Metuljček št.27,29 2011 glasilo društva "VEZI"

1. METULJČEKMETULJČEK
27. do 29. številka
september 2011
PAR / Jelena Šardi

2. Simona Verstovšek: PRESEGAJMO PREDSODKE - 4
Sebastjan Pavlič: ŽIVLJENJE ALI SVOBODA - 4
Ksenija Šparemblek : PRIJATELJSTVO - 5
Mojca Mahnič: RAZISKOVANJE SOCIALNIH
STIKOV V STANOVANJSKIH SKUPINAH
DRUŠTVA »VEZI« - 9
Terezija Lorenčič: PO SVOJI POTI GREM,
SLOVENSKA BESEDA - 10
Tinca Vidovič: ŠTORSKI METULJI - 14
Valentina Čokelj: RAZUMEVANJE
SAMOMORILNEGA PROCESA IN
PREPOZNAVANJE POTENCIALNO
SAMOMORILNIH OSEB - 16
Valerijo Jurca: DEŽEVEN DAN - 17
Zorka Pavlič: KRIZA PRI PETINDVAJSETIH - 18
Emil Kovačič: VAMA MATI IN OČE - 19
Tamara Gerželj: POLETJE - 20
AKTIVNOSTI DRUŠTVA »VEZI« - 21
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje: PREDSTAVITEV
DRUŠTVA »VEZI« na sejemu Turizem in prosti čas - 24
David Ukmar: MOJI VTISI IZ SEJMA - 25
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: VALENTINOVO V DC
ŠTORJE - 26
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje :
REFLEKSOTERAPIJA Z LILIJANO ABRAM - 29
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje: OTVORITEV
RAZSTAVE LIKOVNE KOLONIJE V DIVAČI - 33
Katja Mrzlić in stanovalci SS Divača: DRSANJE NA LEDU
IN OGLED KOBILARNE LIPICA - 35
Nataša Varšek Furlan: OBISKALI SMO KONCERT
PIHALNEGA ORKESTRA KOMEN - 37
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje: PUSTOVANJE -45
Barbara Uljan in Marjan Uljančič: »PUST JE PRŠU« - 47
Barbara Uljan in obiskovalci DC Il.Bistrica: OBISK
POLICISTA V DC ILIRSKA BISTRICA - 49
Karmen Margarit: DELAVNICA POLSTENJA - 51
Sabina Polh: OBISK VARSTVENO DELAVNEGA
CENTRA V DIVAČI - 53
Valerijo Jurca: 12. OBČNI ZBOR DRUŠTVA - 54
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : CVETLIČARSKO
ARANŽERSKA DELAVNICA V DC ŠTORJE - 56
Ksenija Šparemblek : SPOMLADI - 57
Ester Ržen in stanovalci SS Postojna: MARČEVSKO
PRAZNOVANJE V POSTOJNI in obisk
Postojnske jame - 59
David Ukmar, Valerijo Jurca: BILI SMO NA OGLEDU
MINIMUNDUSA - 60
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: OBISKALI SMO
NAŠO PROSTOVOLJKO NA OPČINAH - 61
Karmen Margarit: DAN ZA SPREMEMBE STOJNICE V
SEŽANI, KOMNU, ILIRSKI BISTRICI IN
POSTOJNI - 65
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: MALI KRAŠKI
MARATON V SEŽANI - 66
Tadeja Ostrožnik Rijavec in stanovalci SS Brestovica:SAJENJE
KROMPIRJA V SS BRESTOVICI - 68
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: DELAVNICA
KLEKLANJA V DC IL.BISTRICA - 69
SPOMLADANSKI POHOD S PROSTOVOLJKO - 70
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: PREDSTAVITEV
DRUŠTVA »VEZI« na grajskem dvorišču Gradu Štanjel - 71
KULINARIČNE DELAVNICE Z ALMO - 72
Mojca Mahnič: IZOBRAŽEVANJE ZA TEŽJE
ZAPOSLJIVE - 73
Karmen Margarit: MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE
DRUŠTVA »VEZI« IN VRTCA DUTOVLJE - 77
Barbara Uljan: AKTIVNOSTI BALINARSKEGA
KLUBA »VEZI« - 78
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje : PLESNA DELAVNICA
CHA CHA CHA - 80
Alenka Bračanov: IZ DALJAVE SLIŠIM VLAK - 81
Karmen Margarit: ČAROBNI DAN V LIPICI - 83
Anamarija Samec: SLIKARSKA DELAVNICA - 86
Marijan Uljančič:IZLET NA GORIŠKO - 88
Tadeja Ostrožnik Rijavec: OBISKALI SMO TRNOVO IN SE
POVZPELI NA KOBILNIK - 90
Valentina Čokelj in Valerijo Jurca: PLES V DIVAČI - 92
Karmen Margarit: OTVORITEV RAZSTAVE V SEŽANI - 94
Sabina Polh: PREDAVANJE O SIVKI - 95
Barbara Uljan, Sergio Popovič: POHOD NA KOZLEK - 97
Nataša V. Furlan, David Ukmar: PIKNIK V BRANICI - 99
Barbara Uljan: PROMOCIJSKA STOJNICA Z RK - 100
Katja Prosen Boštjančič in Barbara Uljan: BALINARSKI
TURNIR ZABIČE 2011 - 101
PROMOCIJSKE STOJNICE V LIPICI - 102
Karmen Margarit: EVROPSKA KARAVANA
PROSTOVOLJSTVA V POSTOJNI - 105
Mojca Mahnič: TRADICIONALNI IZLET NA
DOLENJSKO - 109
Karmen Margarit: SKUPINA ZA SAMOPOMOČ »HRAST«
na pikniku z RK Sežana - 110
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje: TERAPIJA Z
ŽIVALMI - 111
Barbara Uljan, Jelena Šardi: IZLET V TRST - 113
Sergio Popovič: LIKOVNA KOLONIJA - 114
Jelena Šardi: PRAVLJICA – 115
ZAHVALE - 116
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE ŠTEVILKE
KAZALO
Uvodna beseda ... 1

3. Uvodna beseda
Spoštovani bralci.
Spet smo tu! Pred novo številko našega glasila Metuljček.
Čeprav ne tako težko pišem, sem tokrat z uvodnikom odlašala do zadnjega trenutka.
In povrhu še sedaj ne vem, kaj naj napišem, da bo primerno,
da bo nekaj novega, aktualnega,...
Najbrž je to tudi posledica, da mi že kronično primanjkuje prostega časa,
kot večini ljudi tega modernega sveta.
Nimam časa ob jutranji kavi prelistati dnevnih časopisov,
ne vzamem v roke dobre knjige, ki sem jo že kar nekaj časa od tega kupila
in sameva na nočni omarici.
Všeč pa mi je, da vedno manj časa preživim pred televizijo,
saj me slabe novice, prerekanja in slabi odnosi med ljudmi spravijo v slabo voljo.
Pa o tem dovolj, saj o tem vsi vse vemo in nič ne pomaga.
In kdo mi ukrade čas?
Moji mali štirje vnuki in ljudje, ki jih imam rada,
ki mi napolnijo cel dan. In ni jih malo!
In prav za te ljudi rada naredim,
kar zmorem in mi dan hitro mine in je prekratek.
Med njimi ste tudi vi člani našega društva!
Vesela sem, da vsi enako začenjamo nov dan.
Vstajanje, umivanje, urejanje, pospravljanje, kuhanje, pranje
in nato sledijo različne dejavnosti.
Ni jih malo, sama vam zaradi pestrosti dogodkov težko sledim.
Vabilu sledi vabilo za likovno kolonijo, otvoritev razstave, ples,
piknik s prostovoljci, letovanje, izlet, pohod, turnir, delavnice nakita,
keramike, svile, okraskov in še in še bi lahko naštevala.
In kadar uspem se vam pridružim.
Takoj opazim, da imamo veliko pridnih rok,
ki poskrbijo, da so urejeni prostori in okolica, da je na mizah hrana, pecivo
in pijača, ki ste jo sami pripravili in da vas vodijo in povezujejo nevidne niti zaposlenih,
da je vse tako preprosto, veselo in sproščeno in povrhu še zelo ustvarjalno.
Vsak ima svojo vlogo in vsi imamo iste cilje, torej naše delo je skupno.
Vse to in še več, je skrito v naši novi številki Metuljčka; v besedi, slikah in fotografijah.
Hvala vsem, ki našo dejavnost podpirate in nam pomagate, hvala vsem za prispevke v glasilu,
hvala Karmen, ki v teh poletnih mesecih »čofota« po prispevkih in nas čaka
in še vsem povabilo k prijetnemu branju!
Predsednica Društva »VEZI«
Vida Mesar
1

4. Spoštovane bralke in bralci!
Ne vrednoti svojega življenja le po uspehih in neuspehih na svoji poti ...
Raje sprejmi vse, kar ti pride na pot.
Uživaj v cveticah, prepusti se sončnim zahodom, smehu majhnih otrok,
dežju in ptičjemu petju. Vse to vsrkaj vase.
Na poti do sreče; sreča je pot.
Dr. Wayne W. Dyer
Želimo Vam obilo prijetnih trenutkov v prihajajoči jeseni!
Predsednica ga. Vida Mesar, kolektiv in vsi člani Društva »VEZI«.
2
Avtor slike: Klara Furlan

5. Simona Verstovšek, univ.dipl. filo. in prof.teol.
IZVAJALKA PROGRAMA
Pomoč brezdomcem in ostalim rizičnim
skupinam prebivalstva na CSD Sežana
Tokrat bomo razmišljali o predsodkih, kajti sama sem globoko prepričana, da jih zmoremo
presegati le, če o njih spregovorimo in govorimo.
Program ''Pomoč brezdomnim osebam in ostalim rizičnim skupinam prebivalstva'' se v
okviru delovanja CSD Sežana izvaja že tretje leto. V tem času sem imela kot izvajalka
programa priložnost spremljati takšne in drugačne zgodbe, ter prisluhniti tistim, ki so v
program vključeni, kot tudi tistim, ki prve opazujejo skozi očala opazovalca. Če pod vsem
slišanim potegnem črto lahko trdim: ''Vsi smo tu pa tam polni predsodkov!''
Medtem, ko sem razmišljala o tem sestavku, sem se spraševala ali je naši družbi res tako
zelo domače delovanje omejeno s predsodki ali pa sem morda prekritična. In nenazadnje,
ali je moje razumevanje samega pojma predsodek pravilno. Pa sem pogledala v Slovar
slovenskega knjižnega jezika, kjer beremo: PREDSODEK – negativen, odklonilen odnos do
koga ali česa, neodvisen od izkustva. Predvsem zadnji del razlage – neodvisen od izkustva
– me je vzpodbudil, da se tokrat posvetim tej temi. Ker imam več vpogleda in izkustva z
zgodbami, ki se nanašajo na posameznike vključene v program, se bom tokrat omejila
predvsem na predsodke, ki omejujejo brezdomne in socialno ogrožene. Če v kratkem
povzetku nekoliko pretirano poudarim prepričanja s katerimi so bolj ali manj etiketirani tisti,
ki se v program vključujejo: »So brezdelneži in lepo živijo na račun nas, ki moramo delati.
Vse dneve postopajo po ''ošterijah. Pijejo, kradejo, se drogirajo. Čudni so, na njihovem
»podstrešju« ni vse kot bi moralo biti. Od njih nikoli nič ne bo,...«
Vam je znano?
Nekako imamo občutek, da je vse res in vendar vemo, da vse ni res. Vemo, da če si
trenutno skrajno socialno ogrožen ni nujno, da si tudi brezdelnež, izkoriščevalec,
zasvojenec… In gledano z drugega zornega kota vemo, da tudi med tistimi, ki niso skrajno
socialno ogroženi, najdemo brezdelneže, izkoriščevalce, zasvojence...
Z gotovostjo pa trdim, da marsikdo, ki se je znašel na družbenem robu, v sebi nosi
zakladnico znanja, raznolike sposobnosti, veliko želje in pripravljenosti, da bi lahko vse to
tudi izrazil. Sodelujoči v programu so mi to nemalokrat dokazali. Vključujejo se v
prostovoljne dejavnosti, nekateri so odlični slikarji, drugi imajo velik smisel za pripoved in
pisano besedo, presenetijo z odličnimi kuharskimi sposobnostmi in znanjem, ki bi jim ga
zavidali akademiki. Brez razmisleka priskočijo na pomoč in so zelo pridni ter odgovorni
delavci. V začetku izvajanja programa smo bili usmerjeni predvsem v pomoč in podporo
posamezniku v smislu reševanja trenutne stiske in zagotavljanja najbolj osnovnih življenjskih
potreb. Sčasoma pa se je pojavila potreba, da program pridobi dodano vrednost v obliki
dejavnosti, ki bodo zagotavljale bolj kakovostno preživete dneve. ''Naključje'' je naneslo, da
smo bili ravno v tem času povabljeni k sodelovanju na kvalifikacijsko nogometno tekmo za
izbor ekipe, ki bo Slovenijo letos avgusta zastopala na svetovnem nogometnem prvenstvu
marginalnih skupin v Parizu.
PRESEGAJMO PREDSODKE
3

6. Trije fantje vključeni v program so se vabilu z veseljem odzvali in se tekme udeležili. Selektor
je imel zelo strogo oko, a Gregorju se je uspelo prebiti v slovensko reprezentanco. Zanj je to
nova, čudovita, včasih tudi stresna izkušnja, a hkrati tudi enkratna priložnost, ki se je
dodobra zaveda tudi sam. Na račun njegove predanosti in dobrega sodelovanja z ekipo
prejemamo za našega Gregorja veliko pohval. Bravo Gregor, držimo pesti in avgusta
navijamo za slovensko ekipo!
Tudi fantje, ki letos ne bodo leteli v Pariz niso ostali sklonjenih glav, ampak jih je izkušnja
kvalifikacijske tekme vzpodbudila, da so izrazili željo po športni dejavnosti, ki bi potekala v
okviru programa. Klemen je brez pomislekov sprejel, da se kot prostovoljec nekajkrat
mesečno srečuje s fanti in z njimi igra košarko. Poleg tega tudi letos ponovno soustvarjamo
glasilo ''Moja zgodba'' za katerega upamo, da bo izšlo konec leta. S fanti in dekleti, ki se v
program vključujejo, se veliko pogovarjamo. Večkrat o težavah in nadlogah, ki pestijo njihov
vsakdan, vedno pogosteje pa tudi o uspehih, ki so jih dosegli. Ti pogovori so tudi čas in
priložnost za izražanje njihovih potreb, želja in idej. Skupaj si iskreno želimo, da bi imeli v
prihodnosti zagotovljen prostor v obliki dnevnega centra, kjer bi vsakdo imel možnost, da
izrazi lastno kreativnost, kjer bi lahko prirejali delavnice, izobraževanja, filmske maratone,
kuhali, se le pogovorili, predvsem pa pokazali, da s skupnimi močmi zmoremo veliko.
4
ŽIVLJENJE ALI SVOBODA
Ko želiš umreti, ko spoznaš, da ni vredno živeti,
ker življenje je le bolečina, ki trga dušo in lomi srce takrat
spomni se, da obstaja nekdo, ki te zna razumeti.
Ko želiš umreti, ko ti samo ta beseda, ko si vse bližje prepadu,
takrat pomisli in se spomni, da te nekdo še vedno ljubi.
Želiš umreti, ko si spoznal, da je življenje pot poraščena s trni,
ker le tako dosežeš cilje, ki si jih ustvariš, ko želiš umreti, ko se
naveličaš življenja in spoznaš, da ni več opažanja in rešitve,
kadar misliš, da si sam, da ne čaka te nihče, vedi da se motiš!!
Kadar žalost te mori, solze pridejo ti v oči,
kadar v temi vidiš le svojo senco.
Vedi s tabo so moje misli vedno in povsod.
Sebastjan Pavlič

7. 5
PRIJATELJSTVO
Ta pravi prijatelj boljši je kot brat,
te ne izneveri, o ne moreš se bat.
On ti bo ob strani ob vsaki priložnosti,
pomagal ti bo ob vsaki napaki.
Ko si ti žalostna je on prav tako,
ko veseliš se, smej se v oko.
Še on se zato veseli,
ker vse lepo naj bo, to ti on želi.
Toda pravi prijatelj je on tudi tedaj,
ko skozi hude trenutke in prekrške šla bi ti sama.
Tedaj si pa srečna, ko sama bila bi naj,
ker sreča je nekdo, ne pa nekaj.
Ksenija Šparemblek

8. Mojca Mahnič, zaposlena v Društvu »VEZI«, je v mesecu novembru 2010 diplomirala na
Fakulteti za socialno delo. V svojem diplomskem delu je raziskovala socialne stike v stanovanjskih
skupinah Društva »VEZI«. V nadaljevanju Vam predstavljamo metode dela z uporabnikom, ki se
uporabljajo v stanovanjskih skupinah Društva »VEZI«.
METODE DELA Z UPORABNIKOM, KI SE UPORABLJAJO V
STANOVANJSKIH SKUPINAH DRUŠTVA »VEZI«
Kot pravi Flaker (2003) v socialnem delu pod pojmom metoda razumemo načine ravnanja
in pristope, ki jih pri delu z ljudmi uporablja socialni delavec. Različne metode socialnega
dela izhajajo iz različnih teoretičnih znanj, konkretnih spretnosti, metodologije dela in so
hkrati utemeljene v vrednotah in načelih socialnega dela, konkretno pa so določene s
kontekstom in nalogo, ki jo opravlja socialni delavec. Socialni delavec, ki določeno metodo
izvaja, mora imeti za to potrebna znanja in spretnosti (2003). Teorije socialnega dela
povedo, kako ravnati v praksi, se pravi, da je teorija pomešana s praktičnim delom.
Pomembno je izbrati pravo teorijo, ki bo skozi delo privedla do željenega cilja. V
skupnostnih oblikah, kot so stanovanjske skupine, dnevni centri, skupine za samopomoč,
informativne pisarne na področju duševnega zdravja v skupnosti, lahko strokovne delavke
in delavci uporabljajo poleg metod za delo z uporabniki in njihovimi svojci tudi metode za
ugotavljanje kvalitete in učinkov opravljenega dela, preprečevanje izgorevanja na delovnem
mestu in osebnostno rast, kot je supervizija, intervizija in druge. Skupnostno socialno delo
se lahko dopolnjuje s pristopi s področja pedagogike, psihologije, antropologije, sociologije,
umetnosti, organizacije dela in drugimi. V tem delu naloge sem se osredotočila na metode
socialnega dela, ki so ključnega pomena pri delu z uporabnikom, vendar se v praksi
različno izvajajo.
Individualni načrt
Individualno načrtovanje zajema delo s posameznikom. Skupaj z uporabnikom
naredimo individualiziran načrt samostojnega življenja, ki zajema socialni profil in
korake v smeri uspešne psihosocialne rehabilitacije, in sicer: načrtovanje aktivnosti
za zvišanje ravni kvalitete njihovega življenja, večjo samostojnost, pozitvno
samopodobo in večjo socialno vključenost. Delo temelji na konceptu perspektive moči v
smeri notranje krepitve virov moči posameznika ter na aktivnemu sodelovanju uporabnika v
delovnem procesu. Škerjanc (2006) pravi, da je metoda zapisa individualnega načrta
primerna za oblikovanje socialno varstvenih storitev, ki jih uporabnik potrebuje pri uvajanju
večjih življenjskih sprememb oziroma pri načrtovanju kompleksnejših življenjskih situacij. S
pomočjo teh storitev posameznik ohrani vzvode vpliva ob življenjskih preobratih, prihodih in
spremembah, ko se je treba naravnati na nove okoliščine in dejstva ter peljati svoje
življenje v željeni smeri (2006: 59). Po preteku enega meseca bivanja v stanovanjski
skupini, v katerem se uporabnik postopoma privadi na novo življenje v stanovajski skupini
in spozna sostanovalce ter zaposlene, se uporabnika povabi k izdelavi idividualnega
načrta.
6
Mojca Mahnič, dipl.soc.del
RAZISKOVANJE SOCIALNIH STIKOV
V STANOVANJSKIH SKUPINAH
DRUŠTVA »VEZI«

9. Pri izdelavi individualnega načrta sledimo načelom, ki so jih zapisale avtorice (Zaviršek in
drugi 2002, Škerjanc 2006). Pri izdelavi individualnega načrta upoštevamo
uporabnikove želje, kar je tudi vodilo individualnega načrta, napisan pa mora biti v
jeziku, ki je uporabniku razumljiv (brez strokovnih izrazov). Uporabnik sam izbere
prostor, kjer nastaja idividualni načrt, običajno je to prostor, kjer se uporabnik počuti
varnega in sproščenega. Bistvo individualnega načrtovanja je premik moči v smislu
prevzemanja vpliva nad svojim življenjem ter nad celotnim potekom načrtovanja (Videmšek
2004: 284).
Skupinsko delo
Skupinsko delo zajema več aktivnosti, in sicer: svetovanje, učenje socialnih veščin,
delavnica vzpostavljanja in negovanja medosebnih odnosov, skupinski pogovori, kulinarične
delavnice, računalniške delavnice, skupinski sprehodi, organizacija in podpora pri sestavi
jedilnika ter pri popisu in nakupovanju živil, kreativno preživljanje prostega časa s
prostovoljci (npr. kartanje, igranje šaha, družabne igre), skupinsko delo s prostovoljci in
uporabniki, podpora za sodelovanje v skupnostnih aktivnostih, športno rekreativne
dejavnosti, delavnice v obliki pogovorov, dogovor o skrbi za urejenost prostorov. Metoda
skupinskega dela združuje prednosti dela s posameznikom in skupnostnega
pristopa. Socialno delo s skupino je metoda socialnega dela, pri kateri je pomoč
namenjena posameznikom v skupini. Socialni delavec sodeluje v skupinskih
interakcijah, vendar ni redni član skupine, temveč njegova vloga izhaja iz poznavanja
skupinske dinamike in potreb posameznih članov po pomoči. Glede na cilje skupinsko
delo ločimo na tri različne modele: model socialnih ciljev, terapevtski model in model
recipročnih ciljev (Miloševič Arnold 2003: 106).
Skupnostno socialno delo
Kljub mnogim različnim opredelitvam skupnostnega socialnega dela, so glavne značilnosti
razvidne že iz Barclayevega poročila iz leta 1982. Žnidarec Demšar (2002) povzema po
Barclay-u (1982) opredelitev skupnostnega socialnega dela kot »... formalno socialno
delo, ki v skupnosti odkriva probleme, njihove učinke na posameznika, skupino ali
celotno skupnost. Pomaga tudi odkriti odgovornost in vire socialnih služb ter prostovoljnih
organizacij, vključiti vire v reševanje problemov, poudarjati pomen podpore lokalne mreže
formalnih in neformalnih odnosov in si hkrati prizadeva odkriti moč skupnosti ter njene
skupne interese« (2002: 50). Skupnostno socialno delo omogoča uporabnikom
možnost in podporo za vključevanje v vse tiste aktivnosti, ki so del običajnega
življenja in se izvajajo v skupnosti. Te aktivnosti uporabnikom omogočajo višji nivo
kvalitete življenja, socialne vključenosti in enakih možnosti za življenje v skupnosti.
To so: obiski koncertov, prireditev na prostem, športnih tekem (rokomet, balinanje),
občinskih praznikov, delavnic na prostem, knjižnic itd. Skratka gre za prepletanje vsebine
uporabnikovih želja, vsebine programa in vsebine širše skupnosti. Skupnostno socialno delo
je usmerjeno v širjenje socialne mreže, da se uporabnik lažje vključi vanjo oz. postane del
nje. Izredno pomembno pa je tudi širjenje socialne mreže pomoči, za kar se je izkazalo, da
so učinkoviti viri pomoči pri reševanju težav posameznikov, družin in skupin in tudi uspešna
preventiva, ki dobro varuje pred poslabšanjem situacije in nastajanjem novih težav.
Skupnostno socialno delo je metoda socialnega dela, pri kateri gre za pomoč in sodelovanje
socialnih delavcev, v procesih povezovanja in organiziranja ljudi v skupnosti, in zavestno,
načrtno, sistematično uporabo znanj, spretnosti in vrednot socialnega dela pri kolektivnih
akcijah, ki so usmerjene v večjo kakovost življenja v skupnosti, reševanje socialnih
problemov in razvijanje medosebnih odnosov.
7

10. 8
S pomočjo socialne akcije razvija nove in izboljšuje obstoječe mreže pomoči, ter se s tem
povečuje kvaliteta življenja v skupnosti. Gre za način socialne intervencije v skupnosti, pri
kateri gre za pomoč in sodelovanje socialnih delavcev v procesih povezovanja in
organiziranja ljudi v skupnosti. Pobude za uveljavljanje skupnostnega socialnega dela
prihajajo iz stroke socialnega dela in družbe, skozi spoznanje o pomenu krepitve
partnerstva s civilno družbo (Rapoša Tajnšek 2003: 3).
Cilji skupnostnega socialnega dela so:
 izboljšati kvaliteto življenja (ekonomski in socialni razvoj),
 izvajati politične in družbene akcije,
 uveljavljati socialno pravičnost,
 integrirati oblike podpore in pomoči v skupnosti,
 krepiti moč in zagovorništvo uporabnikov (Rapoša Tajnšek 2003: 2).
Skupnostno socialno delo vključuje različna področja obravnave socialnih stisk in težav na
področju socialnega varstva, zdravstva, šolstva, pravosodja, delovnega okolja. Vključuje
delo s posameznikom in družino – mikro nivo, povezovanje kot način življenja v skupnosti,
delo s skupino, razvijanje skupnosti – mezo nivo ter institucije, država – socialno planiranje,
socialna administracija in socialna akcija – makro nivo (Rapoša Tajnšek 2003:3).
Proces skupnostnega socialnega dela vključuje več faz, ki si sledijo od prvega stika z
uporabniškim sistemom, preko dogovora o ciljih in načrtovanju sprememb do izvedbe
načrtovanih aktivnosti in zaključne evalvacije oz. zaključka dela.
Rapoša Tajnšek (2003) navaja faze skupnostnega socialnega dela, ki se v praksi prepletajo
in so v tem primeru ponazorjene kot krožni proces:
 začetna faza (prvi stik z ljudmi, odkrivanje potreb in problemov, pobude za
spremembe, nosilci, pogajalski vstop v skupnost);
 faza dogovora o problemu, ciljih in strategijah (analiza problemske situacije in
formuliranje problema, iskanje podpore pri uporabnikih in sodelavcih, začetki
razvijanja organizacije, ocena uresničljivosti predvidenih rešitev (sredstva, kadri),
dokončna odločitev o akciji (dogovor o ciljih, kriteriji za ugotavljanje uresničevanja
ciljev, izbor strategij za dosego ciljev);
 izdelava izvedbenega načrta (načrtovanje nalog za dosego ciljev, kriteriji za merjenje
oz. evalvacijo ciljev; načrtovanje pridobivanja sredstev; razvijanje organizacije;
nadaljevanje aktivnosti za informiranje in pridobivanje podpore med uporabniki);
 izvedba (uresničevanje posameznih nalog, pridobivanje in usposabljanje sodelavcev,
odpravljanje ovir, zastojev in konfliktov; uporaba taktik prepričevanja in pogajanja,
ravnanje z zavezniki, tekmeci in nasprotniki; komuniciranje in osveščanje; sprotna
evalvacija doseženega, dopolnjevanje in prilagajanje načrta novim okoliščinam);
 zaključek dela in končna evalvacija (pospravljanje, proslavljanje dosežkov, ocena
dosežkov rezultatov in metod dela, ocena participacije udeležencev v skupini, pogled
naprej, nadaljevanje akcije, slovo od udeležencev, urejanje in objava dokumentacije
o akciji) (2003: 8 - 9).
Flaker (2003) meni, da so v skupnostnem delu glede na metode dela in vrste akcij
najpogostejše: lokalne skupnostne akcije, ugotavljanje potreb v lokalni skupnosti, lokalna
preventiva, ulično delo, terensko delo, interesne skupine, skupine za samopomoč, tabori,
skupnostne prireditve, vključevanje v skupnostne organizacije (športne, kulturne, taborniki,
izobraževalne, delovne akcije) (2003: 86 - 87).

11. Žnidarec Demšar (2004) je povzela razumevanje skupnostnega socialnega dela po Lanevi
(1999), da je usmerjeno v povezovanje ljudi, idej in sredstev v delujočo mrežo, ki posamezniku
oziroma skupini pomeni enega od virov socialne opore. Ta mreža pa omogoča izražanje
različnih potreb in interesov v skupnosti ter skupno delo pri zadovoljevanju le-teh. Skupnost
nujno ne pomeni, da imajo vsi člani enake interese, saj gre za različnost potreb in interesov, za
vedno spreminjajočo se mrežo ljudi, ki se pogajajo o skupnih pomenih v določenem času in
prostoru (2004: 32).
Ross (po Rapoša Tajnšek 2001; v Žnidarec Demšar 2002) strnjeno navaja temeljne razloge in
predpostavke za pomen obstoja skupnostnega socialnega dela za člane skupnosti:
 skupnost lahko razvija in povečuje sposobnosti za reševanje lastnih problemov;
 ljudje si želijo sprememb in jih lahko sprejemajo v svojem življenjskem okolju;
 ljudje sodelujejo pri ustvarjanju, uvajanju in nadzorovanju vseh pomembnih sprememb v
skupnosti;
 spremembe, ki jih je predlagala in izvedla skupnost sama, imajo za ljudi veliko večji
pomen in so bolj trajne od sprememb, ki jih v skupnost uvajajo zunanji akterji;
 s pomočjo celovitega pristopa lahko v skupnosti rešujemo probleme, ki jih s
fragmentiranim pristopom ni mogoče obvladati;
 za demokratično reševanje skupnih problemov je potrebno sodelovanje v skupnih
akcijah: ljudje morajo imeti priložnost, da se teh spretnosti učijo;
 podobno kot posamezniki tudi skupnosti večkrat rabijo pomoč pri odkrivanju in reševanju
lastnih potreb in problemov.
Prav zgoraj navedeni razlogi in predpostavke nam podajo povezavo s socialnim kapitalom.
Eden od pomembnih razlogov za razvoj socialnega kapitala je zaupanje. Socialni kapital je
večji tam, kjer ljudje zaupajo drug drugemu in kjer se to zaupanje izraža z medsebojnim
sprejemanjem obveznosti. Na podlagi zaupanja se tudi v skupnosti razvijajo temeljni občutki
varnosti in pripadnosti, ki pripomorejo k večji integraciji posameznika v skupnost. Skupnostno
socialno delo lahko torej razumemo kot metodo povezovanja in organiziranja ljudi za
razvijanje skupnosti, za ugotavljanje in reševanje socialnih problemov ter razvijanje in
ohranjanje medsebojnih odnosov v skupnosti. Pri tem ima pomembno vlogo neformalna
mreža, ki lahko bistveno zmanjša potrebe po institucionalni obravnavi. Pomembna je tudi zato,
da krepi sposobnosti ljudi za aktivno reševanje lastnih problemov. Socialni kapital temelji na
nesebični pomoči med ljudmi, kar pomeni, da ustvarja takšno ozračje, ki omogoča lažje
spopadanje s socialnimi problemi. Posledično lahko člani skupnosti dobijo aktivno vlogo pri
reševanju problemov v skupnosti. Tako se vzpostavi mreža pomoči, ki je namenjena vsem v
skupnosti in ki hkrati povečuje kakovost bivanja članov.
LITERATURA:
 Flaker, V. (2003), Oris metod socialnega dela: Uvod v katalog centrov za socialno delo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Skupnost centrov za socialno delo Slovenije.
 Škerjanc, J. (2006), Individualno načrtovanje z udejanjanjem ciljev: Pomen uporabniškega vpliva pri zagotavljanju socialno – varstvene storitve. Ljubljana: Center RS za poklicno izobraževanje.
 Zaviršek, D., Zorn, J., Videmšek, P. (2002), Inovativne metode v socialnem delu- Opolnomočenje ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba.
 Videmšek, P. (2004), Individualni načrt kot metoda dela. Socialno delo, 43, 5-6; 283-285.
 Miloševič Arnold, V. (2003), Socialno delo s starejšimi ljudmi. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
 Žnidarec Demšar, S. (2002), Skupnostna usmeritev v socialnem delu (Analiza skupnostnih projektov in skupnostne skrbi na celjskem območju). Magistrska naloga. FDV.
 Žnidarec Demšar, S., (2004), Uvod v razumevanje skupnostnega socialnega dela. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
 Rapoša-Tajnšek, P.(2003), Opredelitev skupnostnega socialnega dela, študijsko gradivo. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo.
 Čačinovič Vogrinčič, G. (2006), Socialno delo z družino. Ljubljana: FSD.
 Dragoš, S., Leskošek, V., Petrovič Erlah, P., Škerjanc, J., Urh, Š., Žnidarec Demšar, S. (2005), Krepitev moči. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo. Katalog socialnega dela.
 Dragoš, S., Leskošek, V. (2003), Družbena neenakost in socialni kapital. Ljubljana: Mirovni inštitut, Inštitut za sodobne družbene in politične študije.
9

12. JJJJJJJJJJJJJ
10
Slovenska beseda!
Še danes spominjam se matere moje, ko pesmi mi
pela je za lahko noč, še danes se spomnim, ko vsako
me jutro, je stisnila k sebi, poljub dala vroč.
Še predno sklenila je roke zgarane in zadnjič
pobožala s toplo dlanjo, mi rekla je, lepa je naša
beseda, veš hči moja, lahko si ponosna na njo.
Slovenska beseda je lepa kot biser, ne najdeš je lepše
na svetu od nje,
za njo žrtvovana so mnoga življenja, za njo
marsikdo dal je svoje srce.
Terezija Lorenčič
Po svoji poti grem
Po svoji poti grem in nočem, da greš za menoj,
dovolj mi je bilo prevar, ko bila sem še s teboj.
Ganile tvoje solze me ne bodo nikdar več in ne
premamil me poljub goreč. Ti dobro veš, kako
neskončno sem te rada imela, ti dobro veš, da zate bi
po trnju v ogenj šla. Obljubam praznim sem nasedla
in verjela ti vse, ti z drugo si odšel, izdal me.
Po svoji poti grem, kam, sama ne vem, le daleč stran
od tod, od svojih zmot. Vem, da nekje živi zame
fant, ki bom lahko ob njem pozabila te.
Terezija Lorenčič

13. 11
Metulji. Ta mala, pisana, nežna, ranljiva bitja. Pisana in na tisoče vrst jih je. Letajo
okrog nas, iščejo svoj prostor, a mnogi med ljudmi jih niti ne opazijo. Še več, če jih v
letu in iskanju svojega prostora zmotijo, jih ljudje odženejo z zamahom roke. Zamah
roke in egoizem človeka ta nežna, ranljiva bitja lahko tudi uniči.
Zakaj!?
Ali ne bi bilo bolje, lažje, bolj človeško, če bi tem malim ranljivim bitjem, ki so tukaj okrog
nas, podali mehko dlan, naj se odpočijejo na njej? Naj bi ob naši mehki dlani začutili
toploto, varnost, pripadnost,...ne! Večina ljudi pač nima časa za opazovanje plesa
metuljevih letanj. Ni časa za postanek in razmislek o življenju teh nežnih in ranljivih bitij.
Morda se bo kdo od bralcev vprašal, čemu tako dolg ali morda patetičen uvod o metuljih.
V nadaljevanju bi to svoje razmišljanje skušala tudi obrazložiti, a naj teče beseda, naj
tečejo moja čustva po vrstnem redu: Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje
prostega časa »VEZI« Štorje sem okvirno poznala že vrsto let. Zares sem ga spoznala
pred tremi leti. Spoznala sem njegove uporabnike, strokovne in laične delavke, njihovo
dejavnost, prizadevnost, predvsem pa odnos do uporabnikov. Zakaj prav pred tremi leti?
Nekega dne v avgustu pred tremi leti me je po telefonu poklicala strokovna delavka Centra
za socialno delo v Sežani. Z veliko mero obzira mi je rekla: »Veliko gorja ste že nosila, ali
boste lahko tudi tega? Vaš nečak je kolapsiral, bil je v zelo slabem stanju, nudena mu je
bila zdravstvena pomoč iz ZD Sežana in nato so ga z rešilcem prepeljali v Bolnišnico
Izola.« Sporočila in besede, ki jih nikoli ne bom pozabila. Šok, ki ga težko opišem!
Šok mine, realnost me dvigne, moč se povrne. V Bolnišnici Izola mi povedo, da so nečaka
prepeljali v Bolnišnico Idrija, ker njegovo stanje ni primerno za njihovo ustanovo. V
Bolnišnici Idrija se je nečak zdravil štiri mesece in pol.
Pred leti sem si obljubila: »NIČ VEČ DRUŠTEV, NIČ VEČ SKUPIN ZA POMOČ IN
SAMOPOMOČ. Nočem več, dosti mi je!« A sem spregledala besede modrih ljudi iz daljne
preteklosti: »NIKOLI NE RECI NIKOLI. ZAREČENEGA KRUHA SE NAJVEČ POJE.«
In ravno to me je doletelo: ponovno sem za nečakove potrebe hodila na skupine in
poiskala za sebe in njega ustrezna društva, da bi nečak lažje in bolje napredoval in da bi
lažje in bolje strukturiral dan in prosti čas. Sama sem se ob tem čutila bolj mirna, sigurna
ter s tem lažje opravljala svoje dnevne obveznosti.
V iskanju najbolj primernega sem prišla pred vrata Društva za duševno zdravje in
kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« Štorje. Navadna vhodna vrata. Navadna
vrata, a okrašena z metulji, sončki,... Zidovi okrog vrat ravno tako. Pred vrati na okenskih
policah cvetje v loncih. Prijeten prvi vtis, ko iščeš zatočišče v bolečini in stiski.
Tinca Vidovič, teta uporabnika DC Štorje
ŠTORSKI METULJI

14. V stisnjenih prostorih Društva »VEZI« pa paleta živih barv v različnih izdelkih, slikah, celo
zavesah. Barve in interier, ki izraža energijo. Ponovno prvi občutek, da BO TO TO!!
Uporabniki nekoliko zmedeni zaradi neznanega obiska, vstajajo od mize, bojazljivo podajajo
roke. Tople, hladne, tresoče roke, kakor da prosijo za prijateljski stisk.
Ta moment sem jih globoko v srcu poimenovala »ŠTORSKI METULJI«. (Upam, da
sedaj, ko sem to priznala in napisala, tega poimenovanja, uporabniki Društva »VEZI« ne
bodo zamerili.)
Okrog uporabnikov se sukajo živahne, zgovorne mlade ženske. Ob predstavitvi spoznam
strokovno vodjo programa in laične delavke, ki že na videz izžarevajo življenjsko energijo.
Vodja programa Društva »VEZI« mi v pisarni (ki je žal kot škatla vžigalic) predstavi program
društva. Prioriteta je na skrbi za osebne težave v duševnem zdravju, ker pri širši populaciji v
okolju žal vladajo različna mnenja.
In kaj pravzaprav je duševna bolezen?
V tem času, ko sem za nečaka iskala najbolj ustrezne rešitve, sem se od široke palete
strokovnjakov na tem področju naučila naslednje.. nekateri strokovnjaki trdijo, da duševna
bolezen v spoznavno-teoretičnem smislu ni bolezen, temveč dispozicija. Da gre za
specifično duševno neodpornost, ker v danem življenjskem toku neugodni psihosocialni
dejavniki na človeka različno vplivajo (Lamovec, Flaker, Mikuš Kos).
Po mnenju istih strokovnjakov na žalost oseba, ki je enkrat označena za duševnega
bolnika, to ostane za vedno, pa četudi je ob zdravljenju dosegel življenjsko ravnotežje in
premagal krize svoje duševnosti. To pa stori okolje!? Žal nekateri ne doživijo teh življenjskih
sprememb na bolje, temveč jih izguba sposobnosti in življenjskih veščin pahne v
kontinuirano delovno neuspešnost, neprilagodljivost, vedenjske motnje, izgubo volje in
energije, kar jih pripelje do socialne neučinkovitosti in neuspešnosti.
Zato obstaja DRUŠTVO »VEZI«, ki svojim uporabnikom nudi celo vrsto psihosocialnih
animacij: druženje, razumevanje drug drugega, pomoč drug drugemu, opravljanje
vsakodnevnih domačih opravil (pospravljanje, kuhanje, pomivanje, strežba-način),
koriščenje barv v izražanju globokih notranjih čustev (risanje, izdelava okraskov in nakita..)
spoznavanje kulture (obiski razstav ali razstavljanje lastnih izdelkov), bralne ure, pokazati
se pred občinstvom (kratki skeči), razne športne dejavnosti, dolgi sprehodi po naravi in
opazovanje življenja v naravi, celo zimovanje in letovanje skupine v naravi pod vodstvom
strokovnih mentorjev. Lahko bi naštevala še pa še, vendar čemu, če tega ne doživiš!?
In vse to, pa še veliko več, predvsem ni problem v času, ko uporabniki potrebujejo
intimen pogovor z zaposlenimi v društvu. Ravno to je zelo pomembno za te ljudi:
VZETI SI ČAS ZA POGOVOR, PRISLUHNITI JIM, RAZUMETI JIH, DRUŽITI SE!
Društvo »VEZI« ima precej razvejano mrežo dnevnih centrov, a niso ostali le na tem. Veliki
vložek strokovnih delavcev v sodelovanju s Centrom za socialno delo Sežana in ostalimi
centri, Občino Sežano ter ostalimi občinami je vsekakor tudi pri organizaciji stanovanjskih
skupin.
Vsekakor bi bilo vso to organizacijo težko speljati brez podpore drugih občin v regiji, kakor
tudi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve RS ter mnogih drugih državnih institucij,
ki so spoznale, da v našem bivalnem okolju, poleg ŠTORSKIH METULJEV živijo in letajo
okrog nas po celi državi tudi drugi METULJI.
12

15. 11
13
Za hip se bom vrnila k zaposlenim v Društvu »VEZI« Štorje. Zaposlene v Društvu »VEZI«
Štorje delajo z uporabniki, kakor jim narekuje Statut društva in Socialni kodeks.
Vendar ob strokovnem delu ne pozabijo na subtilni del, ki je za uporabnike bistvenega
značaja: topla roka, topel nasmeh, topla beseda, tudi graja, če je to potrebno, vendar z
dolgo in jasno obrazložitvijo. Društvo »VEZI« ima svoj delovni urnik, seveda ga ima, vendar
se delavkam v Društvu »VEZI« Štorje delovni dan ne konča, ko zaklenejo vrata društva.
Njihovi telefoni brnijo tudi dolgo v večer, brnijo, ker je nekdo od uporabnikov osamljen,
žalosten, prestrašen, v stiski.., ali pa nekdo od uporabnikov želi le zaželeti lahko noč.
Še veliko bi rada napisala o Društvu »VEZI« Štorje, o uporabnikih in o prizadevnih
zaposlenih, a se bojim, da je članek že sedaj predolg.
Ob tej priložnosti bi rada izrazila svojo veliko hvaležnost pri reševanju situacije
mojega nečaka:
Centru za socialno delo Sežana, vsem strokovnim delavcem, ki so se zavzeli za reševanje
nečakovega kriznega stanja in maksimalno pomagali, vsaj delno vrniti se mu v realno življenje.
Ravno tako bi iz grenke izkušnje povedala, da strokovni delavci iz CSD Sežana niso tega počeli
zaradi ne vem česa, temveč zaradi (po mojem mnenju) dejstva: če strokovni službi predstaviš
problem, vzpostaviš korekten in konkreten dialog, če kontinuirano obveščaš stroko o dejanskem
stanju, brez pometanja pod preprogo zaradi občutka sramu, vzvišenosti…STROKOVNE SLUŽBE
POIŠČEJO IN NAJDEJO REŠITEV! Zato CSD Sežana za vsa prizadevanja v reševanju problema,
le veliko HVALA!
Komunalno stanovanjskemu podjetju Sežana, zlasti gospodu Strnad Jožetu in gospe Vanji Godina,
ki sta v dani situaciji mojega nečaka bolj po človeški, kakor poslovni plati v celoti razumela in nečaku
in s tem tudi meni bila ob strani. Hvala vama!
Občini Sežana, gospodu županu in merodajnim strokovnim službam, ki so nečaku omogočili
delnega samostojnega življenja v bivalni enoti na Ulici Ivana Turšiča 12, Sežana.
Nikakor pa ne morem pozabiti misliti na hitro, prizadevno in strokovno delovanje dr. Jurančiča in
sestre Mete iz Zdravstvenega doma Sežana. Nečaku sta rešila življenje. Hvala vama za to življenje!
Zdravstveni dom dr. Sedmakova s svojimi sestrami, pred nečakom in menoj nimajo nikoli zaprtih
vrat. Strokovno delo dr. Sedmakove rešuje stanja kakor pravi Ivan Cankar v Desetnici: «Ko se
oglasi vest, udari na srce kot kladivo in vsi grehi do najmanjšega, že pozabljeni, planejo črni pred
oči….« HVALA VAM!

16. Torakalni kirurgiji KC Ljubljana, doktorjem specialistom in spremljajočim zdr. delavcem, ki so nečaka
budili od mrtvih in mu podarili novo življenje, je premalo reči hvala. Kolikor se Slovenci znamo
pritoževati nad zdr. ustanovami v naši deželici, smo resnično nepravični. Pojdite Slovenci na
Oddelek za torakalno kirurgijo KC Ljubljana, da doživite čudež! Hvala vam vsem skupaj in vsakemu
posebej na Odd. za torakalno kirurg. KC Ljubljana!
Bolnišnici Sežana, ga. mag. Silvani Šonc se zahvaljujeva, da je urgentno, po operaciji na Torakalni
kirurgiji KC Ljubljana, nečaka sprejela na dodatno okrevanje, katerega na domu ne bi bilo možno
izvajati. Zahvala gre tudi strokovnemu timu Bolnišnice Sežana, kjer je postoperativno nečak okreval.
Psihiatrični bolnišnici Idrija, dr. Lazarjevi, terapevtkama ge. Mesec in ge. Čuk se z nečakom
zahvaljujeva, da so ga vrnili v življenje iz grozljivega delirija in, da so z veliko mero potrpljenja in
strokovne obravnave obudili vsaj delno nečakov odnos do življenja, da so podaljševali
hospitalizacijo do trenutka, ko je nečakov stanovanjski problem bil razrešen.
Gostilni Šmuc, njeni lastnici Maji Šonc, ki dnevno poskrbi za nečakova okusna kosila ter za prijazno
postrežbo in gostoljubje. Hvala ti.
Čisto na koncu pa bom ponovno odšla do prostorov Društva »VEZI« Štorje, da se
iskreno zahvalim predsednici ge. Vidi Mesar, da je ustvarila tako dobro organizirano,
ter kvalitetno nevladno organizacijo. Le tako naprej ŠTORSKI METULJI!
In na koncu velika zahvala vsem DEKLETOM (na koncu si dovolim ta nekonvencionalen
naziv zaposlenim v Društvu »VEZI« Štorje). Ostanite to, kar ste! Bodite strokovne, a ne
pozabite na človeka! Človek potrebuje le toplo roko, topel pogled in topel nasmeh!
Uporabnikom pa želim, da se okrepijo ter, da se ne bojijo živeti in da pogumno izrazijo svoja
čustva in svoje misli!
Za nečaka in sebe pa bi ponovila, staro reklo je, da v nesreči spoznaš iskrene
prijatelje!!
14

17. Socialna zbornica Slovenije je v mesecu aprilu organizirala seminar s področja samomorilnosti in
samomorilnega procesa in sicer v okviru programa usposabljanja na področju socialnega varstva,
katerega sva se udeležili strokovni delavki Društva »VEZI« Katja Mrzlič in Valentina Čokelj.
Predaval nam je dr. Robert Oravecz, dr. psiholoških znanosti in dr. med., specialist
psihiater, ki je zaposlen v Psihiatrični bolnici Ormož. Doktoriral je na temo poslovilnih pisem
samomorilcev in že vrsto let raziskuje fenomenološke vidike samomorilnosti. Je tudi avtor
več odmevnih suicidoloških člankov.
Na posameznih primerih nam je predstavil elemente samomorilnega procesa, ob tem pa
ponudil razumevanje samomorilnosti na način, da bi lažje prepoznali ta pojav in ustrezno
intervenirali v smislu preprečevanja samomora.
SAMOMOR je tragično človeško dejanje, motivirano s hudo, neznosno duševno bolečino in
se odvija na dokaj skrivnosten način. Čeprav se zdi, da je samomor impulzivno dejanje, ki
se zgodi v trenutku, temu večinoma ni tako. Od začetnih misli na samomor do
dokončanega samomora pelje pot, ki je zaznamovana z dokaj značilnimi elementi.
Znanstvena dognanja na področju suicidologije, diskurzivnih znanosti in nevrobiologije
ponujajo veliko informacij o tem, kako se ta proces odvija in kateri so ključni elementi, ki
pospešijo ali upočasnijo pot, ki pripelje do samomora. Pri tem je še posebej pomembno
prepoznavanje tistih dognanj, ki temeljijo na medosebni komunikaciji posameznika in socio-
kulturnega okolja.
15
Valentina Čokelj, univ.dipl.soc.del.
RAZUMEVANJE SAMOMORILNEGA
PROCESA IN PREPOZNAVANJE
POTENCIALNO SAMOMORILNIH OSEB
DEFINICIJE SAMOMORA
SUICIDE
– lat., ubiti
Proces, po katerem
nekdo namenoma
konča svoje življenje.
Dejanje, po katerem si
posameznik prostovoljno
ali namenoma vzame
svoje življenje.
Samomorilno vedenje je vsako
namerno dejanje, ki ima potencialno
posledice, ki ogrožajo življenje, kot je
čezmerni odmerek drog, namerno
povzročena nesreča,…

18. Zakaj človek stori samomor?
To vprašanje se najpogosteje pojavi, ko oseba stori samomor. Če je samomor bio-psiho-
socio-kulturni pojav, ki se je ohranil tekom človeške evolucije, potem mora obstajati
nekakšen smisel ali razlog, ki opravičuje in ohranja takšna dejanja. Samomorilno vedenje
je posledica hkratnega delovanja genetskih dejavnikov in dejavnikov okolja. Enotne
teorije samomorilnega vedenja ni, saj se med seboj razlikujejo glede na to, kateri
dejavnik postavljajo v ospredje. Eden izmed vidikov samomora, ki je v zadnjem času
deležen precejšnje pozornosti, je nevropsihološko in kognitivno delovanje samomorilno
ogroženih oseb. Teorija, ki se v literaturi največ omenja v povezavi s psihološkimi dejavniki
tveganja za samomor, je teorija krika bolečine, ki samomor pojmuje kot odgovor na situacijo,
v kateri so istočasno prisotni občutki poraza, ujetosti in nerešljivosti. Prisotnost vseh treh
dejavnikov naj bi sprožila občutke brezupa.
Novejše teorije samomorilno vedenje razlagajo kot dlje časa trajajoč proces, podoben
bolezni, in ne kot trenutni dogodek. Samomor je namreč le ena izmed stopenj na dimenziji
samomorilnega procesa. Napredovanje posameznika od blažjih do resnejših oblik
samomorilnega vedenja imenujemo samomorilni proces. Kot najblažjo obliko se navaja
splošne negativne misli, ki se lahko stopnjujejo v samomorilne misli, samomorilni načrt in
namen. Najvišjo stopnjo v razvoju samomorilnega vedenja predstavlja samomorilni poskus,
ki se lahko konča s smrtjo ali ne. Tako kot za druge oblike človekovega vedenja je tudi za
razvoj samomorilnega vedenja in procesa značilno, da ga ni mogoče povezati le z enim
vzročnim dejavnikom, saj je posledica zapletenega prepletanja številnih dejavnikov tveganja,
ki se izrazijo pod določenimi vplivi.
Razlogov za samomor je lahko več:
 samomor kot način razreševanja družinskih situacij,
 neuslišana ali nesrečna ljubezen,
 propadli milijonarji,
 zadolžitev,
 občutek osamljenosti, nepripadnosti, apatija, melanholija, depresija (egoistični
samomor),
 pretirano pod vplivom skupine, njenih verovanj in ciljev (altruistični samomor),
 pomanjkanje družbene usmeritve v času družbenih sprememb (anomični samomor),
 v situaciji ekscesivne družbene regulacije, kjer je prihodnost posameznika blokirana
(fatalistični samomor).
Ljudje se med seboj razlikujemo glede na količino dražljajev, stresorjev in dogodkov, ki jih
potrebujemo za spremembo razpoloženja. Nekateri ljudje že ob manjših stresih zelo
zanihajo v razpoloženju, drugi ohranijo relativno stabilno razpoloženje tudi takrat, kadar so
izpostavljeni velikemu stresu. Povezave med dogodki in našim razpoloženjem pa niso vedno
neposredne. To pomeni, da za naše razpoloženje ni vedno odgovoren dogodek, ki se je
zgodil pred kratkim. Razpoloženje in misli, povezane s pomembnim dogodkom, imajo včasih
določeno »inkubacijsko dobo«. Povedano drugače, je za naše trenutno razpoloženje lahko
odgovoren dogodek izpred nekaj mesecev, let. Sedaj, med nekim podobnim dogodkom in
našim razpoloženjem, je nastala asociacija, ki je ponovno aktivirala občutke in razpoloženje,
podobno tistemu izpred nekaj mesecev. Tu pa se kažeta dve bistveni lastnosti, po katerih se
ljudje razlikujemo med seboj. Prva se nanaša na stopnjo spremembe v razpoloženju, ki je
potrebna, da se ponovno aktivirajo določene misli (v primeru samomorilnega vedenja
negativne misli), ter druga, ki se osredotoča na vsebino teh misli (npr. pri samomorilnemu
vedenju impulz, želja po pobegu, občutek ujetosti, brezizhodnost).
16

19. DEŽEVEN DAN
Deževen dan prihaja.
Znotraj smo v toplem.
Dežnike potrebujemo,
za iti ven v deževen dan.
Turobno vreme danes je.
Sonca ni, zunaj dežuje.
Če smo zunaj brez dežnika,
mokri prisopihamo.
Deževen dan je.
Zunaj mrzlo je.
Če zunaj smo, mokri smo.
Valerijo Jurca
17

20. KRIZA PRI PETINDVAJSETIH
Življenje ni še nikoli nudilo takšnih možnosti kot zdaj, te mnogim pomenijo past iz katere ne
vidijo izhoda. Emancipacija, obilje in svoboda odločanja imajo visoko ceno. V današnjem času
neomejenih možnosti se vse več žensk že pri petindvajsetem letu starosti znajde v čustveni krizi,
iz katere ne vidi izhoda. Neopazno kot virus gripe se prikrade v veselo in na prvi pogled dobro
organizirano življenje. Čeprav se ponavadi prvih znakov slabe volje kmalu otresemo, opazimo
slabost šele takrat ko nas kriza srednjih let že povsem objame.
Depresije se naenkrat ne moremo otresti. Samozaupanja, ki smo ga imeli iz otroških sanj, nam ne
pomagajo vrniti niti nova oblačila, niti zabave.
Sedaj se je pojavilo.
Prej tako uravnotežena duša se začne majati, življenje se nam zdi pusto in prazno. Čeprav
možnosti niso bile takšne kot so danes. Sanje, ki smo jih imeli postanejo romantična preteklost,
vsakdanjik, naj gre za poklic, partnerja ali družino.
Ali je kriv način življenja?
Med 25 in 30 letom življenja vsakdo želi spremeniti način življenja. V tem obdobju namreč prihaja
do pomembnih odločitev. Stare zveze pa se celo poglabljajo. Ta naloga zahteva veliko moči in volje
zaradi pomembnosti odločitev velikokrat pelje v krizo. Včasih je potekalo rutinsko vse, ker druge
izbire ni bilo.
Danes lahko izbiramo med študijem, prakso, bivanjem v tujini, kariero ali zdravim življenjem na
deželi, zakonom ali zvezo za konec tedna. Vendar imajo večja emancipacija, obilje možnosti in
svoboda odločanja visoko ceno. Življenje je podobno pisani trgovini ponudbe. Vsega ne moremo
uporabiti.
IZBRATI MORAMO PRAVO POT.
NAŠ ČUSTVENI DUH PA NAS JE VZGOJIL TAKO, DA ŽELIMO IMETI VSE IN
VEDNO VEČ.
Za prvi korak iz krize je torej potrebno poskusiti na novo. Vrednotiti trenutno življenje. Nobena
generacija ni bila tako varovana in hkrati razvajena, svoje so naredili tudi popolni mediji. Vse to
vodi v razočaranje, kajti stvarnost je drugačna. Za prvi korak iz krize je zato potrebno poskusiti
na novo. Vrednotiti trenutno življenje. Vseeno je kakšna je naša bilanca, za razvoj osebnosti je
pomembna. Da ne zavržemo dosedanjega življenja, vendar, da spremenimo na videz slabe strani
in misli.
Kdor se nauči stvari videti takšne kot so in ne takšne kot bi morale biti, živi veliko
lažje.
Zorka Pavlič, DC Štorje
18

21. 19
VAMA MATI IN OČE
Pojem pesem si veselo,
da me bo v srcu grelo.
Pojem si zato, da mi lepše bo,
ko nate mati, oče mislim, pesmi po tiho pojem si.
Rad pojem pesmi si vesele in
hkrati solze na oči so mi privrele.
Veselje, radost vajino mati, oče, pogrešam jo.
Toplina, ki je vajina bila, vedno me je in me ogrevala bo!
Bolezen name spravila se, vem,
da pred njo varujeta me.
Draga oče, mati, ko ne morem spati,
na vaju mislim in lepo zaspim.
Zjutraj s sanjami se zbudim.
Emil Kovačič

22. POLETJE
Poletje toplo prihaja na plan.
Sonce toplo nas greje.
Modro morje se z valovi igra.
Jadrnice po morju plove, mi pa na plaži poležavamo
in sončnim žarkom se nastavljamo.
Ob sončnem zahodu pa sonce opazujemo,
kako se poslavlja v škrlatnih barvah neba.
V toplih nočeh pa težko zasanjamo v noč.
Tamara Gerželj
20

23. 21
V društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke,
praznovanja, izlete,... Na te prireditve povabimo vse naše uporabnike, njihove
svojce, člane in članice lokalnih skupnosti. Pri tem se uporabniki družijo med
seboj, spoznavajo nove ljudi, znamenitosti, zunanji člani lokalne skupnosti pa
spoznavajo naše delo in poslanstvo.
UTRINKI AKTIVNOSTI V DRUŠTVU »VEZI«

24. PREDSTAVITEV DRUŠTVA »VEZI«
na največjem turističnem sejmu v Sloveniji
Alpe – Adria: Turizem in prosti čas v Ljubljani
Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« v okviru programa
Mreža dnevnih centrov ponuja pestro izbiro aktivnosti, ki so tako kreativne, prostočasne,
kakor tudi poučne. Vsebine se načrtujejo v sodelovanju med strokovno službo in uporabniki,
laičnimi delavci in prostovoljci, saj je ravno tovrstno sodelovanje pogoj za zadovoljitev potreb in
pričakovanj uporabnikov programa. Poleg kreativnih, kulinaričnih, literarnih ter športnih
aktivnosti, ki so v dnevnih centrih že stalnica, se Društvo predstavlja tudi širši skupnosti s
promocijo izdelkov, ki nastajajo v programu SONČNI TOBOGAN - MREŽA KREATIVNIH
DELAVNIC. Prav sodelovanje s skupnostjo omogoča uporabnikom s slabše razvito socialno
mrežo pogoje za večje socialno vključevanje in višji nivo kvalitete njihovega življenja. Na drugi
strani pa se sodelovanje odvija v smeri promocije duševnega zdravja, destigmatizacije
duševne bolezni ter ozaveščanja širše javnosti, kar je del socialne preventive.
Tudi v letošnjem letu smo se v mesecu Januarju z velikim veseljem odzvali povabilu
Turistično informacijskega centra Sežana in se predstavili na sejmu Turizem in prosti
čas, ki je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Na sejmu kjer so se predstavlile
svetovne turistične destinacije, različne slovenske organizacije, zavodi in društva. Sejem je
ponujal veliko zanimivosti in idej za izlete v lepa mesta Slovenije, na podeželje, na morje ali v
gore. V delu kjer se je predstavila Slovenija, so bili na pokušino tudi kulinarični izdelki
določenega kraja, različne potice, piškoti, kruh, siri in mesnine. Od tujih držav so se
predstavile: Srbija, Hrvaška, Črna Gora, Španija, Turčija in še nekatere. Glede na to, da se je
bližal pustni čas, so sejem letos obiskali škoromati iz Podgrada, ki so s svojo pisano opravo,
prav tako kot kurenti na Ptuju, odganjali zimo in oznanjali pomlad.
Letošnja predstavitev Krasa in Brkinov je potekala v medsebojnem sodelovanju med Občino
Sežana, Občino Divača, Občino Hrpelje-Kozina, Občino Komen ter Območno obrtno
podjetniško zbornico Sežana. Predstavitev je potekala v obliki Kraške hiše s poudarkom na
predstavitvi Krasa in Brkinov kot celote s predstavitvijo izdelkov domače in umetnostne obrti ter
drugih tipičnih izdelkov, turizma, pridelkov, kulinarike, kulture in običajev. V sodelovanju z
občinami in zbornico pa so v petek pripravili tudi promocijsko animacijski »Dan Krasa in
Brkinov«. Z različnimi domačimi izdelki in pridelki so tako zaustavili marsikaterega obiskovalca
ter v njem vzpodbudili željo za ponovno srečanje.
Društvo »VEZI« se je predstavilo z razstavo ročno izdelanih izdelkov, ki nastajajo v programu
SONČNI TOBOGAN - MREŽA KREATIVNIH DELAVNIC. Obiskovalci pa so si z velikim
veseljem ogledali tudi ročno poslikane kraške kamne in novo zimsko linijo nakita.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Karmen Margarit
22

25. 23
Servietna tehnika na steklu
Promocijska stojnica Društva »VEZI«
Nataša, David, Rasim in Alma v družbi čebelarja Mirka Furlana
Različni izdelki iz keramike

26. 24
Kraška hiša
Leon Mahnič s.p., Kamnoseški izdelki
iz Vogelj
Najbolj prepoznaven izdelek
iz lecta je srce
Povezani v Srce Slovenije

27. 25
Moji vtisi iz sejma v Ljubljani
V četrtek, 27.01.2011 zjutraj je mene in Rasima prišla iskat Sabina in nas peljala v dnevni
center Štorje. Po prvi jutranji kavi nas je pot vodila po avtocesti v Ljubljano na Gospodarsko
razstavišče. Tam je bilo zbranih že veliko razstavljalcev in med njimi smo se s svojo
promocijsko stojnico predstavili tudi mi iz Društva »VEZI«. Razstavljali smo izdelke, ki
nastajajo v naših kreativnih delavnicah v vseh treh dnevnih centrih: Štorje, Štanjel in Ilirska
Bistrica. Med ljudmi je bilo opaziti veliko zanimanja za naše izdelke in programe v katere se
člani društva vključujemo. Sam obiskujem dnevni center Štorje v katerega zelo rad zahajam.
Na sejmu sem si tudi ogledal kaj razstavljajo ostali in videl sem veliko zanimivih stvari.
Pritegnil me je velik masažni stol in seveda sem si ta dan privoščil tudi masažo, ki je bila zelo
prijetna. Ogledal sem si tudi zanimivo tehniko slikanja, ki jo je s posebnimi barvami izvajala
gospa iz Turčije. Ko smo se pozno zvečer vračali proti domu sem bil zelo zadovoljen in
vesel. Imel sem se zelo lepo.
David Ukmar, DC Štorje
Avtor fotografij: Karmen Margarit
Davidov nasmeh na obrazu pove vse,...
David in ostali člani Društva
»VEZI«
Zanimiva tehnika slikanja

28. Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo svojo naklonjenost, ni nikoli preveč. V hitrem tempu
vsakdanjega življenja dostikrat pozabljamo na majhne pozornosti, ki nam polepšajo dan, in ob katerih
za trenutek pozabimo na skrbi in težave, ki nas morda pestijo. In prav Valentinovo je ena od mnogih
priložnosti za tako dejanje. Na ta dan običajno izkažemo svojo naklonjenost do ljudi, ki jih imamo
radi s cvetjem, voščilnico ali kakšnim drugim drobnim darilom.
V Dnevnem centru Štorje v okviru kreativnih delavnic izvajamo tudi delavnico gline, kjer
skušamo čim bolj slediti aktualnim dogodkom in s tem oblikovanje izdelkov prilagajati
določenim tematikam. Moč gline vidimo v pristnem stiku s toplino, zemljo in naravo, ki ga glina
zajema. Ljudje s težavami v duševnem zdravju potrebujejo aktivnosti, ki jim omogočajo
sproščujoče gibe in lahkotnost ustvarjanja in gnetenja. Tako smo se tudi letos ob prazniku
Valentinovega prepustili ustvarjanju in v ta namen oblikovali glinene srčke.
Čeprav mnogi menijo, da je ta praznik mnogo preveč skomercializiran, se mi pri ustvarjanju
nismo pustili motiti in tako so v delavnicah nastali številni srčasti izdelki, vse od skledic,
obeskov in manjših stenskih okraskov. Pri oblikovanju smo pretežno uporabljali belo glino, ki
smo jo nato odeli v rdečkaste odtenke, kot se za praznik ljubezni tudi spodobi. Kalupi v obliki
srca so bili za nas tokrat zelo dobrodošel pripomoček, v glino pa smo vtiskali tudi raznorazne
vzorce, skratka, domišljiji smo pustili prosto pot. Oblikovane izdelke smo nato prepeljali v
Dnevni center Štanjel, kjer je locirana naša peč za peko gline. Tam je bila najprej na vrsti prva
peka, zatem smo izdelkom pridali glazuro, nato pa smo jih pri visoki vročini ponovno spekli.
Barve gline so s tem močno pridobile na intenzivnosti. Z rezultati smo bili zelo zadovoljni.
Nastale izdelke smo v mesecu februarju razstavljali v »Andrejinem kotičku« v Sežani in na
različnih promocijskih stojnicah.
Veseli smo, da naš program gline doživlja vse bolj pozitivne odzive ljudi iz vseh strani
in v tem pozitivnem duhu skušamo v okviru kreativnih delavnic tudi dalje ustvarjati.
Hvala vsem tistim, predvsem pa uporabnikom, ki ogromno prispevate h kakovostnemu
ustvarjanju v naših kreativnih delavnicah!
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Sabina Polh
26
VALENTINOVO
V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

29. 27
Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« je v začetku meseca
februarja v Dnevnem centru Štorje organiziralo izobraževalno delavnico na temo
REFLEKSOTERAPIJA.
REFLEKSNA MASAŽA STOPAL V PRAKSI
Vsakdo izmed nas je lahko sam svoj zdravnik. Najstarejša prva pomoč je masaža stopal.
Uporabljali so jo že pred tisoč leti na Kitajskem, v Indiji, v Egiptu in tudi Hebrejci kot del
obreda. Njeno bistvo je v ustreznih conah, ki v desetih vertikalnih tokovih prepletajo naše
telo in se najjasneje odražajo na nogah in rokah, pa tudi na ušesih in očeh.
Refleksoterapevtka Abram Lilijana nam je na teoretičen in praktičen način prikazala in
nas poučila o refleksoterapiji, ter njeni uporabi tudi v vsakdanjem življenju. Izvedeli
smo veliko informacij, kako si lahko sami pomagamo in blažimo bolečine.
Stopala – zemljevid zdravja
Na stopalih je pravi zemljevid con, ki govori o zdravstvenem stanju človeka. Posamezne
cone ustrezajo posameznim organom in delom telesa. Refleksna masaža stopal je zelo
enostavna. Cone na nogah nas kot alarmne naprave obveščajo, kaj se dogaja v organizmu.
Z masiranjem refleksnih con poživljamo in zdravimo celo telo.
Če si zamislimo pomanjšano telo in povečana stopala ali roke, palci na rokah in nogah na
primer reflektirajo (odsevajo) glavo (zdravljenje glavobola). Notranja stopalna kost ustreza
hrbtenici, vdolbeni del stopala pa trebuhu z notranjimi organi. Z masiranjem posameznih con
sproščamo in zdravimo organe.
REFLEKSOTERAPIJA Z REFLEKSOTERAPEVTKO
LILIJANO ABRAM
Refleksne cone na stopalih

30. Pri masaži je najprimerneje, da pacient sproščeno leži, maser pa sedi nekoliko nižje, pri
avtomasaži pa naj vsak sam najde najbolj udoben položaj. Najbolje je masirati krožno s
palcem, kot bi trli sladkor, lahko tudi z lesenim svinčnikom ali s posebnimi pripomočki – valji.
Pritisk naj bo srednje močan in globinski. Najprej se spoznajmo z vsakim stopalom posebej;
dotikajmo se ga z obema rokama in masirajmo kako minuto. Pri tem naj pacient nekajkrat
globoko vdihne in izdihne, saj se bo tako lažje sprostil. Začetna masaža naj traja največ pet
minut, sčasoma pa čas masiranja podaljšujemo, vendar naj dnevna masaža stopal ne traja dlje
kot petnajst minut. Ob prvem močnejšem dotiku s prstom na stopalo nam boleče cone in
drobna zrnca, ki jih čutimo, govorijo o večji ali manjši zdravstveni težavi (odvisno od stopnje
bolečine, trdote ali oteklosti cone). Če zrnca s pritiskom razbijemo, lahko težavo preženemo ali
ozdravimo.
28
Refleksoterapija je več tisočletij stara oblika masaže, kjer s pritiskanjem in masiranjem
refleksnih področij na stopalih in dlaneh vplivamo na sproščanje in ravnovesje celotnega telesa.
Je naravna tehnika zdravljenja, ki vzpodbuja krvni obtok in edokrini sistem ter aktivira ali
umiri organske funkcije.
Prikaz masaže stopal v praksi

31. Masaža omogoča nemoten pretok energije
Tudi s hojo, tekom in telovadbo omogočamo normalno prekrvavitev naših okončin. Če pa se
polenimo, se v našem krvnem obtoku pojavi kristalna kislina, podobna delcem ledu, ki se
najlažje zbirajo ob živčnih končičih. Tako otežkočajo normalen pretok krvi in življenjske
energije po telesu. S pritiskom palca pa razpršimo te kristalne formacije, kar povzroči
bolečino. Ostanke kristalne kisline in drugih strupov potem očisti krvni obtok sam. Ko
masiramo refleksno cono, živčni končiči prenašajo sporočila možganom, od tu pa potujejo do
odgovarjajočih organov. Refleksna masaža stopal in rok je zelo enostavna in se je lahko
nauči vsakdo. Temelji na nemotenem energijskem pretoku skozi telo, saj le izboljšan
energijski pretok ljudem pomaga dvigniti delovni elan, pregnati naveličanost in utrujenost.
Kadar se energija nemoteno pretaka po telesu, se njegova odpornost poveča. Refleksno
masažo stopal lahko izvajamo sebi ali komu drugemu.
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje
Vir: http://www.utrinek.si/refleksna-masaza-stopal
29
Pri refleksni masaži stopal smo se pod mentorstvom Lilijane preizkusili tudi mi
Za uspešno izpeljano delavnico se iskreno zahvaljujemo naši prostovoljki
Lilijani Abram.
... in bili smo presenečeni nad
dobrimi rezultati...
Nataša pri izvajanju refleksne
masaže

32. V prostorih Občine Divača in ob finančni podpori Občine Divača, je bila v mesecu
februarju 2011 na ogled razstava »ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL«.
Razstavljena likovna dela so nastala v okviru projekta Likovna kolonija Štanjel 2010, ki ga
je v sodelovanju z uporabniki in prostovoljci, v juniju 2010 izvedlo Društvo »VEZI«. Namen
likovne kolonije je omogočiti ljudem s težavami v duševnem zdravju pogoje za likovno
ustvarjanje in izražanje pod ustreznim strokovnim vodenjem in mentorstvom ter spodbujati
medsebojno sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo s pomočjo slikanja in
umetnosti.
Sedemdnevna, likovna kolonija se je odvijala v prostorih dnevnega centra Štanjel v mesecu
juniju v sodelovanju z mentorji g.Janom Milkovićem, g.Vinkom Tico, ga.Jana Oria Von
Pilpach, ga. Jeleno Šardi in številnimi prostovoljci. Prav to prepletanje udeležencev,
različnih slikarskih tehnik ter prostovoljcev odraža vpetost likovne kolonije v lokalno in širše
okolje, kar se je odrazilo v velikem številu obiskovalcev ter dobrem medijskem odzivu.
Nastalo je veliko slikarskih del, ki za seboj skrivajo nepojmljivo vrednost - ljubezen do
ustvarjanja, ki preseže vse predsodke. Nastala likovna dela so bila na ogled v galeriji
Gradu Štanjel vse do konca julija.
Program razstave v Divači je zajemal kratko predstavitev likovne kolonije, recitatorske in
glasbene nastope naših članov ter podrobno razlago nastalih likovnih del s strani naše
stanovalke iz Stanovanjske skupine Ilirska Bistrica – slikarke in tudi mentorice Likovne
kolonije gospe Jelene Šardi. Veseli smo bili vzpodbudnih in pohvalnih besed
Direktorja Občinske uprave gospoda Iztoka Felicjana.
Poleg zahvale sofinancerjem programa, FIHO- Fundacije za financiranje invalidskih in
humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji ter Občini Komen, se ob tej priložnosti
zahvaljujemo vsem udeležencem in tudi tistim, ki so nas prijazno sprejeli: krajanom
Štanjela, Restavracija Grad: Jerneju in Katjuši Ščuka in vsem prostovoljcem, ki so s
svojo prisotnostjo potrdili, da je prostovoljno delo nenadomestljivo in da so rezultati
prostovoljnega dela težko nadomestljivi s katerimkoli formalnim delom.
Zahvaljujemo se likovni ustvarjalki ga. Stanki Golob, slikarki z usti ga. Dragici Sušanj,
slikarju Ratku Oketiču, slikarju Adrianu Velussiju, članicam Likovne sekcije Zlati žarek
pri FK Sežana, članom in članicam Kulturnega društva Slikarjev amaterjev Tolmin,
slikarkam iz Brd, Učencem osnovne šole Štanjel, obiskovalcem in zaposlenim DDTC
Barčica iz Kopra, za glasbeno delavnico z glasbili in zvočili iz celega sveta, Andreju Fonu
in Samu Kutinu, atraktivni godbi Dej še'n litro za čudovit in zelo atraktiven nastop,
Komorno instrumentalnemu orkestru plesnega društva SREBRNA iz Senožeč pod
vodstvom plesne mentorice Nataše Đukić Vasić in Ljuba Vasića, Klavirskemu triu Tanji
Činč, Ani Vasić in Katarini Leskovar iz Konservatorija za glasbo in balet iz Ljubljane,
ga.Tei Smonker in njenim prijateljem za zvočno popotovanje s pesmijo gongov, za recital
na zaključni prireditvi Sergiu Popoviču, gledališki sekciji TKŠD Urbanščica iz Vrem in
folklorni skupini BORJAČ iz Sežane. Veseli smo, da dosegamo cilje likovne kolonije, ki
so usmerjeni v likovno ustvarjanje, kakor tudi v kreativno preživljanje prostega časa, tkanje
prijateljskih vezi in povezovanje s skupnostjo. Skratka hvala vsem, ki ste kakorkoli
pripomogli pri izvedbi projekta.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Karmen Margarit
30
»ODSEVI LIKOVNE KOLONIJE ŠTANJEL«
OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE
DRUŠTVA »VEZI« NA OBČINI DIVAČA

33. Pozdrav Direktorja Občinske uprave
g.Iztoka Felicjana
31
Predstavitev Likovne kolonije
Sergio Popovič pri branju svoje
avtorske poezije Nastop kitarista Simona

34. 32
Mentorica Likovne kolonije Ga. Jelena Šardi pri
predstavitvi likovnih del
Obiskovalci pri ogledu razstave Nastala likovna dela na Likovni koloniji
2010

35. 33
Ob tej priložnosti se še enkrat iskreno zahvaljujemo Županu OBČINE DIVAČA
gospodu DRAGU BOŽACU in celotni občinski upravi, ki nam je omogočila izvedbo
razstave.
Razstavo so obiskale tudi članice
LIKOVNE SEKCIJE »ZLATI ŽAREK«
Sežana, ki so tudi redne gostje Likovne
kolonije
Z razstavo smo podoživeli živahne »ODSEVE LIKOVNE
KOLONIJE ŠTANJEL 2010«
Skupno druženje po odprtju
razstave

36. V okviru projekta športnih dejavnosti, ki jih financira Fundacija za humanitarne in
invalidske organizacije, smo v februarju 2011 organizirali drsanje na ledu na pokritem
drsališču v Lipici. Ker dolgo pričakovanega snega ni bilo, smo sankanje oz. zimovanje na
sankališču na Mašunu odpovedali in se skupaj z našimi stanovalci in obiskovalci dnevnih
centrov odločili za drsanje na ledu. Bolj pogumni, nekateri pa tudi dobri poznavalci tega
športa, so si tako nadeli drsalke, ostali pa smo si medtem ogledali kobilarno Lipica.
V Lipici smo se dobili 23. februarja 2011 na mrzel in vetroven dan, tako da je bilo zares pravo
zimovanje. Vseh skupaj se nas je zbralo 31; večina se je udeležila organiziranega ogleda
kobilarne. Izvedeli smo nekaj o zgodovini same kobilarne, o vzreji in delu z lipicanci in o tem,
da bo naslednje leto odprt muzej lipicancev. Ogledali smo si stari del kobilarne, kjer imajo
žrebce za razplod; prostor z razstavljenimi kočijami; cerkev, kjer je možen poročni cerkveni
obred; konje na paši ter novi del kobilarne.
34
ČLANI DRUŠTVA »VEZI«
NA DRSANJU NA LEDU
IN OGLEDU KOBILARNE LIPICA
Ogled starega dela kobilarne
Z velikim zanimanjem smo prisluhnili
predstavitvi zgodovine kobilarne

37. Ostali pa so se medtem drsali na pokritem manjšem drsališču. Nekateri so vešči tega športa,
tako da jih je bilo užitek gledati, kako spretno vijugajo po ledu. Nekaj je bilo tudi začetnikov oz.
takih, ki so prvič stopili na drsalke. Tudi pri njih smo občudovali njihov pogum, vztrajnost ter
željo po učenju veščine drsanja na ledu. Športni pedagogi uvrščajo drsanje na ledu med
zanimive in zdrave športe. Drsanje je sicer videti zelo preprosto, čeprav je treba vložiti veliko
truda in časa, saj kot kompleksna športna panoga zahteva odlične osnovne motorične
sposobnosti. V ospredju sta koordinacija in ravnotežje, ki ju v drsanju razvijamo predvsem s
koraki. Športni pedagogi pravijo, da ni pomembno, koliko smo stari ali kako smo sposobni v
drugih športih; vsakdo se lahko nauči osnovne korake in uživa v drsanju na ledu.
Obisk Lipice nam je omogočil učenje novega športa oz. obuditev te športne dejavnosti, saj
nekaj naših drsalcev že dolgo ni drsalo oz. niso imeli te možnosti. Bolj podrobno smo spoznali
Lipico in kobilarno; nekaj nas je bilo prvič na vodenem ogledu. Nikakor pa ne smemo pozabiti
na medsebojno druženje, sklepanje novih prijateljskih vezi in sprostitev. Širše pa nam je
projekt omogočil povezovanje z lokalno skupnostjo, promocijo duševnega zdravja v skupnosti,
pa tudi premagovanje stigme in predsodkov do duševne bolezni.
Katja Mrzlić in stanovalci SS Divača
Avtor fotografij: Valerijo Jurca,SS Postojna
35

38. 36
Člani Društva »VEZI« smo se udeležili koncerta ob 15. jubileju Pihalnega orkestra
Komen. Glasbeniki so predstavili program z naslovom Slovenec sem, s katerim bodo
nastopili junija v Berlinu, pridružili pa so se jim tudi priznani solisti mezzosopranistka Irena
Yebuah Tiran, Zoran Lupinc z diatonično harmoniko, Matija Tavčar na tolkalih, flavtist
Aleš Kacjan in Jernej Terčon na tubi. Da je bil to koncert resnično širše umetniške
vrednosti so poskrbeli tudi režiserka Yulia Roschina, slikarka Anamarija Samec in
oblikovalec luči Janko Oven.
»Orkester dela trdo in pošteno, zato se nam za njegov obstoj ni potrebno bati,« je povedal
predsednik Evgen Kavčič in se zahvalil vsem, ki so najprej godbi in nato orkestru
pomagali na njegovi poti. Spomnil se je tudi na četverico članov, ki orkester spremljajo že
od začetka, so Boštjan Štolfa, Matija Tavčar, Matej Perčič in Simon Perčič. Slednji je
tudi dolgoletni vodja orkestra in glavni krivec za njegovo prepoznavnost in uspeh.
ČLANI DRUŠTVA »VEZI« NA KONCERTU OB JUBILEJU
PIHALNEGA ORKESTRA KOMEN

39. 37
Orkester je dosegel vidne uspehe v Sloveniji in tujini. Med glavne uspehe zasedbe poleg
prvih tekmovanj na državni ravni - sodi drugo mesto leta 2004 v Londonu na Wind band
festivalu, leta 2007 so zmagali na tekmovanju Filcorno d'oro v mestu Riva del Garda, leto
kasneje pa v Strasbourgu na mednarodnem tekmovanju EOLIA v prvi kategoriji osvojili
peto mesto. Leta 2009 so kot prvi slovenski amaterski orkester zmagali na tekmovanju v
kategoriji pihalni orkestri v sloviti Zlati dvorani Dunajske filharmonije. “Gre za najbolj
pomemben projekt, ki smo ga tudi poimenovali projekt desetletja,” je povedal Kavčič, ki pa
ima še vedno najraje svojo publiko. Kot je povedal Kavčič: »Povsod je lepo, vendar
doma, med vami, je pa najlepše.« Da je to razmerje obojestransko, je bilo jasno
razvidno iz nabito polne dvorane in navdušenih aplavzov poslušalcev.
Nataša Varšek Furlan
Avtor fotografij: Nataša Varšek Furlan
Nasmejani člani Društva »VEZI« po koncertu

40. 38
Pustovanje je običaj, ki se je na slovenskem kar dobro ukoreninil. Pust je praznik
veselja, ki odganja zimo in prinaša pomlad. Pustni čas je čas, ko na ulicah srečujemo
množico raznovrstnih pustnih šem, ko na mizah prevladujejo krofi in flancati in ko se
našemimo in preobrazimo v karkoli oziroma kogarkoli želimo. Najbolj se ga veselijo otroci
in mladi po srcu. Na pustno soboto, nedeljo ali pustni torek mnoga slovenska mesta
oživijo, saj s številnimi karnevali in sprevodi pričarajo pustno vzdušje.
V Društvu za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa »VEZI« smo
se tudi letos odločili in ročno izdelali izvirne pustne maske. Že v začetku februarja
smo v okviru kreativnih delavnic dnevnega centra Štorje izdelali prav posebno skupinsko
masko, ki smo jo poimenovali »ANGELI SREČE«, s katero smo se na pustni torek
tradicionalno predstavili Sežani, prinesli smo ji dobro voljo in srečo. V pustni povorki so
se nam pridružili stanovalci in zaposleni dislociranih enot Socialno varstvenega
zavoda Dutovlje iz Sežane. Srečo smo prinesli v številne javne ustanove, saj smo se
poveselili na Centru za socialno delo v Sežani, v ambulanti dr.Sedmakove, v lekarni
ter na Zavodu za zaposlovanje. Vsi so nas bili zelo veseli in so nas zelo lepo sprejeli.
Pustno povorko smo nadaljevali do občinske stavbe, kjer sta nas z velikim veseljem,
sprejela podžupan David Škabar ter Tanja Ravbar, vodja odd. za družbene
dejavnosti s sodelavci in nas pogostila s slastnimi pustnimi krofi. Pustovanje smo
zaključili v Dnevnem centru Štorje ob pravi pustni pojedini, zelju in klobasah. Upamo, da
nam je uspelo več kot samo pregnati zimo, ampak tudi nasmejati ljudi in jim
sporočiti, da kljub vsemu dobra volja vedno ostaja.
Karmen Margarit in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Valerijo Jurca, SS Postojna
TRADICIONALNO PUSTOVANJE
V DRUŠTVU »VEZI«
»ANGELI SREČE«

41. 39
PRIPRAVA PUSTNIH MASK
V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE
David pri pripravi pustnih mask
Srebrne zvezdice za naše angele
... smo lepili, rezali,...
... in tako so izgledale naše letošnje pustne maske,...

42. Skupna gasilska za spomin na PUSTOVANJE 2011
TRADICIONALNA POVORKA
PO SEŽANI
Pust ni pust, če
nismo od krofa
umazani okoli ust!
40

43. 40
PUST 2011
41
Tako kot vsako leto smo tudi letos obiskali Občino Sežana, psihiatrični dispanzer - dr. Natašo
Sedmak, Center za socialno delo Sežana, Zavod za zaposlovanje Sežana in lekarno. Svojo pot pa
smo zaključili na skupnem kosilu v dnevnem centru Štorje. Bilo je veselo in norčavo.
Ob tej priložnosti se vsem najlepše zahvaljujemo in obljubljamo, da se naslednje leto
zopet vidimo.

44. 42
OBISK PSIHIATRIČNEGA DISPANZERJA
– DR. SEDMAKOVE V SEŽANI
Prijazen sprejem v ambulanti dr. Nataše Sedmak, ki se
obiska vsako leto znova zelo razveseli

45. 43
Na Občini Sežana sta nas sprejela podžupan David Škabar ter Tanja Ravbar, vodja
odd. za družbene dejavnosti s sodelavci – postregli so nas s slastnimi pustnimi krofi.
SPREJEM NA OBČINI SEŽANA

46. 44
OBISK CENTRA ZA SOCIALNO DELO SEŽANA
Zapeli in poveselili smo se skupaj z zaposlenimi na Centru za socialno delo
Sežana.

47. Obiskali smo tudi lekarno v Sežani
45
Veseli so nas bili tudi na Zavodu za zaposlovanje Sežana, kjer so nas
postregli z odličnimi krofi.
SEŽANSKE LEKARNE
IN ZAVODA ZA ZAPOSLOVANJE

48. V Društvu »VEZI« se odzivamo na različna povabila iz lokalne skupnosti za medsebojno
sodelovanje in povezovanje. To je ključni element, s katerim lahko uspešno delujemo na
področju promocije duševnega zdravja in destigmatizacije duševne bolezni. Prav tako pa je
naš cilj čim bolj popestriti aktivnosti in upoštevati želje uporabnikov pri izvedbi le teh.
Tako smo se z veseljem odzvali povabilu za sodelovanje na 16. turistično – etnološki
prireditvi Pust je pršu 2011 v Ilirski Bistrici. Sodelovali smo s promocijsko stojnico naših
izdelkov na temo pustnih mask in drugih izdelkov, katere lahko povežemo s tem norčavim
dogodkom. Stojnica je bila postavljena na razstavi ob otvoritveni prireditvi v četrtek, 3.
marca 2011 ob 18.uri. Na tej razstavi so sodelovale še vse osnovne šole in vrtci iz občine
Ilirska Bistrica in Varstveno delovni center. O podrobnostih v nadaljevanju izčrpno piše
član DC Ilirska Bistrica Marjan Uljančič.
Barbara Uljan, dipl.soc.del.
Pust je prišel tudi za Društvo »Vezi«, saj smo se predstavljali s stojnico dne 3. marca
2011 na svečani otvoritvi Pusta 2011 v »Domu na Vidmu« v Ilirski Bistrici.
Na bistriškem ima pust bogato kulturno dediščino in avtohtone maske oz. po bistriško
˝larfe˝ in po pripovedovanju mnogih naj bi bile ˝Vrbišćje šjme˝ med najstarejšimi ali celo
najstarejše ˝larfe˝ v Evropi.
46
»PUST JE PRŠU« TUDI
V ILIRSKO BISTRICO

49. Na otvoritvi Pusta 2011 so se predstavile naslednje skupine:
 Hrušiški škoromati,
 Podgrajski škoromati,
 Vrbišćje šjme,
 Vrbovske šjme,
 Šjme iz Velikega brda,
 Pregarske šjme,
 Maškure iz Matulj na Hrvaškem.
Na stojnicah so se poleg Društva »VEZI« s svojimi izdelki prestavljali še VDC Ilirska
Bistrica ter vrtci in šole iz Občine Ilirska Bistrica.
Po koncu kulturnega programa je sledila še pogostitev z dobrotami, katere so pripravila
društva iz Ilirske Bistrice. Na jedilniku je bila jota, prekmurska repa, klobase, kruh, trdo
kuhana jajca, flancati, miške, štruklji ter raznovrstna pijača.
Vrhunec pusta na bistriškem je bil v nedeljo ob 14:00, ko je bila po mestu pustna povorka,
kjer so pričakali vsaj 1000 ˝larf˝.
Marjan Uljančič, DC Ilirska Bistrica
47

50. V Društvu »VEZI« se zavedamo pomembnosti preventivne dejavnosti, zato poleg
promocije duševnega zdravja in delovanja v smeri destigmatizacije duševne bolezni
uporabnikom omogočamo izobraževanja iz različnih življenjskih področij. Pri počutju
uporabnika, najsi bo v stanovanjski skupini ali v dnevnem centru, igra pomembno vlogo
občutek osebne varnosti in varnosti okolja, v katerem se nahaja. Tako smo v DC
povabili policista Vilija Ljubiča iz Policijske postaje Ilirska Bistrica, da nam predstavi
varnost v občini in pove, kako lahko sami poskrbimo za večjo osebno varnost. Policist Vili
Ljubič je vodja policijskega okoliša Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica, Krajevne skupnosti
Topolc, Krajevne skupnosti Bitnja (razen naselja Janeževo Brdo), Krajevne skupnosti
Šembije in Krajevne skupnosti Knežak.
V DC smo se zbrali v četrtek, 10. marca 2011. Policist nam je pokazal nekaj opreme,
katero smo si lahko ogledali in tudi preizkusili. Nadeli smo si neprebojni jopič, čelado,
pokazal nam je stop loparček in alkotest. V sklopu preventivne dejavnosti ministrstvo za
notranje zadeve izdaja brošure in zgibanke, katere nam je policist prinesel za ilustracijo
njegovega predavanja o varnosti. Seveda nas je veliko zanimalo, predvsem s področja
kriminala, zato smo ga nenehno spraševali in naše druženje se je tako podaljšalo kar v dve
uri. Občina Ilirska Bistrica je po statističnih podatkih policije varna občina. Huda
kazniva dejanja so zelo redka. Največ prekrškov je v cestnem prometu in lažjih kaznivih
dejanjih, kot so vlomi v trgovine, gostinske obrate in podobno. Za svojo varnost pa bomo
najbolj poskrbeli sami s tem, da roparjem in tatovom ne bomo dali priložnosti.
Nekaj nasvetov iz brošure »Ne pozabite na varnost!«:
Da zmanjšate možnost tatvine denarnice:
 v njej imejte čim manj gotovine,
 nosite jo vedno na istem mestu, po možnosti v notranjem žepu z zadrgo,
 čim manj razkazujte njeno vsebino in ne odlagajte je v nakupovalne vozičke, na
blagajniške pulte, mize in stole v lokalih ipd.,
 imejte jo vedno pri sebi, če jo že morate odložiti, pa je ne izpustite izpred oči,
 priporočamo denarnico, ki jo lahko pritrdite na hlačni pas,
 če morate nositi večjo količino gotovine, si zagotovite zanesljivo spremstvo.
Da zmanjšate možnost tatvine torbice:
 v njej nosite le najnujnejše dokumente in predmete,
 denar, čeke, kreditne kartice in dokumente raje nosite v zaprtih notranjih žepih,
tesno ob telesu,
 če jo nosite čez ramo, naj bo stisnjena pod roko, ali pa jo nosite spredaj, tako da sta
zapiralo ali zadrga obrnjena k telesu,
 priporočamo torbice, ki se nosijo okoli pasu,
 še posebej previdni bodite pri odlaganju torbice v trgovinah in na klopeh v parkih.
Da zmanjšate možnost goljufije in da ne postanete lastnik ničvrednih ali ukradenih
predmetov:
 na ulici ali na drugem javnem kraju nikdar ne sklepajte kupčij z neznanimi osebami,
saj tvegate, da boste drago plačali »zlat« nakit ali uro, ki sta v resnici iz manjvredne
kovine,
 ne kupujte nobenih predmetov »po ugodni ceni«, npr. mobilnih telefonov,
fotoaparatov, sončnih očal, vžigalnikov, ker je velika možnost, da so ukradeni,
pokvarjeni, manjvredni …
48
OBISK POLICISTA V DNEVNEM
CENTRU ILIRSKA BISTRICA

51. Zmanjšajte možnost, da postanete žrtev kaznivega dejanja na svojem domu:
 doma ne hranite večjih količin gotovine,
 priporočljivo je, da si za denar in druge vrednejše predmete vgradite trezor,
 ključev ne puščajte v poštnih nabiralnikih, pod predpražnikom, v cvetličnih lončkih,
na okenskih policah ali na drugih, lahko dostopnih mestih,
 vgradite vhodna vrata s kukalom, varnostno verižico ali dodatno ključavnico in
domofon,
 vrata odpirajte le ob zataknjeni varnostni verižici,
 po možnosti pred odpiranjem vrat poglejte skozi okno, kdo je »obiskovalec«,
 poskrbite, da bo razsvetljava pred vhodnimi vrati ustrezna in brezhibna,
 ne nasedajte pretirani prijaznosti, zvijačam, opravičilom ter izgovorom neznanih
»obiskovalcev«,
 če se predstavijo kot uradne osebe, npr. kot policisti, svetovalci zdravstvenega ali
pokojninskega zavarovanja ali serviserji, obrtniki, oskrbniki premoženja in
podobno, zahtevajte ustrezen identifikacijski dokument in pojasnilo o namenu
njihovega prihoda. V stanovanje spustite samo serviserje, obrtnike …, ki ste jih
sami naročili, dogovorite se za kasnejši obisk, do takrat pa si zagotovite
navzočnost vsaj še ene zanesljive osebe,
 ponudite se, da boste sami telefonirali in poklicali pomoč, če to želi »obiskovalec«,
 vsiljivim osebam, ki hitro lahko postanejo nesramne ali celo nasilne, se odločno
uprite, glasno govorite, da pritegnete pozornost sosedov, in po potrebi pokličite
pomoč (kadar koli tudi policijo, na tel. štev. 113).
Barbara Uljan in člani DC Ilirska Bistrica
Avtor fotografij: Barbara Uljan
49
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo policistom Policijske postaje Ilirska Bistrica
za dobro medsebojno sodelovanje in za njihovo odzivnost, ko jih potrebujemo.
Policist pri predstavitvi opreme, ki smo jo
tudi sami preizkusili

52. O polstenju (filcanju)
Prvi zapisi o volni segajo v čas Babilonije (današnji Iran). Že samo ime dežele pomeni
"dežela volne". Polstenje je prva tehnika predelave volne za oblačila. Najstarejši dokazi o
polstenju so stari 8500 let in so bili najdeni v Turčiji. Bogato tradicijo najdemo v centralni
Aziji, predvsem v predelih kjer so živela nomadska ljudstva (npr. na ozemlju današnje
Mongolije). V teh deželah so izdelovali predvsem preproge.
Tudi v evropskih deželah ima polstenje dolgo tradicijo. Homer piše v Iliadi o Odiseju, ki
nosi zaščitno vojaško obleko, narejeno iz polsti. Herod pa opisuje uporabo polsti pri
Skitih. V Skandinaviji so polst našli v žari grobov na Norveškem, ki izvirajo iz leta 400 –
500. Tudi v Sloveniji imamo tradicijo polstenja, ki so ga v zadnjih letih oživeli na
Solčavskem. V zadnjih letih raste tudi množičnost izdelovanja polstenih izdelkov in s tem
seveda tudi njihova modnost.
Ročno polstenje volne je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti. Pod vplivom tople
vode in mehanskega delovanja se volnena vlakna napnejo, luske se odprejo in med
drgnjenjem se volna zatakne, posledica pa je krčenje volne in nastanek čvrste površine.
Iz polsti se izdelujejo oblačila, preproge, maske, čevlji, copati, torbe, klobuki, razni
dekorativni izdelki ter igrače.
Legenda o polstenju
Nekega dne se je francoski menih odpravil na dolgo potovanje. Nosil je čisto nove
sandale, ki so ga kmalu ožulili. Ob poti je pobral koščke volnenega prediva, ki so ležali
ujeti na kamenje in jih vtaknil v sandale, da bi ublažil bolečino. Ko je po nekaj dneh prispel
na cilj, je odkril, da se je puhasta volna spremenila v trdo blago. Tako vsako leto 23.
novembra v Evropi praznujemo dan sv. Klemna, zaščitnika klobučarjev.
V tej prijetni rokodelski aktivnosti, ki se je lahko vsak nauči in uporablja, smo se
preizkusili tudi mi. V Dnevni center Štorje smo po pustnem rajanju v nedeljo, 13.
marca, povabili gospo ALJO VENTURINI, ki se s polstenjem ukvarja že vrsto let, ter
izpeljali delavnico mokrega polstenja. Da smo se s to rokodelsko aktivnostjo pobližje
spoznali, smo najprej izdelali ravno površino, nato pa smo se podali na izdelovanje
ženske torbice. Kljub temu, da smo bili po končani peturni delavnici krepko utrujeni, smo
vsi prišli do skupnega zaključka, da se je ves trud krepko izplačal. Kajti tako čudovitih
unikatnih torbic res ne vidiš na vsakem koraku. Izdelki iz polsti so lahko lepo darilo,
uporaben kos oblačila, torbica ali, če smo vztrajni, tudi preproga. Polsteni izdelki nas
varujejo pred vročino ali mrazom in so naravi prijazni. Znanje, ki smo ga pridobili na
delavnici bomo z velikim veseljem posredovali tudi vsem uporabnikom programa
Mreža dnevnih centrov in širši skupnosti.
Karmen Margarit, dipl.soc.del.
Avtor fotografij: Karmen Margarit
50
DELAVNICA POLSTENJA
V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

53. 51
Izdelki iz polsti so lahko lepo darilo, uporaben kos oblačila, torbica ali, če smo
vztrajni, tudi preproga. Polsteni izdelki nas varujejo pred vročino ali mrazom in so
naravi prijazni. Ročno polstenje volne je ena najstarejših tehnik tekstilne umetnosti.

54. 52
OBISK VARSTVENO DELOVNEGA
CENTRA V DIVAČI
Že pred časom načrtovani obisk Varstveno delovnega centra v Divači je v marcu
končno obrodil sadove. Srečanje smo izpeljali na pobudo naše prostovoljke in
voditeljice Skupine za samopomoč »Hrast« gospe Zdenke Furlan. Že dolgo je v nas
namreč tlela želja, da bi si v Varstveno delovnem centru pobliže ogledali statve ter obenem
prisostvovali postopku tkanja. Sicer je bilo v Društvu »VEZI« tkanje na statvah pred leti že
aktualno, vendar je v okviru kreativnih delavnic ta dejavnost že nekoliko utonila v pozabo.
Da bi si osnove tkanja ponovno približali, smo se v ta namen obrnili na pomoč k
zaposlenim in varovancem VDC-ja Divača, saj tkanje namreč uvrščajo v del njihovega
rednega ustvarjalnega programa.
V VDC smo se odpravili na oblačen torkov dopoldan in čeprav smo bili zamudniki, so nas
tam pričakali odprtih rok in širnih nasmehov. Sledila je pogostitev s kavo in pecivom, nakar
nam je vodja enote ga. Tanja Mržek podrobneje predstavila njihovo dejavnost in seveda
tisto, kar nas je najbolj zanimalo, njihove ustvarjalne vsebine. In ker nas je čas že
preganjal, smo se skupno sprehodili do njihovih delovnih prostorov, kjer so nam varovanci
s pomočjo mentorice gospe Marte Balaban Koprivc prikazali postopek tkanja na statve.
Nemalo nas je, ki ob besedici statve zagotovo najprej pomislimo na čudovite perzijske
preproge in s tem na velike statve, na katerih vrhunski mojstri prepletajo plemenite svilene
niti. Statve, s katerimi tkejo v VDC-ju pa so mnogo manjše, približno 20 cm širine in jih
imenujemo male ročne statve. Preden smo s tkanjem pričeli, smo podrobneje spoznali
tudi, kako so statve sploh sestavljene. Lahko bi rekli, da osrednji del statev predstavlja valj
z zaskočko, greben, ki se dviga in spušča, ter blagovni valj z zaskočko. Niti pri pripravi
vdanemo v greben ločeno od statev, jih zvežemo na letvico osnovnega valja in navijemo. V
VDC-ju nam pojasnijo, da je priprava statev pred pričetkom tkanja pravzaprav najbolj
zahtevno opravilo, saj zahteva kar nekaj časa. Nam pa se je zazdelo, da jim napeljava
osnovnih niti skozi odprtinice grebena ni povzročala nikakršnih problemov in statve so bile
za tkanje pripravljene na en mah. In pričeli smo z delom...
Opazili smo, da so varovanci pri tkanju zelo spretni in natančni, ga. Koprivc pa je medtem
hudomušno pripomnila, da se dober tkalec pozna po robu tkanine, ki nastaja, saj mora biti
le-ta čim bolj raven. Sicer v VDC-ju kot predivo za tkanje uporabljajo sukanec ali prejo.
Slednjo včasih tudi lastnoročno pobarvajo. Posamezne tkanine, ki pri tkanju nastanejo,
med seboj sešijejo in jih skušajo z veliko mero izvirnosti čim bolj vpletati v različne izdelke.
Tkanino kombinirajo tudi z drugimi materiali. V paleti izdelkov z uporabljeno tkanino so
nam v oči najbolj padle živopisane okrasne blazine, brezrokavniki in pa male punčke
Johance, katerih krinoline so v VDC-ju napolnili z dišečo sivko. Kasneje smo se v tkanju
preizkusili tudi sami in kaj kmalu ugotovili, da so statve pravzaprav zelo koristen izdelek, za
nekatere učilo, spet za druge igrača. Slabi dve urici, ki smo jih člani Društva »VEZI«
preživeli v VDC-ju Divača, sta minili kot bi mignil. Da bi se tudi kasneje spominjali tega
prijetnega in poučnega srečanja, smo posneli še skupinsko fotografijo.
Sabina Polh, strokovna sodelavka
Avtor fotografij: Sabina Polh

55. 53
Hvala zaposlenim in varovancem Varstveno-delovnega centra Divača, da ste nam
pripravili tako lepo in nepozabno druženje.
Med seboj smo stkali vezi prijateljstva!

56. Dne 17.3. 2011 ob 13h se je pričel Občni zbor Društva »VEZI«. Iz Postojne smo šli jaz,
Zvonko, Vinko in Ester. Občni zbor je potekal v DC Štorje. Vodila ga je predsednica
Društva »VEZI« ga. Vida Mesar in v.d. sekretarke ga. Anna Trobec. Ga. Vida Mesar je
prebrala finančno stanje Društva. Na občnem zboru so poročale o poslovanju društva
»VEZI« in kakšne načrte imajo za prihajajoče obdobje. Po končanem občnem zboru smo
se posladkali.
Valerijo Jurca, SS Postojna
Avtor fotografij: Valerijo Jurca,SS Postojna
54
12. OBČNI ZBOR DRUŠTVA »VEZI«
Predsednica Društva »VEZI« ga. Vida
Mesar
Prisotni na Občnem zboru v DC Štorje
Predstavitev načrtov,...

57. 55
Letos smo v dnevnem centru Štorje cvetličarsko aranžersko delavnico z našo prostovoljko
Vivijano Kljun Castellani izpeljali nekoliko kasneje, saj smo se odločili, da bomo vse
marčevske praznike (dan žena, dan mučenikov in materinski dan) praznovali na koncu
meseca marca. Vivijana se je na naše povabilo za izpeljavo delavnice z veseljem odzvala,
saj vedno poudarja, da obžaluje ker ji vedno zmanjkuje časa, saj bi ga sicer veliko več
preživela v naši družbi. Kot sama pravi, ji je pri nas zelo lepo, saj je to dan, ki je preživet
malo drugače in vedno napolnjen z pozitivno energijo.
Tokrat nas je Vivijana presenetila, saj je aranžiranje čudovitih lončnic gerber prepustila naši
domišljiji. Na voljo smo imeli različne dodatke iz naravnih materialov. Nastajali so zelo
raznoliki aranžmaji. Vsak je po svoje aranžiral lončnico, nekateri so uporabili precej
materiala, spet drugi so upoštevali skromno a bogato pravilo: manj je več. Kot že rečeno
smo aranžmaje razdelili po vseh enotah Društva »VEZI« na praznovanju vseh praznikov v
mesecu marcu, ki je bilo organizirano v stanovanjski skupini v Postojni.
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Sabina Polh
CVETLIČARSKO ARANŽERSKA DELAVNICA
Z VIVIJANO V DNEVNEM CENTRU ŠTORJE

58. 56
Ob tej priložnosti se zahvaljujemo ga. Vivijani za izvedeno delavnico in
podarjeno cvetje.

59. 57
SPOMLADI
Zima nas zapušča, sneg se od nas poslavlja.
Prihajajo lepi dnevi.
Sonček se počasi prebuja.
Vsi smo že nemirni, ko se pomlad prikaže.
Takrat trava že zeleni,
cvetlice se počasi prebujajo,
popki na vejah naznanjajo lepše dni.
Dež se poslavlja.
Najprej nas mačice, zvončki, trobentice
in vijolice pozdravijo.
Živali v gozdu se tudi prebujajo
in nas na trati obiščejo.
Mi pa veseli smo, ko pomlad je že tu.
Ksenija Šparemblek

60. Marec je poseben mesec. Pomalem nam že diši pomlad, sonce nas prijazno boža in marca
praznujemo prav posebne dni. Najprej smo na vrsti vse ženske – Dan žena, seveda tudi moški
nočejo zaostajati in imajo svoj dan – Dan mučenikov, proti koncu meseca pa praznujemo vse
mame – Materinski dan.
V Društvu »VEZI« se radi družimo in zato smo tudi te praznike obeležili na naš
način. V Stanovanjski skupini Postojna smo za vse uporabnike in zaposlene pripravili
druženje ob kratkem programu in bogati pogostitvi. Pripravili pa smo tudi presenečenje.
Postojnska jama, s katero že nekaj let uspešno sodelujemo, nam je zopet omogočila
obisk kraške lepotice pod ugodnimi pogoji. Letos smo imeli priložnost videti, poleg
naravnih lepot, tudi nekaj maket znamenite zbirke Minimundusa. To so pomanjšane
makete znamenitih stavb. Ob 10.00 smo se zbrali pred Postojnsko jamo. Kdor ni želel v
jamo, si je lahko ogledal zelo atraktivno zbirko metuljev, ki je bila na ogled v prostorih
Vivarija. Ostali smo odšli v čudoviti svet podzemlja, kjer nas je znova očarala
neprekosljiva umetnica-narava. Z zanimanjem smo poslušali vodiča, ki nam je povedal
nekaj zanimivosti tudi v številkah. Na koncu poti, v Koncertni dvorani, pa smo si lahko
pobliže ogledali nekaj zanimivih pomanjšanih stavb in naravnih lepot, med njimi tudi
Blejski otok.
Po ogledu smo se odpravili proti dijaškemu domu, kjer ima stanovanjska skupina v
Postojni svoje prostore. Nadaljevanje praznovanja je potekalo v večji učilnici, ki nam jo je
prijazno odstopila šola (SGLŠ). Skupaj s stanovalci stanovanjske skupine Postojna smo
praznično okrasili prostor, pogrnili mize ter jih okrasili z rožami in pripravili prigrizke. Vinko
je skrbel za glasbo.
Druženje oz. praznovanje se je nadaljevalo v prijetnem vzdušju. V DC Štorje so
pripravili čudovito aranžirane lončnice, ki jih je dobila vsaka enota in so nam še
dolgo lepšale prostore in nas spominjale na lepo preživet dan.
Ester Ržen in stanovalci SS Postojna
Avtorja fotografij: Valerijo Jurca, Zvonko Oblak, SS Postojna
58
MARČEVSKO PRAZNOVANJE V POSTOJNI
in obisk Postojnske jame

61. PRAZNOVALI SMO DAN ŽENA, DAN MUČENIKOV
IN MATERINSKI DAN
OBISKALI SMO POSTOJNSKO JAMO,
TER SI OGLEDALI MINIMUNDUS
59

62. Danes smo se zbrali v dnevnem centru Štorje in po jutranji kavi smo se odpeljali s
službenim vozilom v Postojno. Peljali smo se po avtocesti in prehitevali druga vozila. V
Postojno smo prišli v pravem času, ker je bil ogled v jami ob 10:00. Vstopnice za ogled
jame smo dobili pri ge. Ester. Razdelila nam je vstopnice. Peljali smo se z vlakcem in nato
nadaljevali po pešpoti. Hodili smo en kilometer; naš vodič je bil zelo prijazen in povedal
nam je da v jami rastejo kapniki - stalaktiti in stalagmiti; videli smo tudi človeško ribico. Po
ogledu jame smo šli še na praznovanje, ki je bilo v stanovanjski skupini v Postojni.
Praznovali smo dan žena, materinski dan in štirideset mučenikov. Ta torkov dan nam je
polepšalo še toplo sonce ki je sijalo visoko nad modrimi oblaki.
David Ukmar, DC Štorje
Avtorja fotografij: Valerijo Jurca,
Zvonko Oblak, SS Postojna
Dne 22.3.2011 je Stanovanjska skupina Postojna organizirala ogled Postojnske jame in
Minimundusa. Tako smo se popeljali z vlakcem v Postojnsko jamo, ena skupina pa si je
odšla ogledat Vivarium. Na ogledu Postojnske jame so bili z vseh enot Društva »VEZI«.
Bilo je resnično lepo. Ta ogled je organizirala Ester Ržen.
Valerijo Jurca, SS Postojna
Avtor fotografij: Valerijo Jurca
Utrinki iz našega ogleda, ki jih je posnel Valerijo Jurca
60
Bili smo na ogledu Minimundusa v Postojnski jami
Ogled Postojnske jame in minimundusa

63. Teden dni po naši cvetličarsko aranžerski delavnici smo si nove ideje za naslednje
cvetličarske delavnice nabirali na velikonočni razstavi v Vivijaninem ateljeju na Opčinah,
kjer smo vedno dobrodošli. Temu lahko rečemo, da je bil to dan za praznovanje pomladi pri
Vivijani. Pogled na notranjost cvetličarne nas je naravnost osupnil. Moram priznati, da je
bila tokratna razstava pisana meni na kožo, kajti bila je tako barvita in hkrati tako nežna, da
se me je dotaknila prav do srca. Najbolj nas je navdušila količina podrobnosti in barvna
usklajenost, saj sta bila njena cvetličarna in prostor pred njo pravo zavetje barvnim
kotičkom od rumeno-modre kombinacije do vijolične, rožnatih odtenkov in rdeče. Vhod v
cvetličarno so obkrožale police s hijacintami in mačehami ter velik grm poln pirhov,
kateremu je sledil rožnati kotiček. Pred cvetličarno pa nas je pričakalo poigravanje s ptičjimi
krmilnicami in zalivalniki v modro rumeni kombinaciji. S prečudovitimi barvnimi vtisi in s
polno energije, ter ogromno idejami za prihodnjič, smo se poslovili od Vivijaninega
raja na Zemlji. Vivijana hvala, da nam na tako preprost in iskren način obogatiš vsak
dan, ki ga preživimo v tvoji družbi.
Sabina Polh in obiskovalci DC Štorje
Avtor fotografij: Sabina Polh
61
OBISKALI SMO NAŠO PROSTOVOLJKO
VIVIJANO NA OPČINAH
Skupinska slika pred vhodom v
cvetličarno Čudoviti cvetlični aranžmaji

64. 62
DRUŠTVO »VEZI« DAN ZA SPREMEMBE
STOJNICE V SEŽANI, KOMNU,
ILIRSKI BISTRICI IN POSTOJNI
»Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je nevladna organizacija,
ustanovljena leta 1992 z namenom promocije in razvijanja prostovoljskega dela in
solidarnosti med ljudmi. Njene aktivnosti, so poleg prikazovanja prostovoljstva kot pozitivne
priložnosti, tudi povezovanje posameznikov z želenimi oblikami prostovoljskega dela,
usposabljanje prostovoljcev in pomoč organizacijam pri razvijanju prostovoljskega dela.«
Na Slovenski filantropiji, Združenju za promocijo prostovoljstva, si že vrsto let prizadevajo
za dvig prepoznavnosti prostovoljskega dela. Lani je Slovenska filantropija prvič pozvala
organizacije, občine in posameznike, da se ob začetku pomladi skupaj aktivirajo in s
prostovoljskim delom v lokalno skupnost prinesejo pozitivne spremembe.
Dan za spremembe je v soboto, 26. marca, že drugič povezal prostovoljce po
Sloveniji. Na ta dan so v različnih krajih po Sloveniji potekale številne prostovoljske akcije,
ki so jih pripravili v sodelovanju z različnimi prostovoljskimi organizacijami in občinami.
Pomembno je, da ljudje sodelujejo in skupaj tvorijo pozitivne spremembe. Dan za
spremembe namreč prinaša možnost, da se skupnost poveže, da se aktivirajo novi
prostovoljci in skupaj naredijo nekaj dobrega v lokalnem okolju. Čas v katerem živimo,
kliče po spremembah in vsi smo odgovorni zanje.
(Vir: www.filantropija.org, www.prostovoljstvo.org).
Akciji Slovenske filantropije se je že drugo leto zapored pridružilo tudi Društvo »VEZI«. V
ta namen smo v dopoldanskem času 26.3.2011 postavili promocijske stojnice v Sežani,
Ilirski Bistrici, Postojni ter Komnu. Na promocijskih stojnicah smo razstavljali
izdelke, ki nastajajo v naših kreativnih delavnicah. Poleg tega smo na stojnicah
predstavili tudi »delavnice v živo«. Obiskovalci so si lahko ogledali kako izdelki nastajajo
ali pa so imeli celo možnost preizkusiti se v lastni ročni spretnosti. Poleg uporabnikov in
zaposlenih so na stojnicah sodelovali tudi prostovoljci, ki so že vključeni v naše programe.
Na stojnicah so obiskovalci dobili različno informativno gradivo (op.: zloženke, glasilo,
Zbornik), iz katerega je mogoče naše društvo podrobneje spoznati.
Prostovoljno delo na področju duševnega zdravja in skupnostnih služb je tako v Sloveniji,
kakor tudi v tujini priznano in koristno. Ljudje s težavami v duševnem zdravju so potisnjeni
na socialni in družbeni rob. Člani širše skupnosti, ki želijo sodelovati v programih hkrati
dvigujejo nivo kvalitete življenja in socialne vključenosti ter pridobivajo na občutku lastne
vrednosti. Prostovoljstvo doprinese tudi k vsesplošni dobrodelnosti in blagostanju v
skupnosti.
S programom razvoja prostovoljstva želimo v Društvu »VEZI« prostovoljcem in pripadnikom širše
skupnosti približati področje duševnega zdravja ter aktivno delovati v smeri destigmatizacije
duševne bolezni.
Karmen Margarit, dipl.soc.del.
Avtorji fotografij: Karmen Margarit
Mojca Mahnič
Valerijo Jurca, SS Postojna

65. 63
DAN ZA SPREMEMBE
V SEŽANI
Za sodelovanje na stojnici se zahvaljujemo naši prostovoljki Vlasti Skočič

66. 64
DAN ZA SPREMEMBE
V KOMNU
Promocijska stojnica v središču Komna

67. 65
DAN ZA SPREMEMBE
V POSTOJNI
DAN ZA SPREMEMBE
V ILIRSKI BISTRICI
Stanovalci stanovanjske skupine Postojna skupaj s prostovoljko Alenko Bračanov
in ob druženju z obiskovalci stojnice
Predstavitev izdelkov in aktivnosti v Ilirski Bistrici