2. I
n spet je tu pomlad. Čas, v katerem narava cveti in se
prebuja, baje se rojevajo nove ljubezni, nemalo pa se jih
loteva pomladanskih čistk, s pomočjo katerih se skušajo
znebiti stare šare (predvsem psihološke) in narediti prostor
za novosti, ki bodo v njihovo življenje prinesle nekaj sveži-
ne. Smo v pričakovanju novih začetkov, v iskanju novih vrat,
ki se nam bodo, upamo, nekje odprla.Vemo, zime je konec –
ni vrag, da se nam ne bi zdaj godilo samo še lepo!
Zavrtimo svoj pogled še nekoliko nazaj, v čas mrzlega de-
cembra. Na dnevnem redu je planiranje, kje bomo žurali za
novo leto in še pomembneje, kakšne bodo naše novoletne
zaobljube.Vsako leto je isto. Na seznamu se na najvišjih mezaobljube.Vsako leto je isto. Na seznamu se na najvišjih me-
stih znajdejo:stih znajdejo: shujšal bom, diplomiral še letos, se sproti učil,
se zresnil, nehal kaditinehal kaditi. Morda še kaj. Kaj je tisto, kar nas ob
določenih časovnih prelomnicah (ki smo si jih sami ustvadoločenih časovnih prelomnicah (ki smo si jih sami ustva-
rili, kajpak) spodbuja k temu, da delamo nekakšnorili, kajpak) spodbuja k temu, da delamo nekakšno revizijo,
inventuro vsega, potem pa se odločimo, kaj je potrebnovsega, potem pa se odločimo, kaj je potrebno
spremeniti in se samim sebi tako vneto zaobljubljamo? Čespremeniti in se samim sebi tako vneto zaobljubljamo? Če
se nam na koncu plani in pričakovanja izjalovijo (kar ni redse nam na koncu plani in pričakovanja izjalovijo (kar ni red-
kost), je razočaranje toliko večje. Ampak tudi to ni dovoljšenkost), je razočaranje toliko večje. Ampak tudi to ni dovoljšen
razlog za to, da ne bi ob naslednji priložnosti ponovilirazlog za to, da ne bi ob naslednji priložnosti ponovili vaje.
Spet se kot muhe ujamemo v začarani časovni krog, ki smoSpet se kot muhe ujamemo v začarani časovni krog, ki smo
si ga skonstruirali tako, da je razdeljen na mejnike, ki namsi ga skonstruirali tako, da je razdeljen na mejnike, ki nam
nekaj pomenijo. V tem seveda ni nič slabega, pa vendar – se. V tem seveda ni nič slabega, pa vendar – se
kdaj vprašamo, zakaj to počnemo? Resnično zaradi sebe ali
Tanja Žuvela • glavna urednica Kažina
Pomladanska čistka
zato,ker to počnejo vsi,ker se to mora početi,ker je tako nek-
do rekel? Ker tako od nas pričakuje družba?
Tudi če vam pomlad ne prinese metuljčkov v trebuhu (če-
prav se vam morda zdi, da povsod okrog letajo samo tovr-
stne živali), tudi če vas ravno v tem najlepšem in oh in sploh
zaljubljenem času pusti fant ali dekle, tudi če vam od novole-
tne zaobljube davnega decembrskega popoldneva do sedaj
ni uspelo shujšati toliko, kot ste si zadali, in se vaš prosti čas
ni prelevil v pripravo na poletje, kot ste si zabičali, da bo, si
zapomnite:življenje je samo vaše in ne takšno,kot pravijo vsi
ostali, da mora biti. Ni razloga, da bi trpeli, ker se slučajno ne
ujema s kalupom, v katerega vas želi stlačiti družba. (Pri)kro-
jite si ga po svoji meri in ne dovolite,da bi vam kdo narekoval,
kakšni morate biti. Morda je prišel čas, ko je treba izstopiti
iz tega vlaka, na katerem nas stalno nekdo z nečim obreme-
njuje, nas usmerja in pretresa našo samopodobo. Nehajmo
početi tisto, kar počnejo vsi, svoje odločitve pa sklenimo in
nekaj storimo šele, ko smo za to resnično pripravljeni. Ker
tako čutimo v sebi. Ne glede na letni čas ali dan v letu in
druge konstrukte današnje družbe. Če bomo še naprej nosili
breme zunanjega pričakovanja,bomo plačevali visoko,previ-
soko ceno. Kdo bo užival življenje namesto nas, če ne mi? Ne
dovolite, da vam spolzi med prsti, saj je preveč dragoceno. Za
to pa se je treba truditi vsak dan.
In kot rečeno, pomlad je tu. Naj bo letošnja nepozabna!
Primorski študentski univerzitetni časoPis kažinkažink issn: 1854-0201
Vodja skupine za medije: mitja Tretjak (mitja@soup.si). GlaVGlaVGla na urednica: Tanja Žuvela (tanja.zuvela@soup.si). urednik
Grafije: denis zupan (denis@soup.si). foTo: denis zupan, Manuel Kalman. noVinarji: Matej Arh, Blaž Blažič, Andriana
Brčina,Blažka Drole,Marko Gavriloski,Tjaša Kokalj,Špela Lužar,TjašaTrošt.lekToriranje:Ana Jurkovič,Bojana Selinšek.Tehnični
urednik: Klemen Tominšek. Oblikovanje: elis Kadić, Klemen Tominšek. ilusTracije: elis Kadić in Rok Klemenčič
(naslovnica) Tisk: Tiskarna Vek koper d. o. o. naklada: 3000 izvodov. Brezplačen izvod – ni za prodajo. izdaja: Študentska
organizacija Univerze na Primorskem, Pristaniška ulica 3, 6000 Koper, spletna stran: www.soup.si, e-pošta: info@soup.si. nasloV
UReDniŠTvAvAv : Pristaniška 3, 6000 Koper, spletna stran: www.soup.si/kazin, e-pošta: kazin@soup.si, mobilni telefon: 031 452 000.
OGLASnO TRŽenJe: trzenje@soup.si.
Tiskano na
100%
recikliranem
papirju
3. P
red kratkim smo doma posvojili potepuško psičko.
Ker se je k nam priklatila v teh nelahkih časih, ji pra-
vimo enostavno Kriza. Tako zelo se je udomačila na
vrtu naših vsakdanjih pogovorov, da se nad sitnostmi, ki jih
dnevno povzroča, niti ne pritožujemo kaj preveč, saj smo
se nanjo in na posledice njenega razsajanja pri nas doma
pravzaprav privadili. Čeprav je psička, jo imamo tudi za gre-
šnega kozla, in sicer za vse, ampak res za vse, kar je narobe.
»Kriza ga je pokončala«, »Kriza ga je zlomila«, »Uničila ga je
kriza«, »Pri nas je bil mir, dokler ni prišla kriza!« ... Skratka, za
vse je zdaj kriva Kriza.Tudi Kriza, po svoje, dela … kažin! Ško-
da, da nam je humor v teh kriznih časih bolj v podhranjeno
uteho, kajti izhoda iz krize (z malo začetnico) trenutno ni
videti.
Očitno je, da trenutna slovenska vlada nima jasnega na-
črta, kako to malo in ubogo, morda pa kmalu tudi revno,
Slovenijo, spraviti na uspešno nemško pot izhoda iz krize.
Ekonomisti že dolgo opozarjajo, da je potrebno ob varče-
valnih ukrepih zagnati zarjavelo kolesje gospodarstva in
nato poskrbeti za dvig kupne moči državljanov, saj se bomo
drugače s strategijo drastičnega pavšalnega rezanja à la
»najprej prišparajmo kolikor se da, potem bomo videli«,pre-
maknili le za pedenj, najbrž pa v smer bankrota.
Prepričujejo nas, da moramo zategniti pas. Ne za eno, pač
pa za dve ali tri luknje, saj drugače ne gre. To sveto načelo
MiTja TreTjak • vodja sKupine za medije
Počil nam bo ... Pas!
je podprl celo kardinal Rode. In če je to
izjavil celo on,ki se na ekonomske zade-
ve tako prekleto (ups!) spozna, bo že dr-
žalo. Ker živimo v demokraciji, moramo
pas zategniti prav vsi,saj je tako edinole
pravilno in pravično. Tudi tisti, ki se jim
je v zadnjih letih pas tako zelo obrabil,
da so ostali brez in si morajo zato hlače
pridržati kar z obema rokama, da jim
ne bi zlezle do kolen. In to kljub temu,
da bi verjetno sedanjim protikriznim
ukrepom vlade zelo radi pokazali svojo
okostenelo rit. Slej ko prej bo pas odpo-
vedal še ostalim. Predvsem družinam,
natanko tistim družinam, ki so jih na-
sprotniki zloglasnega zakonika še pred
dobrim mesecem držali na visokem pi-
edestalu in nas skušali prepričati, da so
(seveda le v tradicionalni obliki) steber
naše države. Ta steber je v času suhih
krav očitno preveč debel, zato so ga že
začeli obdelovati z dletom in s kladivom
nepremišljenega klestenja. Okruški
tega in drugih stebrov bodo kmalu pre-
krili na tleh poteptano socialno državo.
4..NaPOvEdNIK
6..(O)glaSNa dESKa
7..KažINOva aKcIja:Od ŠTudENTSKE
NaPOTNIcE dO … KaTERE POgOdbE?
11..bOŠ ŠTudIRal alI ŠPORTal?
12..ČIK – MOja dROga
14..KlEMEN MauhlER:»uMETNIKI SMO
KONglOMERaT NajRaZlIČNEjŠIh ObČuTIj«
16..ZuMba jE ObNOREla SvET
18..Faca MESEca:MaRTINa PlaNKElj
Kazalo 19..ŠTudENTSKI lONEc
20..NajljubŠa POlETNa SlaŠČIca
22..KaTERa jE KRaljIca POPa?
24..KaKO PREžIvETI PROSTI ČaS?
ŠPORTNO, SEvEda!
26..bREZ SlabE vESTI
28..FOTOjOTa
30..buRja Na ŠOFITI
32..ObalNa KRČMa
34..IZ NEKjE vMES
35..INTERvju:dR. ROMaN KuhaR
40..PlaNET ŠTudENT
41..KOluMNa
42..uMIK v ISTRSKO IdIlO
44..PISMO IZ TujINE:
POZNaN, POljSKa
45..POTOPIS:Z MOTORjEM
ČEZ PlaNKE v aRabSKI SvET
50..uMETNOST
51..ObIŠČI
52..PREbERI
53..POSluŠaj
54..POglEj
55..KažIN MESEca
4. Glasba
GlEdaliŠčE
iZobRaŽEVanJE
kUltURa
mEdnaRodno
soCiala
sPloŠno
ŠPoRt
ZabaVa
napovedniK
Ponedeljek, 23. 4. 2012
Poliglot Cafe
vsi, ki bi se radi naučili osnov tujega
jezika,vabljeni na druženje z Erasmus
študenti ob kavici. Na zabaven in
sproščen način se učimo drug od dru-
gega, na koncu pa odigramo še ka-
kšno partijo briškole. Kdaj: ob 20.00.
Kje: Ziraldo caffe, bazoviška ulica 21,
Koper. Info: esn@soup.si.
Torek, 24. 4. 2012
Izdelava naravnIh čIstIl
za gospodInjstvo
Čistilo za steklene površine, prašek
za pomivalni stroj, gel za strojno pra-
nje perila, čistilo za kopalnico … vse to
lahko poceni, ekološko in predvsem
učinkovito naredimo tudi sami doma.
Kdaj: ob 17.00. Kje: Zavod uNIc,
gortanov trg 15, Koper. Koliko: 45 EuR.
Info: info@unic.si.
NamizNi Nogomet
Kdaj: ob 20.00 Kje: osrednji prostor
ŠOuP. Koliko: brezplačno, obvezna
rdeča kartica ZZ. Info: www.uszp.si,
info@uzsp.si, 051 692 100.
VodNa košarka
Kdaj:od 21.00 do 22.00.Kje:bazen pod
balonom, žusterna. Koliko: brezplač-
no, obvezna rdeča izkaznica ZZ. Info:
www.uszp.si, info@uzsp.si, 051 692
100.
Sreda, 25. 4. 2012
InovatIvna osebna
predstavItev na trgu dela
Marketinška agencija lisac&lisac
svetuje,kako se učinkovito predstaviti
na trgu dela. Kdaj: ob 17.00. Kje:velika
predavalnica uP FM, cankarjeva ul.5,
Koper. Koliko: brezplačno. Info: info@
kcup.si, 030 696 228.
Cvetoča čIsta desetka
Kdaj: ob 15.00. Kje: ŠRc bonifika.
Koliko:brezplačno,obvezna rdeča kar-
tica ZZ. Info: www.uszp.si, info@uzsp.
si, 051 692 100.
MednarodnI večer:
Irska In velIka brItanIja
Precej različni sosednji otoški državi,
ki si delita mnogo skupnega. ali veš,
kaj še zaznamuje deželo štiriperesne
deteljice in kakšna kraljeva navodila
mora upoštevati druga? Pridi in pre-
veri. Kdaj: ob 20.00. Kje: osrednji pro-
stor ŠOuP, Koper. Info: esn@soup.si.
Ponedeljek, 7. 5. 2012
Poliglot Cafe
vsi, ki bi se radi naučili osnov tujega jezika, vabljeni na
druženje z Erasmus študenti ob kavici. Na zabaven in
sproščen način se učimo drug od drugega, na koncu pa
odigramo še kakšno partijo briškole. Kdaj: ob 20.00. Kje:
Ziraldo caffe, bazoviška ulica 21, Koper. Info: esn@soup.si.
Torek, 8. 5. 2012
kaj prInaša In kaj odnaša
uvedba enotne evIdenCe vpIsov?
javna razprava o uvedbi enotne evidence vpisov. Kdaj: ob
17.00. Kje: uNIc, gortanov trg 15, Koper. Info: info@soup.si.
šoupoker lIga (7. krog)
Kdaj: 18.00 do zaključka igre. Kje: Prostori ŠOuP. Koliko:
brezplačno. Info: www.soup.si.
Petek, 11. 5. 2012
miNigolf
Kdaj: 14.00 do 16.00. Kje: Tenis center aldo, Strunjan.
Koliko: Rdeča kartica ZZ 2 EuR, modra kartica ZZ 3 EuR.
Info: www.uszp.si, info@uzsp.si, 051 692 100.
Petek, 11. 5., 12. 5. in 13. 5. 2012
kolesarskI Izlet
Kdaj: ob 9.30 pred ŠOuP. Kje: Po Krasu. Koliko: rdeča karti-
ca ZZ 79 EuR, modra kartica 82 EuR ZZ. Info: www.soup.si,
info@uzsp.si, 051 692 100.
Četrtek, 10. 5. 2012
na zMenku z delodajalCeM
Obisk in predstavitev delodajalca Pipistrel d.o.o. v
ajdovščini. Kdaj:ob 12.00. Kje:na postajališču pri bivši Soči
ob koprski tržnici. Koliko: brezplačno. Info: info@kcup.si,
030 696 228.
tečaj kalIgrafIje
Za vse, ki bi se radi naučili kako svoji čestitki, vabilu ali pri-
znanju dodati prav poseben čar. Teoretično in praktično
boste spoznali osnovno okroglo pisavo ter v njej zapisali
tudi krajše besedilo. Seznanili se boste še z osnovami obli-
kovanja, okrasitve in postavitve teksta na papir. Kdaj: ob
17.00. Kje: Zavod uNIc, gortanov trg 15, Koper. Koliko: 83
EuR. Info: info@unic.si
nega ustne votlIne z naravnIMI sredstvI
Na delavnici boste spoznali zdravilne rastline in osnovne
naravne elemente za izdelavo lastnih negovalni izdelkov.
Izdelali bomo zobno milo, pasto in prah za naravno nego
ustne votline.Kdaj:ob 17.00.Kje:Zavod uNIc,gortanov trg
15, Koper. Koliko: 35 EuR. Info: info@unic.si
Ponedeljek, 14. 5. 2012
osnove uporabe računalnIka In Interneta
Skupina prostovoljcev bo ob strokovni koordinaciji sta-
rejšim občanom brezplačno pomagala pri prvih kora-
kih uporabe računalnika. Kdaj:ob 16.00. Kje:Zavod uNIc,
gortanov trg 15, Koper. Koliko: brezplačno. Info: info@
unic.si.
4
5. Sreda, 16. 5. 2012
MednarodnI večer:
MakedonIja In Madžarska
Na zadnjem mednarodnem večeru
letos se nam bosta predstavili drža-
vi, katerih jezika sta nam nepozna-
na, poznana pa nam njuna dobra ku-
linarika. Sladko, kislo, sočno? Kdaj:
ob 20.00. Kje: osrednji prostor ŠOuP,
Pristaniška ulica 3, Koper. Info: esn@
soup.si.
vsak ponedeljek in sreda
aerobIka
Kdaj: ponedeljek od 19.15 do 20.15 in
sreda od 20.30 do 21.30. Kje: OŠ Koper,
mala dvorana (vhod zadaj). Koliko:
Rdeča izkaznica ZZ, 25 EuR/mesec.
Info: www.uszp.si, info@uzsp.si, 051
692 100. Prijave: Info točka ŠOuP
Koper in ŠOuPostaja Korotan.
vsak torek
rekreaCIja (futsal –
MalI nogoMet)
Kdaj: od 21.30 do 23.00. Kje: športna
dvorana bonifika, Koper. Koliko: brez-
plačno,obvezna rdeča kartica ZZ. Info:
www.uszp.si, info@uzsp.si, 051 692
100.
rekreaCIja (odbojka)
Kdaj: od 20.45 do 22.15. Kje:
Telovadnica pri FPP (za študentskim
domom Korotan v Portorožu). Koliko:
brezplačno, obvezna rdeča kartica ZZ.
Info: www.uszp.si, info@uzsp.si, 051
692 100.
rekreaCIja (košarka)
Kdaj: 20.30 do 22.00. Kje: telovadnica
livade v Izoli.Koliko:brezplačno,obve-
zna rdeča kartica ZZ. Info: www.uszp.
si, info@uzsp.si, 051 692 100.
rekreaCIja (futsal –
MalI nogoMet)
Kdaj: 20.30 do 22.00. Kje: telovadnica
livade v Izoli.Koliko:brezplačno,obve-
zna rdeča kartica ZZ. Info: www.uszp.
si, info@uzsp.si, 051 692 100.
vsak torek in sredo
rekreaCIja (košarka, odbojka,
badMInton In naMIznI tenIs)
Kdaj:od 20.30 do 23.00.Kje:telovadni-
ca OŠ Koper. Koliko: brezplačno, obve-
zna rdeča kartica ZZ. Info: www.uszp.
si, info@uzsp.si, 051 692 100.
vsak torek in četrtek
plavanje
Kdaj: od 20.00 do 22.00. Kje: bazen
pod balonom, žusterna. Koliko: brez-
plačno, obvezna rdeča izkaznica ZZ.
Info: www.uszp.si, info@uzsp.si, 051
692 100.
vsako sredo
rekreaCIja (futsal –
MalI nogoMet)
Kdaj: od 20.30 do 22.00. Kje:
Telovadnica pri FPP (za študentskim
domom Korotan v Portorožu). Koliko:
brezplačno, obvezna rdeča kartica ZZ.
Info: www.uszp.si, info@uzsp.si, 051
692 100.
vsak četrtek
rekreaCIja (košarka)
Kdaj:19.30do20.30.Kje:Telovadnicapri
FPP (za študentskim domom Korotan
v Portorožu). Koliko: brezplačno, obve-
zna rdeča kartica ZZ. Info: www.uszp.
si,info@uzsp.si,051 692 100.
IndIvIdualna svetovanja:
psIhosoCIalna In
psIhoterapevtska poMoč
Primorsko svetovalno središče,Koper
izvaja individualno psihosocialno in
psihoterapevtsko pomoč ter pomoč
pri težavah z motnjami hranjenja.
Kdaj: po dogovoru. Kje:PRIMSS Koper
(1. nad. Šd bonifika). Info in prijave:
info@primss.si, www.primss.si; 041
360 913; 05 63 00 337.
delavnICa globInske MedItaCIje
In trenIng konCentraCIje
Za večjo koncentracijo, zbranost, bolj-
ši spomin, organizacijo in izkoristek
časa, sproščenost, trdnejši občutek
samozavesti, opuščanje razvad, boljše
zdravje in počutje. delavnica je delje-
na v dva dela (dva dneva, vsakič po 3
ure). Kdaj: 10. 5. 2012 in 24. 5. 2012. Kje:
PRIMSS (1. nad. Šd bonifika). Info in
prijave: 041 360 913; 05 63 00 337.
delavnICa koMunIkaCIje
Izhodišča delavnice: prvine (ne)nasil-
ne in (ne)besedne komunikacije; zakaj
je o nebesedni komunikaciji dobro ve-
deti nekaj,ne pa biti z njo obseden;kaj
v jeziku pomeni norma in kdo jo je tja
postavil; zakaj je jezikovna kompeten-
ca pomembna; kako s spraševanjem
oz. parafraziranjem oplemenititi ko-
munikacijo.Kdaj:maj 2012.Kje:PRIMSS
(1. nad. Šd bonifika). Info in prijave:041
360 913;05 63 00 337.
od 23. 4. do 26. 4. 2012
ŠtudentsKi
Knjižni festival
spirala
Stojnice, prodaja knjig
po znižani ceni, bralnica
na prostem, delavnice,
popoldanske delavnice za
otroke.
Kdaj: vsak dan od 10. do
16. ure.
Kje: Titov trg, Koper.
Info: kultura@soup.si.
ponedeljek, 23. 4. 2012
Literarni večer z Andrejem
E. Skubicem, avtorjem
romana Koliko si moja?,
ki je letos prejel nagrado
Prešernovega sklada.
Kdaj: ob 19.00.
Kje: Kantina (za Titovim
trgom, v Armeriji).
Podroben program po
dnevnih na www.soup.si.
zdravi maj 2012
Skozi cel maj se bodo
odvijali dogodki v
znamenju zdravja in
zabave: prostovoljne
akcije, ulična košarka,
pilates stretching, tečaji
in predavanja, paintball,
Zdrava ŠOUP tržnica.
Program in informacije:
www.soup.si
555
6. (O)GLASNADESKA
Se nam spet obetajo tožbe?
Kot s strela z jasnega je med študentskosrenjo konec marca priletela novica, daje Vrhovna bjonda (sedaj Padla bjonda)od rektorja Mušice prejela odpoveddelovnega razmerja za mesto dekanazaradi nesposobnosti gospodarjenja. Vseskupaj spominja na kadrovske čistke obmenjavi oblasti, a roko na srce, to juhoje skuhala Padla bjonda. Rektorju se je ponekaj požirkih, že skoraj hladna, zaletela,zato hoče zdaj recept. Le kdo bo napisalnajbolj točnega?
A s šalo na stran. Vprašati se moramo, kakose je lahko to zgodilo na fakulteti, ki je doleta 2008 imela rast študentov, nato pa sozačele številke strmo padati (po mnenjuPadle bjonde zaradi zunanjih vplivov), nafakulteti, ki je skoraj vsako leto postregla znovimi študijskimi programi in nas kakorpekarna vabila k nakupu sladkokislih poklicev,ki (žal) niso konkurenčni na trgu dela. Žal nihče(množično) ne zaposluje humanistov s FHŠ vstroki, v kateri so študirali. Po mnenju dekanjeje za manjši vpis študentov kriva izključnoUredba o javnem financiranju visokošolskihzavodov in drugih zavodov, zaradi katere jeFHŠ prejel zmanjšan delež javnega denarja.Njeni študentski podporniki obtožujejo tudinaravoslovnega rektorja Mušico, ki naj bi jipostavljal polena pod noge. Kako klasična jeta misel: naravoslovci proti družboslovcem/humanistom. Padli bjondi se dogaja strašnakrivica, čeprav ji rektor ponuja delovno mestoglede na njene zmožnosti. In po njegovemmnenju je zmožna učiti le do 33 % delovneobremenitve. Rektor bo sedaj sprejel ustreznerešitve za FHŠ, med katerimi naj bi bilo tudizmanjšanje števila študijskih programov. Oodločitvah rektorja ne bomo sodili, prav takone o delu dekanje, saj bodo čas in analizepokazali, kaj je bilo storjeno prav in kaj ne.Če se seveda ne bo prikril še kakšen podatek,kot se to v naši državi rado zgodi. Za koneclahko rečemo, da bomo zdaj morda žvečilidruge – če se nam Padla bjonda le ne bo spetvrgla med zobe. Navsezadnje je napovedovalatožbe proti Univerzi. Seveda je to zelo dobrareklama tako za UP kot tudi za FHŠ. Zdaj bodovsi želeli študirati na Obali, drug drugemu bodoodpirali misli in zrli s svetilnika modrosti.
Zbiranje političnih trofej
Univerza bi morala biti apolitična institucija,
na kateri bi morala biti avtonomija na prvem
mestu. Temu sta poskušala slediti tako prva
rektorica Lučka Štok kot tudi Radko z Bohinja. A
vendar smo jih lahko hitro povezali s političnimi
strujami, ki držijo v primežu to majhno državo.
Prva je bila očitno povezana z LDS, drugi pa se je
za kiklo držal Pahorjeve SD. Lahko tudi rektorju
Mušici očitamo političnost? Govori se, da bi naj
pred 20 leti kandidiral na listi SDS. A to so samo
govorice! Sploh pa smo bili takrat še vsi mladi
in posledično ne umni – tako vsaj pravijo za
mladost. Pravijo pa tudi: »Enkrat SDS, zmeraj
SDS.« Vladajoča stranka med drugim krči tudi
študentsko delo, cilj pa je ukinitev študentskih
organizacij. Vemo, da rektor ni ravno naklonjen
trenutni obliki študentskega organiziranja. Je
morda tukaj ta rdeča nit? Očitno mora naša
mlada univerza skozi vse politične barve. Četudi
govori, da je apolitična v svojih odločitvah, pa
se neuradno in prikrito spogleduje s Popovičevo
stranko (katera je že zdaj?). Očitno v prostorih
rektorata na steni ponosa in sramu zbirajo
politične trofeje – tako kot Kahel Rjavko zbira
ministrstva. Trenutno je izid 3 : 3. Le kdo jih bo
zbral več?
Nestavka na UPVečino visokošolskih učiteljev in ostalih zaposlenih
na Univerzi na Primorskem je lahko sram, da na
ravni univerze niso podprli splošne stavke javnega
sektorja, ki so jo izvedli 18. aprila 2012. Vsi skupaj
bi se morali zavedati, da je Vlada RS z ukinjanjem
socialne države začela pri najšibkejšem in
neenotnem javnem sektorju. Kje je solidarnost? Jo
petega v mesecu izgubite? So vas samo polna usta
o solidarnosti, demokraciji, socialni državi? Lahko
je govoriti s polnimi usti in sendvičem v roki. Za
tiste, ki niste glasovali ali ste glasovali proti, ostaja
rezervirana beseda: IGNORANCA!
(O)glasna deska
je prostor, kjer
lahko sami
obešate svoje
misli, mnenja
in novičke s
komentarjem.
Od vas je
odvisno, ali bo
glasno kričala
ali le potihoma
šušljala. Pošljite
svoje misli na
kazin@soup.si.
6
7. KAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJAKAŽINOVAAKCIJA
»
Besedilo • ŠpelA luŽAr, TJAŠA KOKAlJ
Od
študentske
napOtnice
dO ... katere
pOgOdbe?
V želji po čim boljšem zaslužkuV želji po čim boljšem zaslužkuV želji po čim boljšem zaslužku
študenti sprejmejo marsikateštudenti sprejmejo marsikateštudenti sprejmejo marsikate-
ro delo, ki ga kasneje ne morejoro delo, ki ga kasneje ne morejoro delo, ki ga kasneje ne morejo
uveljaviti kot izkušnjo pri zapouveljaviti kot izkušnjo pri zapouveljaviti kot izkušnjo pri zapo-
slitvi. Redko kateri študent imaslitvi. Redko kateri študent imaslitvi. Redko kateri študent ima
možnost pridobivati izkušnje namožnost pridobivati izkušnje namožnost pridobivati izkušnje na
svojem zaposlitvenem področju.svojem zaposlitvenem področju.svojem zaposlitvenem področju.
Na študentskih servisih se poNa študentskih servisih se poNa študentskih servisih se po-
javlja cela paleta del, ki nimajavlja cela paleta del, ki nima-
jo zveze s posamezno študijsko
usmeritvijo. Določene ponudbe
prinašajo pasti, na katere mo-
ramo biti pozorni. Preverili smo,
katera dela so najbolje plačana,
na kakšen način jih je mogoče
opravljati in kaj nam lepega pri-
naša nova zakonodaja.
7
8. »
prilagodljiv delovni čas, v večjih go-
stinskih lokalih in med sezono pa je
tudi dobro plačano. Slabost pa je zelo
intenzivno in enolično delo, ki ne pri-
naša intelektualnega napredka.
Razlike v plačilu med
ljubljano in obalo
Veliko študentov misli, da so dela v
prestolnici bolje plačana kot na Oba-
li. Razlike v plačilu v resnici niso tako
velike. Strežba v Portorožu je plačana
od 4 EUR naprej, podobno kot v Lju-
bljani, vendar se v času turistične
sezone povzpne na 5,5 EUR na uro.
Za delo na terenu, kot je prevažanje,
betoniranje, pridobivanje novih pod-
pornikov ipd., v Kopru dobite plačilo
5,5 EUR na uro, medtem ko je enako
delo v Ljubljani plačano 4,5 EUR na
uro. Pomoč v trgovini je v Ljubljani
plačana 0,20 EUR bolje kot na Obali.
Za promocijo v obeh primerih prej-
mete 5 EUR na uro. Za poziranje akta
na Obali plačajo 20 EUR na uro, med-
tem ko je delo modela v Ljubljani pla-
čano od 6 do 10 EUR na uro.
o svojem delu
sta povedala ...
Dejan,
Fakulteta za management,
Univerza na Primorskem
»Pred kratkim sem prenehal z delom v
Luki Koper. Delo samo po sebi ni težko
in je kar dobro plačano, vendar zelo
odgovorno. Pozimi in ko piha burja je
zelo mrzlo, najtežje pa je bilo ponoči
zaradi slabe vidljivosti in večurnega,
nepredvidljivega delavnika, od enih
ponoči do enajstih zjutraj. Pavza nam
ni bila dodeljena.«
Eva,
Pedagoška fakulteta,
Univerza na Primorskem
»Med poletjem sem začela delati v
gostinskem lokalu v Portorožu. Pozimi
ne delam veliko, saj ne potrebujejo
povečanega števila delavcev. Čez se-
zono, od junija do avgusta, pa delam
ogromno. Plačano dobim 6 EUR na
uro, kar se mi zdi veliko za junij in julij,
za avgust pa je premalo, saj je takrat
polno turistov in temu primerno več
dela.«
Kako se iskalci prvih zaposlitev znaj-
dejo na trgu dela, je odvisno od vrste
dejavnikov, predvsem pa od izobraže-
valnega sistema in pogojev trga dela.
Analiza Statističnega urada RS je po-
kazala, da so na trgu dela mladi po-
gosto v slabšem položaju v primerja-
vi z drugimi starostnimi skupinami.
Na njihovo zaposlovanje v zadnjih
letih odločilno vpliva podaljšanje izo-
braževanja, ki sicer ugodno vpliva na
izboljševanje izobrazbene strukture
delovne sile, na drugi strani pa pov-
zroča nizko stopnjo aktivnosti mla-
dih. Skupni cilj EU-27 (in posledično
tudi slovenski) je doseči večjo zapo-
slenost mladih, povečati njihovo mo-
bilnost in zagotoviti čim hitrejši pre-
hod iz sistema izobraževanja na trg
dela. Ob tem je potrebno upoštevati
tudi fleksibilnost in stalno prilaga-
janje potrebam trga dela. Na kakšne
načine lahko pridobivamo delovne
izkušnje? Ali so vsa dela, ki jih ponuja
trg študentskega dela primerna za
nabiranje strokovnih izkušenj?
delo pReko napotnice
Delo preko študentskega servisa je
posebna oblika dela preko podjemne
pogodbe oziroma pogodbe o delu.
Urejajo ga določila štirih zakonov,
pravilnikov: Obligacijski zakonik –
preko določil o podjemni pogodbi,
Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o
urejanju trga dela in Zakon o doho-
dnini. Slednji vsebuje nekaj določil,
zaradi katerih je delo preko študent-
skega servisa drugače obdavčeno.
Pri pogodbi o delu se od vsakega do-
hodka ob izplačilu odvede akontacija
dohodka v višini 25 %, pri delu preko
študentskega servisa pa se akontaci-
ja odvede le, če študent ne izpolnjuje
pogojev za študentsko olajšavo, ali če
znesek presega 400 EUR.
Vsak podjetnik, ki zaposli študenta,
mora plačati koncesijsko dajatev šti-
rim različnim skladom. Koncesijska
dajatev v višini 4,5 % pripada Štu-
dentski organizaciji Slovenije, 4,5 %
dobi študentski servis, 3 % grejo Jav-
nemu skladu Republike Slovenije, 2
% pa naj bi šla v sklad za izboljšanje
študijskih pogojev.Eden od predlaga-
nih varčevalnih ukrepov nove vlade je
povišanje koncesijske dajatve za delo
dijakov in študentov s 14 na 25 od-
stotkov in znižanje deleža dajatve, ki
jo prejmeta Študentska organizacija
Slovenije in študentski servis, s 4,5 na
3 odstotke ter preusmeritev sredstev
v proračun za štipendije.
Študentsko delo ima v Sloveniji velik
pomen pri pridobivanju kompetenc
in znanj v času študija, a ga uradno
ni mogoče uveljaviti kot delovno
izkušnjo. V praksi to pomeni, da se
študenti ob iskanju svoje prve redne
zaposlitve in po več letih opravljanja
študentskega dela ne morejo prija-
viti na razpise za delovna mesta, za
katera so zahtevane minimalne de-
lovne izkušnje.
kateRa študentska dela so
najbolje plačana?
Med najbolje plačanimi deli zasledi-
mo strokovna dela,kot so poučevanje
in prevajanje, inštrukcije, računalni-
ška dela in oblikovanje. Na obalnih
študentskih servisih je med lažjimi
deli najbolj pogosto oglaševano pre-
važanje avtomobilov v Luki Koper
(za moške) in promotorstvo (za žen-
ske). V največji meri je prisotno delo
v gostinstvu in trgovini, ki ima svoje
prednosti ter slabosti. Prednosti v go-
stinstvu so v tem, da delo zagotavlja
888888888888
9. SuPer POnudbe
V zaposlitvenih oglasih pa tudi na
študentskih servisih se velikokrat
pojavijo oglasi z netipično urno po-
stavko in vsebino, kot je na primer
tale: »Ponujamo delo v mladem in
zelo ambicioznem timu ter izredno
stimulativno plačilo glede na delovni
učinek, tako da vašo nadpovprečno
storilnost poplačamo z nadpovpreč-
nim plačilom. Prepričate nas lahko
SAMO na podlagi dosedanjih projek-
tov in priporočil (Brez njih ne boste
vabljeni na razgovor!).«
Plačilo po učinku je zelo razširjeno
med akviziterji in komercialisti, pa
tudi pri anketiranju, delu v klicnem
centru in večini del, ki so povezana s
trženjem in pospeševanjem prodaje,
saj želijo delodajalci delavce motivi-
rati, da bi dosegli večjo učinkovitost.
Pri takšnih oglasih moramo biti pre-
vidni, saj je plačilo po učinku pogo-
sto dvorezen meč. Pri anketiranju se
lahko pojavi plačilo 10 EUR na anketo,
kar nas morda premami dokler se ne
odpravimo na teren, kjer ugotovimo,
da izpolnjevanje ankete traja 45 mi-
nut in da v eni uri ne najdemo nobe-
nega anketiranca.
delo pReko avtoRske
pogodbe
Avtorska pogodba je opredeljena v
Zakonu o avtorskih in sorodnih pra-
vicah RS, v katerem je določeno, da je
avtor fizična oseba, ki za naročnika
opravi neko individualno intelektual-
no stvaritev s področja književnosti,
znanosti in umetnosti, ta pa mu za
to plača dogovorjeni honorar. Avtor
mora po Zakonu o dohodnini ob iz-
plačilu dohodka za delo plačati 25 %
akontacije dohodnine, vendar šele,
ko se od osnove odštejejo 10 % nor-
mirani stroški. Akontacija dohodnine
torej znaša od 25 % od 90 % zaslužka.
Lahko jo odvedete sami, ali pa to delo
prepustite delodajalcu. Ta sproti po-
bran znesek se vam vrne (če ne prese-
ga priznanih olajšav) ob redni davčni
napovedi, ali pa poračuna z davkom,
ki ga morate plačati (v kolikor prese-
ga olajšave). Pri uveljavljanju stro-
škov morate imeti ustrezna potrdila
oz. račune, iz katerih so jasno razvi-
dni vaši podatki. Poleg tega morajo
ti stroški nastati zaradi opravljanja
dela po avtorski pogodbi, a se upo-
števajo le do višine, ki jo določi vlada.
Avtorska pogodba se lahko uporablja
samo takrat, kadar je njen predmet
določeno avtorsko delo,v vseh ostalih
primerih pride v poštev podjemna
pogodba. Marca letos je vlada spre-
jela nezaželen varčevalni ukrep, s ka-
terim je odredila prepoved sklepanja
avtorskih in svetovalnih pogodb v
javnem sektorju, kar je najbolj priza-
delo novinarje, urednike, redaktorje,
voditelje oddaj, scenariste, režiserje,
igralce, filmske dramaturge, izvajalce
sinhronizacij,prevajalce,avtorje glas-
be, glasbene kritike in podobno. RTV
Slovenija, kot so pojasnili, ne more
več sklepati pogodb, ki se navezujejo
na avdiovizualna dela, odkup avtor-
skih del, radijskih otroških pravljic,
iger, pripravo radijskih glasbenih od-
daj, glasbenih aranžmajev za koncer-
te, pripravo satiričnih iger.
Jure,
Fakulteta za arhitekturo, Univerza v
Ljubljani
»Preko avtorske pogodbe sem delal, ko
nisem imel več statusa študenta. Bila
je ugodna tako zame kot za deloda-
jalca. Res pa je, da ti ne teče delovna
doba.«
delo za božji lon
Če vam ne gre toliko za denarno pla-
čilo in bi radi pridobivali izkušnje po
svoji meri, se lahko vključite v pro-
stovoljstvo. Prostovoljstvo deluje na
različnih področjih – socialnem, špor-
tnem, rekreativnem, izobraževalnem,
zdravstvenem, kulturnem, okoljskem,
turističnem, v kriznih situacijah (na
primer gasilske organizacije, reše-
valci) itd. Prostovoljske dejavnosti
se lahko loti vsak ob upoštevanju
svojih zmogljivosti, saj za opravlja-
nje prostovoljnega dela ni načelnih
omejitev. Zakon o prostovoljstvu, ki
je bil sprejet že februarja lani, uvaja
v pravni red poenotenje in sistema-
tično vodenje evidenc o prostovoljcih
in opravljenem prostovoljnem delu.
Zakon opredeljuje prostovoljstvo kot
družbeno koristno brezplačno delo,
delo z namenom strokovnega uspo-
sabljanja brez sklenitve pogodbe o
zaposlitvi, v skladu z zakonom, ki ure-
ja delovna razmerja. Po končanem
opravljanju prostovoljstva predvide-
va tudi pridobitev potrdila za prido-
bljeno znanje. Poleg tega točno dolo-
ča tudi pravice prostovoljca (25. člen)
in obveznosti prostovoljne organiza-
cije (29. člen), vsebuje pa tudi načelo
prepovedi izkoriščanja prostovoljcev.
»
99999
10. Prostovoljna organizacija mora pro-
stovoljca nezgodno zavarovati, če se
prostovoljno delo opravlja v pogojih,
ki pomenijo nevarnost za zdravje ali
življenje prostovoljca, ali če je tako
dogovorjeno z dogovorom o prosto-
voljnem delu (29. člen, 2. odstavek).
Zaradi številnih prednosti, kot so bolj
zanimivo delo, večja izbira, višji sta-
tus in več možnosti napredovanja, se
prostovoljstvo vedno bolj uveljavlja
kot eden izmed načinov pridobivanja
izkušenj, ki jih potrebujemo na poti
do konkurenčnosti pri bodočih delo-
dajalcih.
spRemembe na tRgu dela
Ne glede na pridobljeno izobrazbo
in izkušnje se je potrebno zavedati,
da se razmere na trgu dela nenehno
spreminjajo. Po podatkih Zavoda Re-
publike Slovenije za zaposlovanje se
je na Obali v letu 2011 tri četrtine vseh
delovno aktivnih prebivalcev zaposli-
lo v storitvenih dejavnostih, trgovini,
poslovnih storitvah in prometu ter
gostinstvu in turizmu. Največji delo-
dajalci v Obalno-kraški regiji so Luka
Koper d. d., Istrabenz turizem d. d.,
Cimos Koper d. d., Intereuropa d. d.,
Lama Dekani d. d., Banka Koper d.
d., Casino Portorož d. d., Hoteli Ber-
nardin d. d., Splošna bolnišnica Izola
in Adriatic-Slovenica zavarovalna
družba d. d.
Kljub negotovim gospodarskim raz-
meram je bilo povpraševanje deloda-
jalcev v letu 2011 največje na podro-
čju storitev in na področju trgovinske
dejavnosti, največ zaposlitev pa je
bilo na področju prevozov s težkimi
tovornjaki in vlačilci, na področju
gradbeništva in na področju predelo-
valnih dejavnosti. V naslednjih letih
bodo najbolj iskani poklici zdravstve-
nik, fizioterapevt, komercialni zasto-
pnik za prodajo, tesar, varilec in že
omenjeni voznik težkih tovornjakov
ter vlačilcev.
Ob nepredvidljivosti trga dela de-
lodajalci najpogosteje ne ponujajo
več zaposlitve za nedoločen čas in
pričakujejo prilagodljive posamezni-
ke. To prinaša večjo odgovornost in
priložnost za razvoj lastne poklicne
poti oziroma kariere. Hkrati pa se
posamezniki srečujejo tudi z veliko
konkurenco drugih iskalcev zaposlitve, ki iz različnih razlogov iščejo nove zapo-
slitvene priložnosti, zato je za uspešen nastop na trgu dela najpomembnejše
poznavanje svojih interesov, zmožnosti, značilnosti in potreb.
pRijava na delovno mesto in RazgovoR
Ob prijavi na delovno mesto je potrebno napisati življenjepis, ki je v Sloveniji
poenoten s standardi Evropske unije (Europass). Spletna aplikacija www.euro-
pass.si omogoča samodejno oblikovanje, preklapljanje v druge jezikovne razli-
čice, shranjevanje v različne formate in posodabljanje.
V uvodnem pismu ne pozabite na svoje največje vrednote. Poudarite voljo do
novih izzivov ter prilagodljivost na novo okolje, spremembe in nove naloge.
Ne naštevajte preveč nenavadnih in nevarnih konjičkov, da ne boste namesto
dobrega vtisa zaznamovani kot »rizična« oseba. Ne opisujte svojih verskih in
političnih prepričanj, ne naštevajte predolgega spiska pomembnih ljudi, ki jih
poznate – lahko vključite prejšnjega delodajalca. Preverite, kaj podjetje zahteva
v objavljenih kriterijih, in temu primerno poudarite svoja dosedanja znanja,
izkušnje in dosežke.
Pri razgovoru ne pozabite, da gre za zelo formalno obliko interakcije, ki zahteva
skrbno izbrane besede in previdnost. Lahko bi ga primerjali s prvim zmenkom,
na katerem razkrijemo le naše najboljše lastnosti. Večina kandidatov na raz-
govoru postane živčna in nestrpna, takrat pa začne preveč govoriti. Najboljši
recept, kako se temu izogniti je, da se predhodno pripravite. Izberite najpogo-
stejša vprašanja, ki se pojavljajo na razgovoru: zakaj to podjetje, zakaj ravno
vi, katero področje dela vas najbolj zanima in ali raje delate sami ali v timu?
Bodite pripravljeni na vprašanje o vaših pozitivnih in negativnih osebnostnih
lastnostih in zberite čim več informacij o podjetju, v katerem se želite zaposliti.
Kako je izgledal tvoj zaposlitveni razgovor?
Kaja,
Fakulteta za humanistične študije,
Univerza na Primorskem
»Razgovori so odvisni od delodajalca in vrste dela, ki ga želiš opravljati. Ker sem
po karakterju zelo komunikativna, sem se na razgovoru dobro znašla. Ni mi bilo
niti neprijetno niti strah me ni bilo.«
Miha,
Ekonomska fakulteta,
Univerza v Ljubljani
»Na razgovoru so me spraševali, kje sem že delal, katero šolo sem končal in kaj bi
lahko prinesel v ekipo/podjetje. Delodajalec je na meni naredil popolno psihično
analizo. Tam sem bil več kot uro in pol in reševal neke teste.«
10101010
11. Vsi tisti,ki smo prepričani,da sta dnevno poležavanje
in pot do hladilnika resni športni disciplini, verjetno
spadamo v tipično in večinsko skupino študentov. So
pa tudi taki, ki zaradi obveznosti študija in svojega
veselja do športa težko najdejo čas za lenarjenje. Na
Obali so mladi športniki, ki uspešno žonglirajo med
svojo športno in študijsko kariero. Pogovarjali smo se
s Heleno Fabjan in Blažem Bončo,športnikoma in štu-
dentoma Univerze na Primorskem. Zanimalo nas je,
kako jima uspe študirati in se obenem aktivno ukvar-
jati s športom, kljub temu, da sta oba brez statusa
športnika.
Besedilo • BlAŽKA DrOle FoTo • MATIC KlANJŠeK VeleJ
slite, da vam ne more uspeti, pomislite
znova – vedno obstaja pot.
Helena Fabjan
(Fakulteta za vede o zdravju)
»Svojo prihodnost vidim bolj na štu-
dijskem področju, ker sta v športu po-
trebna čas in zelo veliko trdega dela, da
dosežeš nek rezultat. Največji problem
je seveda denar oz. sponzorji, ki se jih
danes zelo težko dobi. Treniram štiri-
krat tedensko, ob sobotah imam tek-
me, vendar prednost dajesm vsekakor
študiju.«
Blaž Bonča
(Fakulteta za management)
»Glede na to, da imam znanje na špor-
tnem in managerskem področju (sem
ustanovitelj rekreativnega kluba Čebe-
la), bom poskušal iz tega iztržiti največ,
kar se da. V povprečju med tremi in
štirimi urami na dan, ampak če hočeš
v športu uspeti, moraš trdo delati in
zaenkrat je pri meni na prvem mestu
šport. Študija pa ne zapostavljam, saj
nikoli ne veš, kdaj se kariera lahko kon-
ča, npr. zaradi kakšne poškodbe.«
Univerza na Primorskem vsem, ki
izpolnjujejo splošne pogoje za to,
ponuja možnost uveljavitve statusa
športnika. Status lahko pridobijo vsi
v volji je moč!
Za Blaža, ki trenira cestno kolesarstvo
(Continental team Meridiana, Italija),
je to prvo leto brez statusa športnika,
za katerega sicer pravi, da na fakulteti
nima kakšnega posebnega pomena,
razen tega,da je potreboval nekaj manj
kreditnih točk za napredovanje v višji
letnik. »Kar pa se tiče prilagajanja do-
datnih izpitnih rokov, je bilo vse prepu-
ščeno dobri volji posameznega nosilca
predmeta,« je še povedal.
Kako pa mu uspeva kombinirati zah-
tevne treninge in študij? Ker so urniki
predavanj različni, si je moral čas tre-
ninga malce prilagoditi. Na predava-
nja skuša hoditi čim bolj redno, ko pa
to ni mogoče, mu na pomoč priskočijo
predavatelji in preko e-maila pošljejo
celotno snov. Šport in študij se po nje-
govem mnenju da uskladiti, potrebno
si je le pripraviti plan vseh dirk in izpi-
tnih rokov.
V 12 letih aktivnega športanja se je
pomembne spretnosti organiziranja
časa naučila tudi odbojkarica Helena
(Flip-Flop Grosuplje). Ker pravi, da ima
to srečo, da so na njeni fakulteti ravno
prav razporedili urnik, ji ob novih izzi-
vih in adrenalinu, ki jo čakajo na tre-
ningih in tekmah, ni potrebno skrbeti
za nadomeščanje zamujene snovi.
Mlada športnika sta dokaz za to, da se
da uskladiti različne obveznosti. Če mi-
študenti ali absolventi, ki so s strani
športne zveze uradno imenovani za
trenerje reprezentanc ali za kategori-
zirane športnike svetovnega, medna-
rodnega ali perspektivnega razreda. Z
nazivom študenta športnika se posa-
mezniku zmanjša obvezna prisotnost,
pridobi pravico za vpis v višji letnik, če
ima opravljenih vsaj 50 % predpisanih
pogojev, pravico do tutorja ... Nobena
pravica pa ne pride brez obveznosti in
tako morajo vsi statusniki izpolnjevati
vse ostale obveznosti, ki jih predvideva
študij, in so dolžni ravnati v skladu s
kodeksom etičnega obnašanja v špor-
tu.
Če je smeh pol zdravja, je športna ak-
tivnost verjetno ostala polovica. Tako
vsi redno aktivni, ki ob študiju veliko
časa preživijo na treningih, z zaprosi-
tvijo statusa študenta športnika ver-
jetno nimajo česa izgubiti. Pridobi ga
lahko vsak študent, ki ob vpisu v prvi
ali višji letnik predloži potrdilo o ka-
tegorizaciji pri Olimpijskem komiteju
zveze športnih organizacij Slovenije.
Vse informacije o postopku pridobitve
tega statusa so objavljene v Pravilih o
načinu opravljanja študijskih obvezno-
sti in pogojih za prehode za študente s
posebnim statusom na UP.
bOš študiral ali špOrtal?
11
12. »There are no strangers here, only
friends we haven’t met« je slogan, s
katerim so nedolgo nazaj promovirali
Marlboro cigarete. Če nanj
pogledamo skozi oči odraščajočega
najstnika, lahko opazimo razlog,
zaradi katerega večina mladih začne
kaditi. Prihod na srednjo šolo je prava
travma – nikogar ne poznaš, morda
se počutiš nezaželenega in samega.
V razredu se usedeš poleg najbolj
simpatičnega neznanca. Po koncu ure
pa se sigurno najde nekdo, ki vpraša:
»Gre kdo na čik?« Najde se tistih par
pogumnih, ki so že kupili svojo prvo
škatlico in odidejo pred vhod, kjer
si prižgejo cigareto. Med njimi se
oblikuje nekakšen krog, povezanost.
Cigareta združi ljudi v skupino, v
kateri se zdi, da se hitreje zbližajo in si
v njej prej najdejo prijatelje kot tisti,
ki ostanejo notri, v razredu.
Besedilo • TJAŠA KOKAlJ
Čik –
mOja drOga
Vsak odmor se to ponovi, po tednu dni pa se ti zazdi, da
so sošolci, ki ostajajo notri, nekako manj zanimivi kot tisti,
ki hodijo ven. Torej, zakaj pa ne? Greš v trgovino in si ku-
piš svojo škatlico. Ni važno, katere znamke, saj se ti zdi, da
imajo konec koncev vse enak okus. Rečeš si, da je to edina
škatla,ki jo boš kupil.Zato da prideš v družbo.Vendar pa se
redkokdaj ostane le pri eni. Na račun cigaret si morda do-
bil prijatelje,ki so te sprejeli medse,vendar kasneje morda
ugotoviš, da le-ti niso nič bolj zanimivi kot tisti, ki so vse
odmore ostajali v razredu. Takrat pa je že prepozno. Nosiš
posledico, za katero si vedel, da obstaja, vendar si mislil, da
se ji sam lahko upreš – postal si odvisen od cigaretnega
zvitka.
kaj povzRoča odvisnost?
Znanstveno dokazano cigarete povzročajo tako fizično kot
psihično odvisnost. Fizično odvisnost povzroči zasvajajoča
substanca nikotin. Po prvem vdihu cigaretnega dima ni-
kotin preide v možgane in sprosti adrenalin in dopamin.
Adrenalin poveča zbranost in budnost, dopamin pa po-
skrbi za udobje in sproščenost. Zasvajajoč občutek kadilec
čuti le nekaj minut, zato se znova in znova sproža želja po
novi cigareti, sam pa postane odvisen.
Psihična odvisnost se kaže v dnevni rutini. Če ste kadilec
in imate kdaj preveč časa, si takrat verjetno prižgete ciga-
reto. Ste na kavi s prijatelji? Verjetno morate nekaj držati
v roki, sicer imate občutek, kot da vam nekaj manjka. Ne-
malo tistih, ki so poskusili opustiti oziroma so uspešno
opustili kajenje, medtem ko sedijo na kavi, s prsti mečkajo
vrečke sladkorja. Navada se kaže tudi v tem, da takoj, ko
kadilec postane živčen ali razdražen, prižge cigareto, saj
ga ta pomiri.
ena cigaReta vsebuje skoRaj 600 kemikalij
Ali kdaj razmišljate, kaj poleg vsem znanega nikotina vse-
buje ena cigareta? Ne pozabite, v škatlici jih je 20, eno pa
sestavlja okoli 597 sestavin – več ali manj strupov.V cigare-
tnem zvitku najdemo na primer rastlinski strup, ki poveča
srčni utrip in povzroča odvisnost, amonijak, ki je sestavina
nekaterih gospodinjskih čistil, in arzen, sestavina strupa
za podgane. Na seznamu se znajdejo tudi benzen, to je se-
stavina avtomobilskih gum in barv, kadmij, ki se uporaba
v baterijah, smrtno nevaren strup cianid in formaldehid,
ki ga uporabljajo za balzamiranje. Notri je tudi butan,
plin, ki se uporablja v vžigalnikih, metopren, ki se rabi se
v insekticidih, naftalen, sestavina sredstev za odganjanje
komarjev, in polonij, ki je radioaktiven kancerogen. No, to
je le nekaj naštetih strupov od vseh 597.
12
13. od kolumba do oglaševanja
Za Evropejce se je zgodovina tobaka začela, ko je Krištof
Kolumb odkril Ameriko. Ameriški Indijanci so bili prvi ka-
dilci na svetu, saj so ugotovili, da jih vdihavanje dima iz
posušenih listov tobakovca pomirja in sprošča. Po Evropi
je tobak širil tudi Jean Nicot, francoski poslanik na portu-
galskem dvoru.Bil je prava zvezda svojega časa:za tobak je
navdušil marsikaterega predstavnika smetane 16. stoletja,
rastlino pa so po njem poimenovali Herba nicotiana. Da-
nes se je to ime ohranilo le za nikotin.
V 19. in 20. stoletju se je razvila tobačna industrija, z razvo-
jem filmske industrije pa so tobak oglaševali v filmih, kjer
so ga povezovali z užitkom, kar je pomembno vplivalo na
porast kajenja, ki se je kot epidemija najprej razširilo med
moško populacijo.V 20. letih prejšnjega stoletja je Edward
Bernays, pionir v odnosih z javnostjo in propagandi, spro-
žil revolucijo v kajenju, saj je s svojo kampanjo pripravil
do kajenja tudi ženske, za katere je bilo to prej družbeno
nesprejemljivo. Njegova kampanja za Chesterfield je npr.
vsebovala slavne ženske modele in filmske zvezde s ciga-
retami.
Namen današnjih oglaševalcev tobaka pa je človeka pri-
dobiti na svojo stran že v mladih letih, saj ga v večini pri-
merov tako dobijo za vse življenje. Subtilna kampanja je
ciljana predvsem na mlade ženske; cigarete povezuje z
glamurjem, luksuzom, s prestižem in z vitkostjo.
kdoR pihne navzgoR, je optimist
Način izdiha dima in drža cigarete naj bi povedala nekaj
o karakterju kadilca. V Velikem leksikonu o človekovih zna-
čajih je J. B. Delacour opisal nekaj primerov. Po njegovem
mnenju naj bi bil tisti, ki cigareto drži s palcem in kazal-
cem, poln življenja in duhovno močan. Za ljudi, ki držijo
cigareto med kazalcem in sredincem s prsti obrnjenimi
navzgor, pravi, da so duhovno usmerjeni, a hkrati živčni.
Tisti, ki držijo cigareto kot opisano v prejšnjem primeru,
le da je ta obrnjena navzdol, naj bi bili vestni, kdor jo med
palcem in kazalcem stiska v pest, pa je izrazita osebnost.
Pomembno je tudi, kje med prsti se drži cigareto.Tem bolj
je ta približana dlani,bolj trdoživ naj bi bil človek,in bolj se
cigareta približuje konicam prstov, bolj naj bi bil občutljiv.
Če izdihnete dim navzgor, ste za Delacoura optimist, če ga
izdihnete navzdol, pa predvsem nagonski človek. Kdor ga
pihne naravnost predse, naj bi dal veliko nase. Če ga iz-
pihnete v stran,si vedno prizadevate izpeljati svoje načrte.
Izdih skozi nos po Delacouru pomeni, da izkazujete svojo
samozavest, če pa dim takoj izpihnete, naj bi kadili samo
zaradi zunanjega videza.
opustitev kajenja se izplača
Vas je že večkrat prijelo,da bi opustili cigarete in prihranili
denar za kaj bolj koristnega? Naredimo preprost izračun:
če v enem dnevu pokadite približno škatlico cigaret in za-
njo zapravite približno 2,80 EUR (primer za L&M), to zne-
se v enem tednu 19,60 EUR. V enem letu je to 1.022 EUR, v
enem desetletju pa kar 10.220 EUR. Že razmišljate, kaj vse
bi si lahko kupili za ta denar?
Poleg tega, da se z opustitvijo kajenja občutno izboljša
naše denarno stanje, se sčasoma razbremenijo tudi naši
notranji organi.
kaj se z našim telesom zgodi,
ko pRenehamo kaditi?
Po mnenju strokovnjakov se že po 20 minutah brez ciga-
rete zmanjšata krvni pritisk in srčni ritem. Po dveh tednih
do treh mesecih brez cigarete se izboljša krvni obtok,delo-
vanje pljuč pa poveča. Do devetega meseca brez tobaka se
umiri kadilski kašelj in izgine občutek neprestane zadiha-
nosti. Po letu dni se prepolovi tveganje za srčno-žilne bo-
lezni, z nekadilci pa se izenači šele po petnajstih letih brez
cigaret. Po petih letih se zmanjša tveganje za možgansko
kap,po desetih pa se prepolovi tveganje za pljučnega raka.
Če želite opustiti kajenje, lahko brezplačno pokličete Sve-
tovalni telefon pri opuščanju kajenja na telefonsko šte-
vilko 080 27 27 ali odidete na posvet k svojemu osebnemu
zdravniku.
Kaditi sem začel, ker ...
Peter, 22 let
(študent Univerze na Primorskem):
»Lahko bi rekel, da sem začel kaditi zaradi prazne
otroške glave. Kajenje mi sedaj pomeni neko relaksaci-
jo, s cigareto se umirim. Kadim zato, ker mi je to prešlo
v navado in mi paše. Razmišljam o opustitvi kajenja,
vendar še nisem dovolj odločen za kaj takega, napisov
na cigaretnih škatlicah pa nekako sploh ne opazim
več.«
Opustil sem kajenje ...
Luka, 23 let
(študent Univerze na Primorskem):
»Prenehanje kajenja je bila moja novoletna zaoblju-
ba. Sprva je bilo nekoliko težko ostati brez cigarete,
ampak ni trajalo dolgo. Začel sem manj hoditi ven
na kave kot prej, saj me ob kavi še vedno kdaj pa kdaj
‘prime’, da bi prižgal cigareto. Od novega leta do sedaj
sem prižgal le par cigaret na kakšni zabavi. Ne čutim
več potrebe po vsakodnevni dozi nikotina.«
14. Besedilo • ANDrIANA BrčINA FoTo • MIhA reKAr
Od kod želja po zabavanju
množic?
V osmem razredu pri matematiki,
ko smo obravnavali teorijo mno-
žic. Prej sploh nisem vedel, da te
množice obstajajo. Dosti težje jih
je nasmejati kot tiste navadne.
Drugače pa res nekje v osmem
razredu oz. srednji šoli, ko sem opo-
našal manjkajoče učitelje. Sošolci
so se takrat zelo zabavali, zato sem
vedel, da če lahko zabavam manjše
množice, lahko tudi večje. Najprej
sem na nastopih oponašal te iste
učitelje in kmalu odkril, da publika
nima pojma, kdo naj bi ti ljudje bili,
zato sem prešaltal na znane osebe
in kasneje na stand up.
Kaj mora imeti dober stand up
komik?
Najprej mora imeti smisel za hu-
mor. Obstajajo seveda mehanizmi,
kako oblikovati šalo.To je kot mate-
matika, kot teorija množic, če ho-
klemen mauhler:
»umetniki smO
kOnglOmerat
najrazliČnejših
oBČuTij«
Stand up komedija je kot samostojna zvrst
umetniškega ustvarjanja v anglosaksonskem
svetu priljubljena že vrsto let. Kdo od nas namreč
ne pozna komikov, kot sta Eddie Murphy in
Jerry Seinfeld? V Sloveniji je ta žanr neverjetno
popularnost doživel komaj v zadnjih letih in kljub
dejstvu, da je našemu občinstvu dokaj nov, je
bil njegov vzpon precej hiter. Stand up namreč
zagotavlja zabavo in smeh ter je v povezavi z
družbenim, s političnim in z estradnim dogajanjem
vedno aktualen. Kakovostni domači komiki nas
v smeh spravljajo v klubih, barih, na gledaliških
odrih in raznih festivalih. Pogovarjali smo se z
uveljavljenim slovenskim komikom Klemenom
Mauhlerjem, ki je tudi filmski in gledališki igralec,
izposojevalec glasu za risanke in še kaj bi se našlo.
Kot komik je znan po improvizacijah in neskončnem
številu likov, ki jih upodablja na svojih nastopih.
čete … Kot drugo je zelo pomembno, kako serviraš šalo in kakšno osebnost
imaš na odru.V stand up teoriji ji pravimo persona. Lahko imaš namreč še
tako dobre šale, ampak če publika ne sprejema tebe kot persone, ne boš na
odru nikoli zažgal. Bil sem že na nastopu, ko komik ni imel tako dobrih šal,
vendar so ga ljudje sprejeli kot osebnost in se smejali kot nori.
Si diplomant AGrFT. Te akademska izobrazba v stand upu kdaj
omejuje ali ti lajša delo pri razvoju tvoje komedije?
Nekateri diplomirani igralci še vedno ne vedo dobro, kaj je to stand up
komedija, ker se večinoma poslužujejo monokomedij. Pri monokomediji je
avtor teksta nekdo drug, ti pa si samo izvajalec.V večini primerov se odvija
15. tako, da igralec igra določen lik. Pri stand upu pa si izva-
jalec izključno sam piše besedilo in v 90 % ne igra lika,
ampak samega sebe. Skozi stand up v bistvu podajaš
samega sebe, svoja stališča in razmišljanja. Akademska
izobrazba ti pomaga v smislu samozavesti in kilometri-
ne. Na akademiji te nihče ne uči, kako biti smešen, prej
kako ne biti smešen …
Ali se zgolj od stand upa v Sloveniji da preživeti?
Nekaj nas je, ki smo na tem področju orali ledino in
sadovi trdega dela se že poznajo, saj se večina starejših
slovenskih komikov lahko preživlja izključno s tem.
Seveda so honorarji dobrega komika daleč od tistih v
Angliji in ZDA. Komiki pri nas zaenkrat živijo še povsem
(pod)povprečno življenje, kot vsi ostali državljani. Med
njimi so Vid Valič, ki ga vidimo tudi na televiziji,Tin
Vodopivec in Klemen Bučan, ki sicer dela tudi na radiu.
V svojih nastopih imitiraš ogromno javnih oseb
(od La Toye, Srečka Katanca, do politikov). Ali
obstaja meja, na kateri se raje ustaviš, da si ne bi
nakopal kakšne njihove zamere?
Zamer si ne morem nakopati, ker nobenega od teh
ljudi še ni bilo na kakšnem mojem nastopu. Slišal
sem, da Srečko nima rad, da se ga oponaša. Imam šalo,
ki govori o tem, kako bi bilo, če bi naš najuspešnejši
strelec Rajmond Debevec prišel pijan v službo in začel
streljati vsepovsod. Na nastopu nekje v Ljubljani sem
enkrat med publiko zagledal Rajmonda in si rekel: To
šalo enostavno moram povedati! Povedal sem jo in na
mojo srečo je Rajmond umrl od smeha, tako da se mi ni
bilo treba bati, da me bo čakal kje za kakim vogalom z
nabitim kalašnikom.
Pa ti je katera od oseb, ki jih imitiraš, vendarle
kaj zamerila?
Samo Janez Rigojna iz Vikrč, čevljar, ampak on ni tako
znan.
Tudi sam se na nastopih dotikaš večine aktualnih
družbenih tematik. Se ti zdi cenzura ponovitve
letošnjih Viktorjev upravičena, glede na to, da
živimo v družbi, v kateri naj bi bila zagotovljena
svoboda umetniškega izražanja?
Mene ni motila tema satire, a vendarle mora satira
imeti določen nivo. S tem ne mislim, da ne sme boleti,
nekoga zadeti ali zmotiti ljudi. Nivo pomeni tudi to,
da je lahko satira dobra tudi brez vulgarnosti. Pa saj v
bistvu sploh ni bil problem v politični satiri in vulgar-
nih izrazih, problem je bil, da je prišlo do očitnega agi-
tiranja v podporo družinskemu zakoniku ali, drugače
povedano, do zlorabe oddaje v politične namene, do
česar pa naj na RTV ne bi smelo priti. Politična satira in
vulgarni izrazi so tu drugotnega pomena.
Se ti zdi stand up zgolj sredstvo za zabavanje
množic ali pa je njegov namen tudi moraliziranje
oz. v humor zapakirana kritika določenega
stanja v družbi, politiki?
V humor zapakirana kritika določenega stanja v družbi
je zame najvišja oblika stand upa. Živimo v družbi, kjer
vladajo materialne, ne pa duhovne in moralne vrednote.
Ljudje smo izgubili stik s sabo, vse preveč so nam po-
membne stvari drugotnega pomena in družba je popol-
noma razvrednotena. Moj namen je sicer opozarjati na
take zadeve, a če jih ljudje sami ne zaznajo, potem o njih
niso pripravljeni niti poslušati. Moramo tudi vedeti, da
se publika v gledališče pride razvedrit, sprostit in zaba-
vat, ne pa razmišljat. Žal se uspešnost komika pri nas še
vedno meri po obiskanosti njegovega nastopa. Slovenija
je majhna in na žalost je majhen tudi odstotek ljudi,
ki si želi poslušati o družbenokritičnih temah, publiko
zadovoljuje humor na prvo žogo in straniščni humor.V
predalu imam napisanega že kar nekaj družbenokritič-
nega materiala, a si ga preprosto ne upam izvajati, vse
dokler bodo ljudi zabavale nadaljevanke tipa Trdoglavci.
Zaenkrat se še vedno uspešno oklepam klišejskega in na
trenutke celo nekoliko trivialnega humorja.
V filmu Boštjana Slatenška Generacija ‘71 si igral
Vikija, ki ob razpadu Jugoslavije služi vojaški rok
v JLA. Se je bilo lažje vživeti v lik, obremenjen s
tegobami, ki jih prinaša negotova prihodnost, ali
ti je lažje nastopati kot komik?
V principu imajo vsi umetniški poklici od slikarja do
stand up komika skupno točko – potrebo po opazo-
vanju in izražanju sveta okoli sebe, za kar moraš biti
dovolj subtilen in znati moraš vsrkavati ta naš svet.
Vsrkavanje različnih občutij, predvsem slabih, pa na
tebi pusti določene posledice, ki jih je potrebno izraziti.
Umetniki so konglomerat najrazličnejših občutij, ki jih
slikar naslika, igralec pa jih mora znati odigrati.Vživlja-
nje v določen lik gre v prvi vrsti vedno skozi tvoja lastna
občutja. Seveda težko občutim oz. odigram nekaj, česar
še nisem doživel, v tem primeru vojne. Lahko pa si jo
predstavljam tako, da v sebi poiščem neko adekvatno
slabo izkušnjo. Spomnim se, kako smo gledali posnetke
iz balkanske vojne in ko sem videl razmrcvarjenega
človeka in otroški jok, sem se zlomil. Igralka Tea Leoni
je za igranje nekoč dejala, da se pri igranju nikoli ne
počuti dobro. Ni prav prijetno čutiti vseh teh stvari, res
ne. Na drugi strani pa tudi komik lahko govori o svojih
tegobah. Na primer, kaj ga muči, zakaj ga je zapustila
punca ali kako lahko nekdo s ponarejenim spričevalom
sedi v državnem zboru.Vsi umetniki sedimo na istem
imenovalcu, samo izražamo se vsak na svoj način.
»
15
16. Besedilo • MATeJ Arh
Zumba je
ObnOrela svet
Kaj storiš v primeru, če ti na
odru šala ne uspe in izgubiš stik z
občinstvom? Imaš za take primere
na zalogi posebne šale in skeče?
Taki šali ponavadi vedno sledi boljša,
tako da te bojazni ni. Če eni slabi
šali sledi še druga, se hitro znajdeš
na dnu. Občutek je primerljiv s
padanjem po steni. Če se to zgodi,
potrebuješ še dvakrat več moči, da
priplezaš nazaj do vrha.
Kako se izogneš predvidljivosti
punch lina (rdeče niti, op. a.),
glede na to, da stand up ni
toliko spontan kot na primer
improvizacija?
Sploh se ti ni treba izogniti. Imam
šalo, pri kateri ljudje točno vedo, kaj
bo punch line, saj jih k temu napelju-
jem ves čas in se na koncu vendarle
zasmejijo. Problem pa je, če ti nekdo
iz publike ukrade punch line in ti ga
servira še preden zaključiš šalo.Tudi
stand up je lahko spontan.Vse več je
vključevanja publike v sam nastop,
kar je skoraj 100 % improvizacija.
Ljudje se lahko na take spontane
šale odzivajo še dosti bolj intenzivno.
Vzvodi za improvizacijo so vedno isti,
a nikoli ne veš, kam te odpeljejo in
ravno v tem je čar.
Kakšna je prihodnost stand upa
v Sloveniji?
Stand up komiki zavzemajo vedno
večji primat na področju zabavlja-
škega vodenja prireditev (npr.Viktor-
ji). Ljudje vse bolj množično prihajajo
na nastope, s tem pa se iz anoni-
mnosti stand up prebija v main-
stream. Obiskovalci bodo vedno bolj
znali ceniti dober humor in dober
punch line.Vedno več je tudi dobrih
komikov in s tem več konkurence.
Mislim, da se za prihodnost stand up
scene ni potrebno bati. Že zdavnaj je
prerasla fazo plenic in Frutka. Zdaj se
nahaja nekje v obdobju pubertete, ko
sama, predvsem pa ljudje okoli nje še
vedno ne vedo, kaj bi z njo, a kmalu
bo prišel čas, ko bo zrasla, našla samo
sebe in zavzela svoj prostor.
Kdaj te lahko pričakujemo na
Obali?
Upam, da kmalu, vendar moram prej
še veliko postoriti. Najprej moram
kupiti nove rokavčke in masko za
potapljanje.
mešanica Različnih Ritmov
tudi v sloveniji
Večina izmed nas je ta-
kšnih, da vsakič, ko se
pogledamo v ogleda-
lo, nismo zadovoljni in
takoj sledi obljuba, da
bo potrebno ukrepati
– sploh zdaj, ko prihaja
poletje! No, ponavadi
ostane pri obljubah, ali
pa nas volja po nekaj
dneh mine. Vse to pa je
spremenila zumba, ki v
svoje latino ritme vna-
ša gibe, značilne za hip-
hop, sambo, salso, mam-
bo, trebušni pleš in še in
še – vključuje vse gibe,ki
segajo od navadne tele-
sne vadbe do težjih bo-
rilnih veščin!
Zumbo je svetu predstavil kolumbijski
koreograf Alberto Beto Perez. Vse se
je začelo kot napaka – bil je povsem
običajen inštruktor aerobike, ko pa je
enkrat na vajah pozabil zgoščenko z
glasbo in je imel pri sebi le zgoščenko z
vročimi latino ritmi. Improviziral je na
drugačen tip glasbe in v glavi so se mu
porodile različne ideje. Navdih mu je
dajalo domače kolumbijsko občinstvo,
leta 2001 pa je zumba tudi uradno za-
živela.
tRening zumbe
Trening ponavadi traja eno uro in v
tem času za svoje telo res naredite
nekaj koristnega. Vadba je izjemno di-
namična in plesna, menjajo se hitrejši
in počasnejši ritmi, s katerimi pa smo
čedalje bliže svojemu cilju – poskrbeti
za svoje telo. Zumba je izredno koristna
vadba, saj v ospredje ne postavlja samo
mišic, ki jih poleti razkazujemo na pla-
ži, temveč je pozorna predvsem na tisto
najpomembnejše – srce!
zumba iz pRve Roke
V želji boljšega razumevanja vadbe
zumbe sem raziskal, kako nanjo gledajo
inštruktorji. Pogovarjal sem se z dvema
odličnima trenerkama – Anja Kohek se z
zumbo ukvarja v Športnem društvu Ay-
nasport v Kopru, Martina Divjak pa de-
luje v Plesno-rekreacijskem centru Jam
v Mariboru. Z veseljem sta odgovorili na
moja vprašanja in dokazali, da je zumbo
res vredno poskusiti.
FOTO:TADEJTEMENT
17. Zakaj bi moral človek poskusiti zumbo oz. kaj mu
zumba da?
Anja: Zumba se od ostalih telovadb razlikuje predvsem
v tem, da je zelo zabavna. Človeku med vadbo ni potreb-
no razmišljati o korakih, ker ga glasba že sama pripelje
do gibanja. Zumba je edinstvena na več načinov: porabiš
veliko kalorij, naučiš se osnovnih korakov različnih plesov.
Poleg vsega tega pa uživaš v glasbi, kar se mi zdi najbolj
pomembno.
Martina: Zaradi današnjega monotonega življenja so
ljudje velikokrat slabe volje in brez energije, zumba pa v
tvoje življenje prinese val vedrine in zadovoljstva. Na uri
zumbe te vedno obdaja pozitivna energija, ob kateri po-
zabiš na skrbi in se prepustiš vročici latino ritmov. Zajame
te adrenalin, s katerim še bolj oživiš in pozabiš, da pri tem
porabljaš kalorije.Skratka,zumbo bi priporočala ljudem,ki
iščejo popestritev, in tistim, ki imajo težave s prekomerno
težo, saj se z zumbo maščobne blazinice kar topijo.
Zakaj ste se s treningom zumbe začeli ukvarjati
vi?
Anja: Moja mati se poklicno ukvarja z aerobiko in tako
sem ves čas odraščala v športnem okolju. Že od malih nog
sem bila deležna raznih telovadb, aerobike … Mislim, da je
bilo neizogibno,da se bom tudi sama ukvarjala s športom.
Ker imam poleg aerobike rada tudi ples,sem se odločila za
zumbo, ki to dvoje združuje.
Martina: Za zumbo sem se odločila, ker združuje dve stva-
ri, do katerih negujem strast že od malih nog – ples in re-
kreacijsko vadbo. To je moj način življenja, to me veseli in
definira. Pomislila sem, da bi ravno zumba lahko še bolj
popestrila moj vsakdanjik, zato sem se odločila za izobra-
ževanje v Nemčiji.V to, da sem postala inštruktorica zum-
be, sem vložila veliko truda, vsekakor pa to ni bilo zaman,
saj me spremlja misel, da s poučevanjem osrečujem še
mnoge druge ljudi in vsak njihov nasmešek na uri zumbe
mi to dokazuje.
Kakšne spremembe vidite pri svojih tečajnikih oz.
bolje rečeno, zakaj so se za zumbo odločili?
Anja: Mislim, da so se odločili iz istih razlogov kot jaz, ker
porabijo kalorije ob dobri glasbi in se pri tem tudi kaj no-
vega naučijo. Pri mojih tečajnikih opažam, da vedno bolj
obvladajo vse korake in gibe, zato je zame vse težje doda-
jati nove koreografije. Vedno boljši so, več kondicije imajo
in boljše se počutijo.
Martina: Vsekakor je razlika očitna. Udeleženci imajo
boljšo koordinacijo in so nedvomno v večji telesni pripra-
vljenosti. Spreminja se tudi njihov videz, saj izgubljajo od-
večno maščobo in pridobivajo mišično maso. Za zumbo so
se odločili, ker je marsikomu bolj zabavna od drugih vrst
vadbe; všeč jim je, da se počutijo kot na zabavi, ne pa na
naporni in dolgočasni vadbi. Najbolj jim ugaja glasba, saj
ne morejo stati pri miru, ko jo zaslišijo. Zumba jih prite-
gne s spoznanjem, da delajo v prid svojemu telesu in ob
tem neznansko uživajo v sproščenem vzdušju.Na vsaki uri
maksimalno uživajo in ob koncu se počutijo kot prerojeni.
Nasploh živijo bolj zdravo in srečno življenje.
pa ti, že zumbaš?
V današnjem ponorelem svetu res vsi naredimo premalo
za telo in čas bi bil, da to spremenimo. Rešitev se v obli-
ki zumbe ponuja kot na pladnju in glede na njeno igrivo
sproščenost in razigranost bi bilo res neumno, če je ne bi
poskusili.
FOTO:A.DOMITRIcA
17
18. FACAMeS
V tokratni rubriki pred-
stavljamo televizijsko
voditeljico, igralko, ob-
časno manekenko in
fotomodel, nosilko več
lepotnih nazivov ter na-
vsezadnje študentko na
Fakulteti za zdravje v
Izoli, Martino Plankelj.
Ob tej ambiciozni in
postavni Štajerki nam
takoj postane jasno, za-
kaj je ženska v uniformi
medicinske sestre ena
najpogostejših moških
fantazij.
martina plankelj
Aktivna si na velikem številu
področij. Nam zaupaš, na
katerih vse?
Kar nekaj je stvari, ki me veselijo in
s katerimi se rada ukvarjam. Zadnje
čase kar nekaj časa preživim na tele-
viziji, kjer vodim TV-oddajo. Povezu-
jem tudi razne prireditve in modne
revije. Modnih revij se udeležujem
tudi kot manekenka, občasno stopim
pred fotografski objektiv. Pred časom
sem igrala tudi v filmu Chaos režiser-
ja Alena Pavšarja in Roberta Mastna-
ka, snemala reportaže, nastopala v
videospotu ipd. V teku pa je tudi ne-
kaj novih aktivnosti. Poleg tega sem
študentka UP FVZ.
Kaj želiš početi v življenju?
Kako uresničuješ svoje cilje?
Ker študiram zdravstveno nego,
upam da bom po končanem študiju
dobila zaposlitev kot diplomirana
medicinska sestra. Želim opraviti
tudi kakšno šolanje na področju me-
dijev in tako izpopolniti znanje, ki ga
trenutno pridobivam skorajda samo
preko izkušenj in krajših predavanj.
Upam, da se mi bodo na tem podro-
čju odprla še kakšna vrata, še večja
kot do zdaj. Menim, da sta za vsako
stvar potrebni samo velika želja in
ogromno vztrajnosti. Pomembno je,
da vedno hodimo po poti, ki nas pelje
do cilja, da se ne ustavimo in vedno
stremimo k boljšemu.
Kateri je bil tvoj prvi uspeh?
Prvi uspeh je bil zagotovo vloga v fil-
mu Chaos, saj se mi je takrat odprlo
kar nekaj novih priložnosti.Kmalu za-
tem sem se prvič preizkusila kot TV-
voditeljica. Bila sem stara 17 let. Moj
prvi manekenski uspeh pa je prišel
leta 2010, ko sem postala ena izmed
finalistk Naomi deklet revije cosmo-
politan. Lani pa sem bila razglašena
za prvo spremljevalko Kraljice Slove-
nije.
Sta lepota in moda na tvoji
prednostni listi ali si raje
voditeljica?
Kar se tiče modnega sveta, nisem ni-
koli imela velikih pričakovanj. Stvari
so se mi vedno kar same ponujale.
Vsekakor zelo uživam ob sprehodu
po modni pisti ali ko stopim pred fo-
tografski objektiv, kar pa mi še vedno
predstavlja le hobi. Veliko bolj me
privlači televizija in bolje se vidim v
tej vlogi. To je zagotovo ena od stvari,
s katerimi bi se rada še naprej ukvar-
jala.
bila si izbrana za prvo
spremljevalko Kraljice
Slovenije. Kakšne so tvoje
dolžnosti?
Poslanstvo vsake Kraljice Slovenije
je predvsem dobrodelnost. Z dekleti
smo izpeljale kar nekaj dobrodelnih
prireditev, kjer smo pomagale živa-
lim v zavetiščih, otrokom v bolnišni-
cah in podobno.Vse to se ne razlikuje
od mojega običajnega udejstvovanja,
saj rada pomagam na takšen ali dru-
gačen način.Mislim,da dobrodelnost
ni nikoli odveč.
Si tudi redna študentka
zdravstvene nege na uP FVZ.
Kako združuješ študij s svojim
delom, tudi na TV Pink 3, in z
lepotnimi izbori?
Letos zaključujem drugi letnik zdra-
vstvene nege. Fakulteto skušam po-
staviti na prvo mesto, saj mislim da
je izobrazba danes zelo pomembna.
Res je, da je moj čas zelo zapolnjen.
Obveznosti si planiram sproti, imam
pa poleg delovnih dni, ki jih preživim
predvsem na Obali, zelo zapolnjen
čas med vikendi. Ampak, če nekaj de-
laš z veseljem, ni nič težko ali odveč.
Si temperamentna Štajerka,
ki je prišla študirat na Obalo.
Kaj bi rekla o Primorcih, o
tukajšnjem načinu življenja,
žurih?
Pravijo, da sta Štajerska in Primorska
več kot odlična kombinacija. To lah-
ko potrdim tudi jaz. Življenje se mi
tu zdi bolj umirjeno, ampak nikoli
dolgočasno. Tudi nad Primorci sem
pozitivno presenečena. Zadnje čase
žuram malo manj, ker mi čas tega
enostavno ne dopušča, za kar mi je
kar malo žal, saj so tukaj res prave
fešte.
Razmišljaš, da bi po končanem
študiju ostala na Obali ali te
vleče v tujino?
Sem pristna Štajerka. Po vsej verje-
tnosti se bom vrnila v svoje konce, če
mi poti le ne bo prekrižalo kaj druge-
ga. Pustimo se presenetiti!
besedilO • BlAŽ BlAŽIč FOtO • Jure VIlTuŽNIK
"Predlog za naslednjo Faco meseca pošljite na kazin@soup.si".
V tokratni rubriki predV tokratni rubriki pred
stavljamo televizijskostavljamo televizijsko
voditeljico, igralko, obvoditeljico, igralko, ob
časno manekenko inčasno manekenko in
fotomodel, nosilko večfotomodel, nosilko več
lepotnih nazivov ter nalepotnih nazivov ter na
vsezadnje študentko na
Fakulteti za zdravje v
18
19. ŠTuDeNTSKIlONeC
besedilO + FOtO • pOlONA FONDA
krOmpirjevO-jaBolČni kruhki
s smOOthijem
Legenda Indijancev iz plemena Huron pripoveduje, da je veliki duh Manitoua
ob časih pomanjkanja na Zemljo poslal deklico, ki je pomagala obubožanemu
ljudstvu.Deklica je posedovala posebno moč:kjerkoli se je z desno roko dotakni-
la zemlje, je pognal krompir in prebivalstvu omogočil preživetje v težkih časih.
Po pripovedovanju je krompir od južnoameriških Indijancev leta 1531 potoval s
Franciscom Pizarrom v Evropo, do naših krajev pa se je dodobra razširil v času
avstrijske monarhije. Pri nas je sprva veljal za hudičevo rastlino, v času Marije
Terezije pa je s pomočjo njenega ukaza o pridelovanju krompirja dobil svojo ve-
ljavo in danes slovi kot eno najbolj priljubljenih živil.
Čeprav gomolje večinoma uživamo v obliki slanih prilog,
lahko navaden krompir uporabimo tudi kot glavno sestavi-
no za pecivo ali kruh.Dodamo mu lahko jabolka,ki poskrbijo
za sladek okus,in nekaj moke,ki ustvari kompaktno struktu-
ro jedi. Krompirjevo-jabolčni kruhki so primerni kot sladica
po polnovrednem kosilu ali kot samostojen prigrizek.
Krompirjevo-jabolčni kruhki (za 6 oseb)
1 velik krompir
2 jabolki
3 jogurtovi lončki moke
4 žlice rjave sladkorja
1 jajce
1 zavitek vinskega kamna
ščepec soli
žlička cimeta
2 žlici olivnega olja
Krompir najprej olupite in nato približno 30 minut kuhajte
v slanem kropu. Medtem očistite, olupite in naribajte jabol-
ki. Obe živili prestavite v posodo in ju dobro premešajte ozi-
roma pretlačite v zmes.
Jajcem dodajte sol, olje, cimet in rjavi sladkor ter vse skupaj
penasto umešajte. Če želite bolj sladke kruhke, dodajte več
žlic sladkorja. Vse sestavine pretresite k jabolkoma in krom-
pirju ter premešajte. Na koncu dodajte moko in vinski ka-
men ter zamesite testo.Nastalo testo je bolj lepljivo in manj
kompaktno, vendar takšno mora biti.
Kažin smoothie
1 banana
1 kivi
1 dl kokosove vode
ščepec muškatnega oreščka
po želji: kepica vaniljevega sladoleda
Vse sestavine zmešajte v multipraktiku in postrezite ob
rezinah kruhkov.
Z rokami ali z žlico oblikujte majhne kupčke in jih položite
na peki papir.Med peko bodo rahlo vzhajali,zato pazite,da
bo med posameznimi kruhki dovolj prostora. Pečico ogrej-
te na 200 °c in prigrizke pecite približno 45 minut.
Zdrav nasvet: namesto bele moke lahko uporabite tudi
polnozrnato pirino ali katerokoli drugo moko. Sladkor
lahko tudi izpustite, saj za naravno sladek okus poskrbijo
jabolka.
Za prilogo pripravite smoothie iz vašega najljubšega sadja.
Priporočamo, da skupaj zamešate banano, kivi in 1 dl vode
ter vanj pomakate na rezine razrezane sveže pečene krom-
pirjevo-jabolčne kruhke.
iz vašega najljubšega sadja.
Priporočamo, da skupaj zamešate banano, kivi in 1 dl vodePriporočamo, da skupaj zamešate banano, kivi in 1 dl vode
ter vanj pomakate na rezine razrezane sveže pečene krom-
19
20. Končno prihaja poletje in z njim vi-
soke temperature, ko bomo iskali čim
več načinov, da se ohladimo. Ena iz-
med najboljših možnosti je seveda sla-
doled. Vedno prijetno ohladi in osveži,
pa še neverjetno dober je. Sezona sla-
doleda je torej tu in zato tudi čas, da
malo pogledamo v ozadje te neverje-
tne slaščice.
Besedilo • TJAŠA TrOŠT
najljubša
pOletna
slašČica
kdaj, kje in kako je nastal sladoled
Podrobnosti o nastanku sladoleda niso znane, krožijo pa
različne legende o tem, kdo in kdaj naj bi prvi okusil to
pregrešno dobro sladico. Ena od legend pravi, da so se z
njim prvi sladkali Kitajci, in to že leta 1100 pr. n. št. Recept
za to zmes iz mleka, vode in nekaj drugih sestavin pa naj
bi v Evropo prinesel Marco Polo, ki je zanj izvedel na enem
svojih potovanj. Druga legenda pravi, da so sladoled pri-
pravljali že v antičnem času, in sicer na rimskem dvoru ce-
sarja Nerona. Slednji naj bi bil velik ljubitelj hladnih sladic
in tako je svojim podložnikom naročil, da so v posebnih
mrzlih kleteh shranjevali amfore, napolnjene s snegom,
ki so mu primešali sadje in med. Še najbolj verjetna pa je
zgodba, da je sladoled izumil francoski kuhar na angle-
škem dvoru kralja Karla I. Ta slavni kuhar je pripravil do
takrat neznano, hladno, mehko in nadvse okusno sladico,
ki je bila kralju tako všeč, da je kuharju obljubil dosmrtno
preživnino, če le ne bo nikomur izdal skrivnostnega recep-
ta. Po kraljevi smrti je kuhar pozabil na svojo obljubo in
vsem razkril, kaj je skrivnost te sladice.
na vRhu po pRiljubljenosti
Sladoled je danes v svetu najbolj priljubljen desert. Leta
1686 je z njegovo množično prodajo začel Italijan Proco-
pio. Takrat je sladoled postal dostopen vsem, danes pa ga
lahko kupimo že na vsakem koraku. Statistike kažejo,da so
največji ljubitelji sladoleda prebivalci Nove Zelandije,ki ga
pojedo kar 26,3 litra na prebivalca. Sledijo jim Američani,
Švicarji, Italijani, Francozi in Nemci. Slovenci si ga privošči-
mo približno 4 litre na prebivalca letno.
PriPrava
Mlečni sladoledi so v osnovi pripravljeni na mlečni bazi,
medtem ko so sadni okusi pripravljeni na t. i. sadni bazi.Ta
namesto mleka vsebuje vodo,zato so lahko sadni sladoledi
po okusu bolj vodeni. Mlečni so navadno bolj kremasti, saj
mlečna baza vsebuje tudi smetano. Običajno se za pripra-
vo sladoleda uporabljajo sladoledne paste ali praški, sadni
sladoled pa lahko pripravljajo tudi samo s sadjem. Pogo-
sti pa so tudi prelivi, ki jih dodajajo sladoledu, ko pride iz
sladoledomata. Na takšen način se pripravljajo amarena,
stračatela, nutella …
Sam postopek priprave poteka tako, da mlečni ali sadni
osnovi dodajo pasto (lahko tudi sadje), zmes dobro pre-
mešajo z mešalnikom in jo vlijejo v sladoledomat, ki v
nekaj minutah pripravi sladoled. Nato odprejo vratca,
skozi katera začne teči sladoled. Z lopatico ga polagajo v
zamrznjeno sladoledno banjico. Sladoled nato dekorirajo,
po potrebi vmešajo preliv in ga dajo v t. i. šok komoro, kjer
na hitro zamrzne.
20
21. Vsak slaščičar ima svoj posebni recept za sladoled, ki ga
ne izda kar tako. Mi smo o izdelavi sladoleda povprašali v
baru Glacial, kjer so nam povedali, da sladoled proizvajajo
po italijanski licenci družine Marlon iz Rima. »Gre za sla-
doled, pripravljen izključno iz naravnih sestavin, ki je bil v
Italiji že večkrat nagrajen, v Glacialu pa smo edini v Evropi,
ki smo to licenco pridobili.« Na vprašanje, kako pri njih pri-
pravljajo sladoled, pa so odgovorili: »Sadne sladolede pri-
pravljamo iz svežega sadja, z dodatkom vode in sladkorja,
mlečne sladolede pa iz smetane živalskega izvora, z dodat-
kom naravnih past.«
Čokoladni sladoled (za 4 osebe)
100 g sladkorja v prahu
10 g vaniljevega sladkorja
2 jajci
3,5 dl mleka
1,25 dl sladke smetane
100 g jedilne čokolade
V posodo stresemo sladkor v prahu, vaniljev sladkor in
jajci. Z mešalnikom stepamo toliko časa, da nastane pe-
nasta zmes. Posodo operemo z mrzlo vodo in vanjo nali-
jemo mleko. Na štedilniku ga segrejemo skoraj do vretja,
nato ga odstavimo.
K mleku vmešamo penasto maso in postavimo nazaj na
štedilnik. Mešamo toliko časa, da se masa zgosti, ne sme
pa zavreti. Na sobni temperaturi počakamo, da se masa
ohladi.Čokolado stopimo v posodi,ki smo jo postavili nad
posodo z vrelo vodo.
V jajčno maso vmešamo tekočo sladko smetano in sto-
pljeno, a ohlajeno čokolado.
Maso premešamo in damo v zamrzovalnik za približno 2
uri.
Serviramo ga v majhni ohlajeni posodici, lahko ga po-
tresemo z naribano čokolado ali prelijemo z nam ljubim
prelivom.
Ste vedeli, da …
- … se je prvi recept za pripravo sladoleda pojavil v ku-
harski knjigi Recepti gospe Ealesove, ki je izšla leta 1718 v
Angliji?
- … je bila priprava sladoleda precej bolj težavna, dokler
niso leta 1846 izumili prve zamrzovalne skrinje?
- … je bil sladoled v Prešernovih časih med svečanimi in
bogatimi kosili vmesni obrok? Ljudje so ga jedli zaradi
boljše prebave in tako lažje nadaljevali s pojedino. Po do-
mače so ga takrat imenovali kar zmrzlina.
- … je sladoled na leseni palčki nastal šele pred nekaj več
kot 100 leti? Izum si lasti Američan Frank Epper, čeprav
je šlo bolj za naključje. Na svoji terasi je namreč čez noč
pozabil kozarec limonade, v katerem je bila žlica. Ko so
temperature padle pod ledišče, je limonada zmrznila in
naslednje jutro je imel Epper sladoled na palčki.
- … je nov izdelek proizvajalcev zamrznjene hrane slado-
led, ki ne kaplja? Novost se na toplem spremeni v sadni
žele, ki ne umaže rok, ust ali oblačil.
Sladoled nas velikokrat spomni na otroštvo, na brez-
skrbna poletja, na čas, ko smo za kepico te dobrote od-
šteli kakšnih 50 tolarjev. cene so se korenito spremenile,
sestavine pa tudi. Proizvajalci so postali bolj pazljivi na
sestavine in postopke priprave,mi pa smo jim zato hvale-
žni. Ne glede na ceno si ga še vedno radi privoščimo in si
ga vedno bomo. Ne smemo pa pozabiti, da gre za sladico,
in, če že zaradi drugega ne, vsaj zaradi sladkorja ne sme-
mo pretiravati.
22. katera je
kraljica
pOpa?
Zadnji dve desetletji 20. stoletja je bila Madonna utele-
šenje popa. Nanizala je ogromno število hitov, seveda pa
je dobro vedela tudi, kako poskrbeti, da se je o njej vedno
pisalo – zaradi stvari, ki jih katoliška cerkev ne odobrava,
je bila obsojana celo s strani Vatikana. Poskusila se je tudi
kot igralka in leta 1990 izrekla svoj nesmrtni citat, da se
zaveda, da ni najboljša pevka ali plesalka, kljub temu pa
zna izzivati ljudi s svojo provokativnostjo in si želi razbi-
jati tabuje. Tudi v 90 letih je postavljala nove rekorde. S
svojimi albumi in turnejami je podirala tabuje ter poskr-
bela, da so bila mnenja o njej vedno deljena. Šlo je celo
tako daleč, da je papež Janez Pavel II. ljudi pozval, naj se
njenih koncertov ne udeležujejo, a seveda velikega učinka
s tem ni dosegel. Madonna je za promocijo svojih pesmi
še naprej izkoriščala izrazito seksualne vsebine, ki so bile
v tistem času močno sporne, npr. samozadovoljevanje, ho-
moseksualnost in sadomazohizem. Po rojstvu hčerke se je
umirila, zanimati jo je začel misticizem, pridružila pa se
je tudi kabali. To spremembo je odražal tudi novi album,
ki je bil označen za eno izmed največjih glasbenih moj-
strovin 90 let preteklega stoletja. Na prelomu tisočletja
se je pojavila prva večja konkurenca – čas je bil za novo
generacijo in Britney Spears ter Christina Aguilera sta bili
pripravljeni prevzeti prestol. Obe sta postali in ostali pop
Madonna. Pojavila se je v osemdesetih
letih prejšnjega stoletja ter s pomočjo
svoje glasbe in obnašanja začela žeti
navdušenje in zgražanje po celem sve-
tu, njen nenavaden stil pa je zelo hitro
postal modni trend. V naslednjih dvaj-
setih letih je veljala za nesporno kra-
ljico popa, nato pa se ji je na prelomu
tisočletja prestol zamajal. Svojo čast je
ubranila, zdaj, deset let kasneje, pa je
spet prišel čas, da se dokaže. Ves svoj
trud je zlila v nov album MDNA, ki je
na police trgovin prišel konec marca.
princesi, Madonna pa je znova dokazala, da je neprema-
gljiva.Leta 2008 je izdala svoj enajsti studijski album,nato
pa štiri leta posvetila ostalim stvarem. In ta čas je prinesel
marsikaj novega.
lady gaga ali madonnina ReinkaRnacija?
Samo enajst dni razlike je med izidom Madonninega zdaj
že predzadnjega albuma in prvega singla pevke Lady
Gaga. Slednja je dosegla velik preboj dance glasbe na ma-
instream glasbene postaje in z njim podrla vse rekorde
– tudi Madonnine. S svojim prvencem je leta 2008 obno-
rela svetovno občinstvo, ki je bilo lačno nove in zanimive
plesne pop glasbe, žebljico na glavico pa je zadela leto dni
kasneje, ko je septembra 2009 izdala pesem Bad Roman-
ce. Uveljavila se je kot modna ikona, ki je s svojim vedno
drugačnim in šokantnim videzom navduševala in zgraža-
la hkrati – prav tako kot vsa pretekla leta Madonna, le da
je šla Gaga vsakič še malo dlje; oblekla se je celo v meso, s
katerim je želela ljudem sporočiti, da se morajo boriti za
svoje pravice,sicer bo meso na njihovem telesu vse,kar jim
bo ostalo. Prav tako se močno bori za pravice homoseksu-
alcev in proti nasilju med mladimi, za kar je letos ustano-
vila tudi fundacijo. S svojo turnejo The Monster Ball Tour,
ki je postala najbolj donosna turneja glasbenega debitan-
ta vseh časov, je z več kot 200 koncerti prepotovala skoraj
cel svet.Po koncu turneje je izdala pesem Born This Way,ki
je postala eden najbolj prodajanih singlov vseh časov.Pred
izdajo tretjega albuma je izšla še pesem Judas, ki je z be-
sedilom in videospotom, v katerem uprizarja odnos med
Judo Iškariotom in Marijo Magdaleno tako kot Madonna
leta nazaj, močno ujezila krščansko skupnost, kritiki pa so
mu vseeno namenili velike pohvale.V času,ko Madonne ni
bilo na glasbenem prizorišču, je Gaga zavladala pop sceni
in marsikdo se je strinjal, da je čas, da prevzame naslov
Besedilo • MATeJ Arh
22
23. kraljice popa. Gaga je bila večkrat obtožena, da kopira Ma-
donno oz. njeno preteklo delo, nihče pa ni pomislil, da se
lahko vloge hitro obrnejo.
kdo kopiRa koga?
Junija 2010 je Gaga izdala videospot za svoj singel Alejan-
dro, ki ni bil kritiziran le s strani Vatikana, ker spet vsebuje
številne neprimerne vsebine, kot so igranje z rožnim ven-
cem, homoseksualnost in sadomazohizem, ampak je bil
zaradi enakih stvari kritiziran tudi s strani Madonninih
gorečih oboževalcev, saj je vseboval stvari, ki jih je prikaza-
la že ona. Gaga tega niti ni zanikala, vedno je priznavala,
da ji Madonna predstavlja velik vzor in inspiracijo. Šok je
bil zato toliko večji, ko je marca letos Madonna predsta-
vila videospot za singel Girl Gone Wild, ki je tako erotičen,
da moraš biti na svetovnem spletu prijavljen kot polnole-
tna oseba, da si ga sploh lahko ogledaš. V njem uporablja
zdaj že stare in videne poskuse za privabljanje javnosti,
a najbolj zanimivo je to, da video močno spominja prav
na Alejandra. Tudi sam album je marsikoga presenetil.
MDNA je veljal za najtežje pričakovan pop album leto-
šnjega leta, a marsikdo takšnega rezultata ni pričakoval.
Med Madonninimi oboževalci je bilo seveda navdušenje
nepopisno, a vendar se v določenih pesmih opazi Gagin
vpliv. Na spletnih forumih, ki so posvečeni Madonninim
oboževalcem, najdemo marsikateri komentar v stilu, da
je pesem fantastična, ampak boljša bi bila, če bi jo pela
Gaga, saj je primernejša za njen stil. Če naredimo primer-
javo ocen najpomembnejših glasbenih kritikov Gaginega
albuma Born This Way in Madonninega MDNA, je le eden
izmed kritikov slednjega ocenil z višjo oceno.Tudi pesem I
Don’t Give A kar malce preočitno prepričuje poslušalce, da
je Madonna pač najboljša in je ne briga,kaj si o njej mislijo
ljudje. Govori o tem, da je kos vsemu in pesem zaključi z
mislijo, da obstaja samo ena kraljica in ta je seveda Ma-
donna, sledi pa še sočna kletvica. Očitno se vloge obračajo
in starosta pop glasbe po novem inspiracijo išče v mladi
in sveži energiji.
ko se v zgodbo vmeša še kRaljica kiča
Poljubila sem dekle in všeč mi je bilo je štiri leta nazaj zape-
la Katy Perry in se zavihtela na vrh glasbenih lestvic. Tudi
ona je svoj vzpon začela v popolnoma enakem obdobju kot
Gaga in nikoli ni skrivala, da se ne strinja z njenim stilom.
Kot hči evangelijskih pastorjev je izrazila ostro nasproto-
vanje, da se Gaga poslužuje verskih elementov v svojih
videospotih, hkrati pa očitno meni, da bog nima nič proti
njenemu poljubljanju deklet, namigovanju, da želi videti
penis fanta, ki ji je všeč, in golemu poziranju za videospot
California Gurls. Katyjini videospoti se od Gaginih sicer v
večini razlikujejo. Vsaka ima drugačen stil in krog poslu-
šalcev, vseeno pa je Katy pri Gagi našla stvar, ki ji je bila
všeč – videospoti, ki so vedno daljši kot pesem, saj govorijo
neko zgodbo in so kot mini film, tako da si to zdaj izposoja
tudi sama. Na svoji drugi turneji je za potrebe promocije
ustvarila pravo deželo kiča. Kamor koli si pogledal, je bilo
videti bleščice, velikanske sladkarije, volančke, naborke in
seveda ogromno roza barve. Večkrat se je že zgodilo, da je
Katy ukradla kakšno Gagino modno zamisel ali pa barvo
las … Mogoče pa bo tudi Gaga v prihodnosti nastopala kot
velikanska lizika.
in zmagovalka je …
Nesporno dejstvo je, da je za Madonnine zveste oboževal-
ce, ki ji sledijo že celih 30 let, še vedno kraljica popa ona in
tako bo tudi ostalo.Hkrati pa je dejstvo,tako s strani poslu-
šalstva kot s strani glasbenih kritikov,da ima Gaga odlične
možnosti za prevzem prestola, če ne že zdaj, pa vsaj nekoč
v prihodnosti. Zaenkrat ji kaže dobro in prvo poslušanje
nove Madonnine plošče, ki bo v prihajajočem letu skupaj
s turnejo sigurno obrnila velike denarce, ji je sigurno še
povečalo samozavest. Le kdo si ne želi, da bi se njegov idol
začel zgledovati po njem?
23
24. kako preživeTi prosTi Čas?
špOrtnO, seveda!
tekmovanja
Za tiste z manj kondicije, a s prefi-
njeno tehniko in mirnimi živci, bo
24. aprila 2012, ob 20. uri v osrednjem
prostoru ŠOUP v Kopru potekalo tek-
movanje v namiznem nogometu.
Pari se bodo pomerili med seboj po
turnirskem sistemu na tri zmage.
Za tiste, ki svojo natančnost radi tudi
dokažete, bo na voljo tekmovanje v
mini golfu, ki bo potekalo 11. maja
2012. Tekmovalci se bodo pomerili na
vseh 18 luknjah, zmagal pa bo najhi-
trejši z najmanj udarci.
Ste željni akcije in adrenalina? Potem
je tekmovanje v paintballu prav go-
tovo za vas. Na poligon se boste od-
pravili 17. maja 2012,kjer boste posku-
sili svoje spretnosti s plinsko pištolo.
Vsekakor najbolj poznan in popula-
ren šport, ki ga v maju neprestano
spremljamo tudi preko televizijskih
zaslonov, je nogomet na travi. Rekre-
ativno se ga boste lahko udeležili na
Športno rekreacijskem centru Bonifi-
ka v Kopru, 21. maja 2012, ob 18. uri, ko
se bo vaša ekipa lahko pripravila na
turnir, ki se bo izvajal naslednji dan,
22. maja, ravno tako ob 18. uri. Ekipe
bodo sestavljene iz petih igralcev in
vratarja (5+1), med seboj pa se bodo
pomerile po turnirskem sistemu.
Za aktivno preživljanje prostega časa vseh študen-
tov Univerze na Primorskem skrbi Univerzitetna
športna zveza Primorske (UŠZP), organizacija, ki je
na UP zadolžena za izvedbo študentskega športa
pod psevdonimom Zdrava zabava. Pisarna UŠZP se
nahaja na Pristaniški ulici 3 v Kopru in je stalno od-
prta čisto za vse, ki bi radi pomagali, da bi se šport
na UP kakovostno, predvsem pa še hitreje razvijal.
Prav zaradi tega v aprilu, maju in juniju poleg re-
dnih dejavnosti organizira tudi številne dodatne do-
godke, tekmovanja, predavanja in tečaje.
pRiReditve
Tretja od štirih čistih desetk je Cvetoča čista desetka, ki bo letos potekala 25.
aprila na ŠRc Bonifika v Kopru. Kot običajno se bodo študentje pomerili v dese-
tih športno-zabavnih disciplinah,kot so na primer:med dvema ognjema,košar-
ka tri na tri, tenis,nogomet,štafeta in druge. cvetoča čista desetka je medfakul-
tetno tekmovanje visokošolskih zavodov Slovenske obale, ki ga popestri bogat
spremljevalci program ter seveda glasba. Prireditev bo trajala predvidoma do
22.00. cvetoča čista desetka je le ena v nizu priljubljenih čistih desetk, ki se med
letom obarvajo v odtenke (predvsem pa discipline) različnih letnih časov.Tradi-
cionalni jesenski Čisti desetki z brucovanjem je pozimi sledila Bela čista deset-
ka, po spomladanski cvetoči čisti desetki pa bo na vrsti še Mokra čista desetka,
ki bo predvidoma konec maja.
Besedilo • MArKO JureTIč
24
25. RekReacija
Ker je poleg študijskih obveznosti za zdrav um potrebno
poskrbeti tudi za fizično pripravo, za vas organiziramo re-
dno športno rekreacijo v Kopru, Izoli in Portorožu. V ralič-
nih telovadnicah in drugih vadbenih prostorih lahko pod
nadzorom usposobljenih voditeljev obiskujete rekreacijo
košarke, nogometa, odbojke, namiznega tenisa, badmin-
tona, plavanja in vodne košarke. Urnike in ostale informa-
cije najdete na www.uszp.si.
izleti
V sodelovanju z ESN Primorska (Erasmus Student Network
Primorska) bomo za študente organizirali izlet v Posočje
in rafting po reki Soči. V jutranjih urah, 28. aprila 2012, se
bomo podali na pot proti Soški dolini.Prva postaja bo v Ko-
baridu, kjer si bomo ogledali muzej 1. svetovne vojne. Pot
bomo nadaljevali do Bovca, kjer se bomo spustili po zele-
no-modrem biseru te doline – reki Soči. Po adrenalinskem
spustu bo čas še za piknik in zabavo na prostem,tako da se
bomo lahko siti in nasmejani odpravili proti domu.
Za tiste, ki radi kolesarite in si pokrajino želite ogledati iz
drugačne perspektive, bomo pripravili Kraški kolesarski
vikend, ki bo potekal od 11. do 13. maja 2012. Zbrali se bomo
v petek ob 9.00 v Kopru pred ŠOUP-om, ne preveč napor-
na vožnja pa bo potekala po predvideni poti. Čez dan bodo
udeleženci dobili velike sendviče, morda bo postanek še v
kakšni gostilni, kjer bo možnost, da si sami naročimo hra-
no. Pozno popoldne bomo prispeli v Dutovlje, kjer nas bo
čakal obisk vinske kleti z narezkom in degustacijo. Sledil
bo odhod proti Pliskovici in nastanitev v hostlu.V soboto v
jutranjih urah vas bomo postregli z zajtrkom in sledilo bo
kolesarjenje po kraških cestah. Čez dan si bomo privoščili
še kosilo v bližini Branika – Boškin, obisk in ogled Štanjela
ter večerjo v Krajni vasi v vinski kleti Štoka.V večernih urah
se bomo odpravili nazaj do mladinskega hotela v Pliskovi-
ci,od koder bomo v nedeljo nadaljevali vožnjo.Kosili bomo
v gostilni Šušč – Grahovo brdo in se nazaj v Koper podali
preko Sežane,Divače in Kozine. Predviden prihod na Obalo
bo v poznih popoldanskih urah.
tečaji
Nordijska hoja nam je kot oblika gibanja zagotovo najbliž-
ja,primerna pa je res za vsakogar. Uporaba palic omogoča,
da pri hoji uporabljamo tudi mišice trupa in rok, kar zna-
tno poveča učinek vadbe, tudi do 40 % več kot pri običajni
hoji. Z njo se ukvarja čedalje večje število navdušencev,
vendar jih večina ne hodi v pravilni tehniki in je zato uči-
nek vadbe veliko manjši, poleg tega pa je lahko napačna
tehnika tudi nevarna z zdravstvenega vidika. Prav zato za
vas pripravljamo tečaj nordijske hoje, ki bo potekal 23.
maja 2012 v Taverni v okviru Zdrave ŠOUP-ove tržnice, ki je
del projekta Zdravi maj.
pRedavanja
Ker ne pozabljamo tudi na to, da sta si teorija in praksa
včasih lahko precej različni, bo za vas na sporedu preda-
vanje o športni prehrani in dietah, ki bo potekalo 16. maja
2012. Ali se stroka, knjige in ljudje v praksi srečajo na sku-
pnem imenovalcu,bomo videli po pogovoru s strokovnjaki
iz svojih področij.
Nekako izpostavljeno, morda v okvirčku
Za vas pripravljamo še številne druge dogodke,kot so ribo-
lov, Mokra čista desetka, Adrenalinski vikend in še in še,
zato redno spremljajte našo spletno stran in se prijavite
na svoj šport.
Prijave na posamezne dogodke potekajo na info točkah
ŠOUP-a. Pogoj za prijavo sta rdeča ali modra kartica Zdra-
va zabava.
Za več informacij spremljajte spletno stran Univerzitetne
športne zveze Primorske (www.uszp.si), naš Facebook pro-
fil, ali nas kontaktirajte preko elektronske pošte na info@
uszp.si oziroma preko telefona na 051 692 100.
25
26. BreZSlABeVeSTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTISTI
ZasvOjenOst
ali prekOmerna
upOraba
raČunalnika
besedilO • MATJAŽ KlJuN
A sem zasvojen z računalnikom? Štiri dni sem zdržal brez
njega, ne da bi čutil stisko ali potrebo po kakršnikoli sto-
ritvi, ki jo omogoča.Tudi slike bi lahko počakale teh nekaj
dni, saj sem jih na računalniku odpiral le zaradi priročno-
sti. Interneta preko telefona pa nisem niti povohal.
Kakšen dan na delu nestrpno pričakujem elektronsko
pošto. A po pisku za novo sporočilo, zadovoljstvo ponavadi
takoj mine, ko dobim le novico o zmagi na nizozemski
loteriji (beri: neželena pošta).
Nekateri znanstveniki pravijo, da je zasvojenosti z raču-
nalnikom lahko več. Odvisni smo lahko od:
- računalniških iger in igric (od WoW do Farmville),
- interneta,
-- spletnih strani socialnih omrežij, kot sta Facebook in
Twitter,
-- informacij,
-- spletne pornografije,
-- spletnega kockanja,
- drugih aktivnosti, za katere potrebujemo računalnik.
Da smo ljudje lahko odvisni od računalnika, sta omenila
že Nicholas Rushby leta 1979 v knjigi An Introduction to
Educational Computing in nato Margaret Shotton leta
1989 v knjigi Computer Addiction.V slednji je Shottonova
s pomočjo prostovoljcev (samooklicanih računalniških
odvisnikov) raziskovala, če je obsesivna računalniška
odvisnost škodljiva za človekov psihološki in socialni
razvoj. Obe knjigi sta nastali veliko pred množično
uporabo interneta, spletnih storitev socialnih omrežij
in večuporabniških iger. Ena najbolj znanih raziskovalk
odvisnosti od interneta je verjetno Kimberly Young, ki je
knjigo Caught in the Net izdala leta 1998.V njej opisuje
odvisnost od medmrežja, tj. od nezmožnosti prekinitve
klepeta v različnih internetnih klepetalnicah, prekomer-
nega pregledovanja elektronske pošte, branja novic do
kockanja v spletnih igralnicah.
Nekateri pa nasprotujejo poimenovanju prekomerne
uporabe interneta z besedo odvisnost. Eden takih je
psihiater Ivan Goldberg (http://phys.org), ki trdi, da
je prekomerna ali neustrezna uporaba interneta le
Ravnokar sem prišel iz nekajdnevne-
ga dopustovanja v največji evropski
prestolnici. Tam imajo interneta na
pretek. Na skoraj vsakem vogalu je
celo brezplačen. V hotelu, kjer smo bili
nastanjeni, pa ga ni bilo. Moj računal-
nik je kot vedno potoval z menoj, a je
tokrat služil le za shranjevanje slik iz
spominskih kartic. Na telefona sem pa
pozabil kljub mobilnemu internetu,
ki ga premoreta. Štiri dni nisem delal
ničesar z računalnikom in nisem upo-
rabljal interneta! Vse do danes,ko sem
se po pospravljanju avtomobila takoj
usedel za računalnik, kjer me je sreč-
nega pričakalo preko 150 neprebranih
elektronskih sporočil. Med vsemi temi
sem našel tudi Tanjino (najprijaznejša
urednica tega trenutka), ki je od mene
pričakovala ta članek štiri dni nazaj.
26
27. Vsak posameznik mora pri sebi razčistiti, za kaj in kako
uporablja računalnik ter če ga prekomerno uporablja.
Sedaj se lahko vrnem k prvotno zastavljenemu vprašanju:
»Ali sem sam zasvojen?« Računalnik uporabljam skoraj
cel dan. Za računalnikom sem v pisarni okroglih osem ur,
nato ga uporabljam še za zasebne namene. Skupaj verje-
tno preko 10 ur dnevne rabe računalnika. A me to naredi
odvisnega? Ne. Še vedno se ukvarjam s športom, študij ne
trpi (v bistvu je prvih osem ur za računalnikom povezanih
s študijem) in moji socialni odnosi tudi ne. Pri osmih urah
spanja imam še šest ur za druge dejavnosti in družino.
Tudi ostalih težav (na primer kockanje), ki bi se kazale v
prekomerni uporabi računalnika, nimam, čeprav bi se
kdaj lahko odcepil od te škatle in delal kaj bolj zdravega. A
kaj, ko včasih enostavno ne gre brez, kot na primer sedaj,
ko moram dokončati ta članek. Potem moram opraviti
dve recenziji člankov za konferenco (rok je danes). Resnici
na ljubo bi pa raje bral knjigo, ali pa kar odjadral spat!
manifestacija depresij, anksioznosti in drugih patoloških
motenj. Prekomerno branje novic, igranje iger na srečo ali
klepetanje namreč niso pogojeni z internetom – slednji
je le medij.Tudi Ameriška zdravstvena organizacija
trenutno uradno nasprotuje poimenovanju odvisnost od
interneta. Ravno tako igranje video iger in igric na sploh
ni vključeno med odvisnosti v mednarodni statistični
klasifikaciji bolezni in sorodnih človekovih težav.
Poleg tega profesorica Sara Kiesler s Carnegie Mellon
University trdi, da se raba računalnika in interneta sama
uravnovesi med ostale dejavnosti. Sodelujoči v njeni raz-
iskavi so porabljen čas za računalnikom postopoma sami
zmanjšali.V teh primerih je prekomerna uporaba raču-
nalnika podobna kakršni koli aktivnosti, ki jo prekomerno
izvajamo (na primer prekomerno igranje nogometa ali
gledanje televizije). Ljudje se lahko enostavno potopimo
v neko aktivnost in ne sledimo dogajanju okoli sebe. Za
primer vzemimo Raymonda, samooklicanega odvisnika iz
Jungove študije, ki razlaga: »Svojim otrokom ne pomagam
pri domači nalogi, ker sem cel popoldan v klepetalnici. Ne
dam jih niti spat, ker se ne zavedam, kako pozno je. Tudi
zjutraj se jim ne pomagam pripravljati za šolo, kot sem to
včasih počel, ker pregledujem elektronsko pošto. Enostavno
se ne morem zadržati.«
Ne glede na poimenovanje (odvisnost, motnja, obsesija)
je prekomerna uporaba računalnika in z njim povezanih
iger, interneta ter vseh ostalih storitev znak za težave.
Pretirana uporaba računalnika se kaže kot (Wikipedia):
- pomanjkanje družbenih stikov in interakcije,
- ugodje ali sprostitev stresa preko računalnika,
- občutki nelagodja in nestrpnosti, ko računalnika ne
uporabljamo,
- poraba vse več časa in denarja za računalnike in z njimi
povezane dejavnosti (za doseganje iste ravni ugodja),
- laganje o porabljenem denarju in času za računalniške
dejavnosti,
- zanemarjanje dela, šole ali družinskih obveznosti.
27
28. Črno-beli posnetki s koncerta treh APZ-jev v izjemno sugestivni in akustični cerkvi sv.Frančiška v Kopru.Črno-beli posnetki s koncerta treh APZ-jev v izjemno sugestivni in akustični cerkvi sv.Frančiška v Kopru.
Zapozneli utrinki nekoliko ozelenele,ampak še vedno razposajene (tradicionalne) Bele čiste desetke.Zapozneli utrinki nekoliko ozelenele,ampak še vedno razposajene (tradicionalne) Bele čiste desetke.Zapozneli utrinki nekoliko ozelenele,ampak še vedno razposajene (tradicionalne) Bele čiste desetke.Zapozneli utrinki nekoliko ozelenele,ampak še vedno razposajene (tradicionalne) Bele čiste desetke.Zapozneli utrinki nekoliko ozelenele,ampak še vedno razposajene (tradicionalne) Bele čiste desetke.Zapozneli utrinki nekoliko ozelenele,ampak še vedno razposajene (tradicionalne) Bele čiste desetke.
Iztekla se je še ena uspešna sezona Univerzitetne lige.Čestitke gredo prav vsem tekmIztekla se je še ena uspešna sezona Univerzitetne lige.Čestitke gredo prav vsem tekmIztekla se je še ena uspešna sezona Univerzitetne lige.Čestitke gredo prav vsem tekmPreProstoVoljni so se družili s kužki iz Obalnega zavetišča.
29. TVOJA FOTKA
V FOTOJOTI!
Pošlji svoje
fotografije na
kazin@soup.si,
dobrodošle fotke z
dogajanja na različnih
študentskih prizoriščih:
faks, žurke, doma, na
ulici. Edini pogoj =
študentska tematika.
Za vsako objavljeno
fotografijo dobiš
4 EUR.
ureja•DENISZUPAN
FOTOJOTA
movalcem,manj zastopanim fakultetam pa spodbuda za bolj učinkovito iskanje tekmovalcev čez poletje.movalcem,manj zastopanim fakultetam pa spodbuda za bolj učinkovito iskanje tekmovalcev čez poletje.movalcem,manj zastopanim fakultetam pa spodbuda za bolj učinkovito iskanje tekmovalcev čez poletje.movalcem,manj zastopanim fakultetam pa spodbuda za bolj učinkovito iskanje tekmovalcev čez poletje.
Poliglot Café s študenti na izmenjavi ali po domače:brezplačen jezikovni tečaj za vse nivoje znanja in sproščenosti.Poliglot Café s študenti na izmenjavi ali po domače:brezplačen jezikovni tečaj za vse nivoje znanja in sproščenosti.Poliglot Café s študenti na izmenjavi ali po domače:brezplačen jezikovni tečaj za vse nivoje znanja in sproščenosti.
