Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

1,582 views

Published on

Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.

Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.

Published in: Business
0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,582
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
1
Actions
Shares
0
Downloads
9
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Priročnik - fitosanitarni predpisi 2009

  1. 1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Fitosanitarna uprava Republike Slovenije ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLINSistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije Foto: J. Ileršič
  2. 2. 2
  3. 3. Verzija 1.0Naslov: Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unijeAvtorji:Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Erika Orešek, mag. Simona Mavsar, Primož PajkUredila: Vlasta KnapičIzdaja: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Einspielerjeva 6, SI-1000 Ljubljana,Slovenija, Telefon: +386 59 15 29 30 Telefaks: 059 15 29 59http://www.furs.si e-pošta: furs.mkgp@gov.siZastopa: vršilka dolžnosti direktorice mag. Katarina GroznikNaklada: 100 izvodovTisk: Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, LjubljanaLjubljana, 26. junij 2009 3
  4. 4. Pojasnilo: Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih. Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije. Fitosanitarna uprava RS vodi za take zavezance skladno dva registra: i. register pridelovalcev, predelovalcev, uvoznikov in distributerjev (FITO – register), ki ga zahtevajo EU direktive zdravstvenega varstva rastlin, na podlagi katerega se lahko izdajajo rastlinski potni listi v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (uradno prečiščeno besedilo /ZZVR-1-UPB2/Uradni list RS, št. 62/2007); ii. register dobaviteljev (SEME – register), ki ga zahtevajo EU direktive o trženju semenskega in razmnoževalnega materiala, na podlagi katerega se lahko izdajajo etikete dobavitelja na podlagi Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (uradno prečiščeno besedilo /ZSMKR - UPB 1/Ur.l. RS, št. 25/05). Čeprav smo zaradi racionalnosti v Sloveniji združili upravljanje obeh področij, njun nadzor in tudi ravnanje imetnikov rastlin pri izdajanju etiket s področij obeh zakonov, se v gradivu osredotočamo zlasti na zahteve predpisov zdravstvenega varstva rastlin, s tem pa na karantenske škodljive organizme ter na sistem fitosanitarnih spričeval in rastlinskega potnega lista. 4
  5. 5. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Kratice, pogosto uporabljene v gradivu:EGS – Evropska gospodarska skupnost (od leta 1957 – Rimska pogodba)ES – Evropska skupnost (od leta 1992 – Maastrichtska pogodba)FITO – okrajšava za fitosanitarno področje, ki ga opredeljuje ZZVRFSI – Fitosanitarna inšpekcijaFURS – Fitosanitarna uprava Republike SlovenijeIRSKGH – Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hranoMKGP - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoPRA - Pest Risk Analysis; analiza tveganja zaradi škodljivih organizmovUL – Uradni listZZVR – Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (2001) 5
  6. 6. KAZALOKAZALOI. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLIN .............. 11 1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLIN.............................. 11 2 WTO-SPS SPORAZUM................................................................................ 11 3 PREDPISI EVROPSKE UNIJE..................................................................... 12 3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ES.......................................................................... 12 4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANA ....................................... 14 4.1 Uradni nadzor hrane in krme ........................................................................ 14 4.2 Evropska agencija za varno hrano ............................................................... 15 5 PREDPISI EU: UVOZ ................................................................................... 18 5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričeval ................. 18 5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiP............................... 18 5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem kraju ................. 19 5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledov............. 19 5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacije ....................................................... 20 5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene namene...................... 20 5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU................................ 20 5.7.1 Uvoz zemlje .......................................................................................... 20 5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in Kanade ................................................................. 21 5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike Koreje .................................. 23 5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in Argentine ............ 23 5.7.5 Uvoz jedilenga krompirja ...................................................................... 24 5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in Makedonije .................. 26 5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz Brazilije ........................................................... 26 6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH LISTOV................................................................................................................ 28 6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov..... 28 6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V................................................................................................... 28 6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste ............................................................................................ 29 6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega območja ............................................................................................................... 30 6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepih ................................................ 33 6.5.1 Fitoftorna sušica vejic ........................................................................... 33 6.5.2 Virus Pepino mosaic (PepMV) .............................................................. 35 6.5.3 Kostanjeva šiškarica ............................................................................. 35 6.5.4 Palmov rilčkar ....................................................................................... 36 6.5.5 Viroid vretenatosti krompirjevih gomoljev (PSTVd)............................... 36 6.5.6 Borov smolasti rak ................................................................................ 37 6.5.7 Kitajski kozliček..................................................................................... 38 6.5.8 Borova ogorčica.................................................................................... 40 6
  7. 7. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 7 NACIONALNI PREDPISI...............................................................................42 7.1 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1) ...........................................42 7.1.1 Splošne določbe zakona .......................................................................43 7.1.2 Zdravstveno varstvo rastlin....................................................................43 7.1.3 Preprečevanje vnosa in širjenja ter zatiranje škodljivih organizmov......44 7.1.3.1 Seznami, varovana območja, prepovedi in omejitve, register ...........44 7.1.3.2 Mednarodni promet : vnos iz tretjih držav, izvoz in tranzit .................45 7.1.3.3 Premeščanje rastlin in rastlinski potni list ..........................................45 7.1.4 Biotično varstvo rastlin...........................................................................46 7.1.5 Pridobivanje, uporaba in izmenjava podatkov in informacij...................47 7.1.6 Stroški in pristojbine ..............................................................................47 7.1.7 Odškodnine ...........................................................................................48 7.1.8 Javna služba zdravstvenega varstva rastlin ..........................................48 7.1.9 Javna pooblastila...................................................................................49 7.1.10 Društva na področju ..............................................................................50 7.1.11 Strokovni svet za zdravstveno varstvo rastlin........................................50 7.1.12 Pristojnosti državnih organov ................................................................50 7.1.13 Kazenske določbe .................................................................................51 8 NACIONALNI PREDPISI: Uvoz ....................................................................52 8.1 Uredba o določitvi vstopnih mest ..................................................................52 8.2 FITO-pravilnik................................................................................................52 8.3 Pravilnik o pregledih na namembnem mestu ................................................53 8.4 Pravilnik o obveščanju glede zadržanja pošiljk .............................................54 8.5 Pravilnik o vnosu v znanstvene namene .......................................................54 8.6 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................55 9 NACIONALNI PREDPISI: Rastlinski potni list ...............................................57 9.1 Pravilnik o pogojih za registracijo in izdajanje rastlinskih potnih listov ..........57 9.2 Pravilnik o pristojbinah ..................................................................................58 9.3 Pravilnik o varovanih območjih in posebnem nadzoru ..................................58 10 NACIONALNI PREDPISI: Nadzor izbruhov škodljivih organizmov za uradno izjavo o zdravih rastlinah ......................................................................................59 11 SPREJEMANJE PREDPISOV ......................................................................62 11.1 Sprejemanje predpisov v Evropski uniji.................................................62 11.2 Sprejemanje izvršnih predpisov Evropske komisije...............................63 11.3 Stalni odbor za zdravje rastlin pri Evropski Komisiji ..............................63II. SPLOŠNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN ...................................67 12 DEFINICIJE V NEPOSREDNI RABI .............................................................67 12.1 Odgovorni uradni organi ........................................................................67 12.1.1 Program za fitosanitarno področje.........................................................68 12.1.2 Izvedba programa za fitosanitarno področje .........................................69 12.2 Fitosanitarni pregled ..............................................................................70 12.3 Fitosanitarno spričevalo.........................................................................71 12.4 Rastlinski potni list .................................................................................72 12.5 Vnos ......................................................................................................72 12.6 Pošiljka in partija....................................................................................72 12.7 Države ...................................................................................................72 12.8 Vstopno mesto.......................................................................................73 12.9 Odgovorni uradni organi pri vnosu ........................................................73 7
  8. 8. KAZALO 12.10 Rastline................................................................................................. 73 12.10.1 Definicija rastlin................................................................................. 73 12.10.2 Rastlinski proizvodi ........................................................................... 74 12.10.3 Nadzorovani predmeti....................................................................... 74 12.11 Škodljivi organizmi ................................................................................ 74 12.12 Seznami škodljivih organizmov in rastlinskega blaga ........................... 75 12.12.1 Škodljivi organizmi, ki se štejejo za posebej nevarne rastlinam in rastlinskim proizvodom ......................................................................................... 76 12.12.2 Prepoved vnosa in premeščanja rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov.................................................................................................. 77 12.12.3 Seznam posebnih fitosanitarnih zahtev za vnos in premeščanje ..... 77 12.12.4 Seznam rastlin, za katere je obvezen uradni zdravstveni pregled.... 77 12.13 Premeščanje......................................................................................... 78 12.14 Register ................................................................................................ 78 12.15 Posebne zahteve .................................................................................. 79 13 REGISTRACIJA ........................................................................................... 81 13.1 Zavezanci za vpis v register ................................................................. 81 13.2 Izjeme od vpisa v register ..................................................................... 82 13.3 Pogoji za vpis v register........................................................................ 83 13.4 Obveznosti zavezancev iz registra ....................................................... 85 13.5 Vodenje evidenc na mestu pridelave.................................................... 86 13.6 Prijava pridelave ................................................................................... 86 13.7 Zdravstveni pregledi rastlin na mestu pridelave ................................... 88 13.8 Uradni fitosanitarni pregled na mestu pridelave ................................... 88 13.9 Registracija pridelovalcev jedilnega krompirja ...................................... 89 13.10 Registracija dodelovalcev lesenega pakirnega materiala..................... 90 14 REŽIM PRI UVOZU ...................................................................................... 92 14.1 Izjeme za majhne količine..................................................................... 92 14.2 Prijava za fitosanitarni pregled.............................................................. 93 14.3 Fitosanitarni pregled ............................................................................. 93 14.4 Zahteve med fitosanitarnim pregledom ................................................ 94 14.5 Potrditev ali zavrnitev uvoza ................................................................. 95 14.6 Ukrepi pri uvozu.................................................................................... 95 14.7 Obveščanje........................................................................................... 96 15 REŽIM PRI RASTLINSKEM POTNEM LISTU.............................................. 97 15.1 Uradna etiketa in spremna listina ......................................................... 97 15.2 Dovoljenje za izdajo rastlinskih potnih listov....................................... 100 15.3 Vrste rastlinskih potnih listov .............................................................. 101 15.4 Izdajanje rastlinskih potnih listov ........................................................ 102 15.5 Obveznosti pridelovalcev pri izdaji rastlinskih potnih listov................. 104 15.6 Obveznosti kupcev rastlin glede rastlinskih potnih listov .................... 105 15.7 Zahteve glede označevanja jedilnega krompirja................................. 105 15.8 Zahteve glede označevanja lesenega pakirnega materiala................ 106III. POSEBNI DEL ZDRAVSTVENEGA VARSTVA RASTLIN................................ 109 16 ŠKODLJIVI ORGANIZMI RASTLIN............................................................ 109 Gospodarski škodljivi organizmi ......................................................................... 109 Nekarantenski nadzorovani škodljivi organizmi.................................................. 110 Karantenski škodljivi organizmi .......................................................................... 110 16.1 Nadzor vnosa škodljivih organizmov .................................................. 113 16.2 Prva kategorija.................................................................................... 115 Primer 1: Borova ogorčica - Bursaphelenchus xylophilus ................................. 115 8
  9. 9. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 Primer 2: Jesenov krasnik - Agrilus planipennis.................................................116 Primer 3: Kitajski kozliček - Anoplophora chinensis ...........................................117 Primer 4: Azijski kozliček - Anoplophora glabripennis........................................118 Primer 5: Borov smolasti rak - Giberella circinata ..............................................119 Primer 6: Fitoftorna sušica vejic – Phytophthora ramorum ................................120 Primer 8: Zlata trsna rumenica - fitoplazma Grapevine flavescence dorée........123 16.3 Druga kategorija ..................................................................................125 Primer 1: Rumena in bela krompirjeva ogorčica - Globodera pallida, G. rostochiensis ......................................................................................................125 Primer 2: Kostanjeva šiškarica - Dryocosmus kuriphilus....................................126 Primer 3: Rjavenje borovih iglic - Scirrhia acicola ..............................................127 Primer 4: Rdeča pegavost borovih iglic - Scirrhia pini........................................128 16.4 Tretja kategorija...................................................................................129 Primer 1: Leptonekroza koščičarjev- fitoplazma European Stone Fruit Yellows (ESFY) ...............................................................................................................129 Primer 2: Šarka – virus Plum pox.......................................................................130 Primer 3: Plodove muhe – Tephritidae...............................................................131 Orehova muha – Rhagoletis completa ...............................................................131 16.5 Četrta kategorija ..................................................................................132 Primer 1:.............................................................................................................133 Ameriški kapar – Diaspidiotus perniciosus.........................................................133 Nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi za gozdne rastline ...................134 16.6 Škodljivi organizmi kot vektorji.............................................................135 17 SUM NA OKUŽBO RASTLIN IN OBVEŠČANJE ........................................136 18 VZORČENJE ZA LABORATORIJSKO ANALIZO .......................................138 18.1 Nov pojav škodljivega organizma ........................................................138 18.2 Potrditev škodljivega organizma..........................................................138 18.3 Objavljanje podatkov o škodljivih organizmih ......................................139 19 OBVLADOVANJE ŠKODLJIVIH ORGANIZMOV ........................................140 19.1 Fitosanitarni ukrepi na mestu pridelave ob okužbi ..............................140 19.1.1 Tretiranje .............................................................................................140 19.1.2 Uničenje rastlin ....................................................................................141 19.2 Ukrepi pri premeščanju........................................................................141 19.3 Spremljanje škodljivih organizmov ......................................................142 19.4 Posebni nadzor škodljivih organizmov ................................................143 19.5 Rezultati posebnega nadzora..............................................................146 20 UPORABLJENI VIRI ...................................................................................150 DODATKI ............................................................................................................ 153 9
  10. 10. KAZALODODATEK 1: Seznam veljavnih predpisov s področja zdravstvenega varstva rastlin 154 Drugi predpisi 159DODATEK 2: PRILOGE Direktive 2000/29/ES 160 Priloga I – Škodljivi organizmi (status A1 in A2) 160 Priloga II – Škodljivi organizmi na določenih rastlinah (status A1 in A2) 164 Priloga III – Rastline, katerih uvoz je prepovedan 173 Priloga IV.A.I – Posebne zahteve za uvoz 175 Priloga IV.A.II – Posebne zahteve za pridelavo 210 Priloga V.A – Rastline za uradni pregled v pridelavi in rastlinski potni list 224 Priloga V.B – Rastline za uradni pregled ob uvozu in fitosanitarno Spričevalo 226 Povzetek posebnih zahtev za določene rastline in njihove škodljive organizme, ki so na seznamu varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 229DODATEK 3: Rastline, ki jih mora pri premeščanju ali trženju v EU spremljati RPL oz. etiketa dobavitelja / potrdilo dobavitelja / uradne etikete 232DODATEK 4: Seznam nekaterih karantenskih škodljivih organizmov iz prilog Direktive 2000/29/ES in pomembenjših nekarantenskih reguliranih škodljivih organizmov 238DODATEK 5: Seznam pooblaščenih laboratorijev 245 10
  11. 11. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 I. FITOSANITARNI PREDPISI – ZDRAVSTVENO VARSTVO RASTLINV nadaljevanju so povzete vsebine nekaterih predpisov, ki jih lahko podrobnejespoznate s pomočjo spletne strani http://www.furs.si, seznam nacionalnih predpisov paje tudi v dodatku št. 1 k temu gradivu.1 MEDNARODNA KONVENCIJA O VARSTVU RASTLINRepublika Slovenija je ratificirala revidirano besedilo Konvencije o varstvu rastlin zZakonom o ratifikaciji Konvencije o varstvu rastlin (spremenjene) (Uradni list RS, št.84/00 - Mednarodne pogodbe, št. 23/00). Od tedaj tudi aktivno sodeluje pri oblikovanjuin sprejemanju standardov na področju varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, kiimajo lahko znaten vpliv na mednarodno trgovino z rastlinami in rastlinskimi proizvodi.Vlada Republike Slovenije je dne 22.03.2006 s sklepom št. 50102-10/2006/3imenovala Fitosanitarno upravo Republike Slovenije pri Ministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano kot uradno državno kontaktno točko za izvajanje konvencije inVlasto Knapič kot prvo predstavnico Republike Slovenije v Komisiji za fitosanitarneukrepe (CPM), ki sprejema mednarodne standarde s področja Konvencije za varstvorastlin. Sicer je Slovenija sodelovala na zasedanjih Začasne komisije za varstvo rastlinod leta 1999 dalje.Več informacij o delovanju konvencije za varstvo rastlin - IPPC - najdete na spletnistrani: https://www.ippc.int/IPP/En/default.jsp.2 WTO-SPS SPORAZUMZakon o ratifikaciji Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinskeorganizacije - Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov (Uradni list RSšt.36/95-MP, št.10/95)Svetovna trgovinska organizacija (World Trade Organisation, WTO), ki ima 149 državčlanic, ima zaradi velikega prometa z živalskimi in rastlinskimi proizvodi interes zapredhodno ureditev pogojev za trgovanje med državami, da te po nepotrebnem neovirajo proste trgovine. Svetovna trgovina je med leti 1950 in 2000 narastla za 22-krat.Ob tako intenzivnem trgovanju pa je verjetnost za prenos nalezljivih živalskih bolezni inkarantenskih rastlinskih škodljivih organizmov zelo velika.Sporazum o uporabi sanitarnih in fitosanitarnih ukrepov tako dovoljuje ovire v trgovini zrastlinskim in živalskim blagom (npr. prepoved uvoza, uvoz pod posebnimi zahtevami),če so takšni ukrepi strokovno upravičeni.Pri tem upošteva mednarodne konvencije, kot je IPPC, in veljavne mednarodnestandarde. Sporazum določa, da mora vsaka država članica predhodno obvestiti oukrepih, ki jih namerava sprejeti (SPS notifikacija), da so mogoča predhodna vprašanjater presoja, ali so ukrepi razumni ter sprejeti na temelju znanstvene ocene tveganja inzato strokovno upravičeni. Če se katerakoli druga država ne strinja s predlaganimiukrepi, lahko vloži ugovor na predlog predpisa. Če se državi ne moreta sporazumeti,lahko sprožita WTO postopek arbitraže. 11
  12. 12. PREDPISI EVROPSKE UNIJE3 PREDPISI EVROPSKE UNIJEIzmed številnih uredb, direktiv in odločb, ki tvorijo režim zdravstvenega varstva rastlin vEvropski uniji, so izbrani zlasti tisti predpisi EU, ki urejajo uvoz ter registracijo inrastlinski potni list ter s tem povezane določbe.Predpise lahko izdajajo Evropski parlament, Svet EU in Evropska komisija. Objavljajose v uradnem listu Evropske unije, tudi v slovenskem jeziku.Generalno velja, da EU uredbe in odločbe veljajo po objavi z navedenim datumomuveljavitve, in sicer:– uredbe in odločbe veljajo neposredno za vse države članice EU– direktive določajo minimalne zahteve, ki jih mora izpolniti vsaka država članica EU, ko določbe direktive prenaša v nacionalne predpise.Za izvajanje določenih uredb in odločb EU je potrebno v nacionalnih predpisih določitivsaj pristojne organe. Pogosto pa zlasti odločbe o nujnih ukrepih, ki se nanašajo naozemlje Republike Slovenije, prenesemo v izvajanje s pravilnikom. 3.1 Direktiva Sveta 2000/29/ESCeloten naslov:Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosuorganizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemuširjenju v Skupnosti (UL L 169, 10.07.2000, p. 1–112, spremenjena z direktivami:2001/33/ES, 2002/28/ES, 2002/36/ES, 2002/89/ES, 2003/116/ES, 2003/22/ES,2003/47/ES, 2004/102/ES, 2004/31/ES, 2004/70/ES, 2005/15/ES, 2005/16/ES,2005/77/ES, 2006/14/ES, 2006/35/ES, 2007/41/ES, 2008/64/ES, 2008/109/ES,2009/7/ES.Direktiva 2000/29/ES je glavna direktiva na področju zdravstvenega varstva rastlin: vseostale direktive Sveta in direktive Komisije so ji podrejene. V slovenski pravni red RS jeprenesena z Zakonom o zdravstvenem varstvu rastlin (ZZVR-1), Pravilnikom o ukrepihin postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskihproizvodov in nadzorovanih predmetov (FITO-pravilnik) ter Pravilnikom o pristojbinahna področju zdravstvenega varstva rastlin.Direktiva 2000/29/ES ureja zaščitne ukrepe proti vnosu organizmov, ki so škodljivi zarastline ali rastlinske proizvode, v države članice iz drugih držav članic ali iz tretjihdržav (vključno s španskimi in francoskimi kolonijami). Določa, da mora vsaka državačlanica ustanoviti ali imenovati en sam osrednji organ, ki je pod nadzorom nacionalnevlade in je odgovoren za usklajevanje in stike v zadevah, ki se nanašajo na zdravjerastlin v smislu te direktive. To naj bi bila uradna služba za varstvo rastlin,ustanovljena po Mednarodni konvenciji o varstvu rastlin (IPPC). V Sloveniji ZZVR-1določa, da je osrednji organ Fitosanitarna uprava RS, v uradno službo pa se štejejo še 12
  13. 13. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009pristojni organ za inšpekcijsko nadzorstvo (fitosanitarna in gozdarska inšpekcijaIRSKGH) ter pravne osebe, ki so izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službezdravstvenega varstva rastlin.Direktiva 2000/29/ES določa sezname škodljivih organizmov, za katere je znano, dapomenijo nevarnost povzročitve velike ekonomske škode, zato predpisuje omejitve privnosu na ozemlje EU glede na nevarnost za zdravje posameznih vrst rastlin terizvajanje stalnega nadzora (t.i. karantenske liste).Določa tudi seznam rastlin, ki jih je zaradi možnosti prenosa bolezni in škodljivcevprepovedano vnašati iz tretjih držav, ter obvezno izdajo dokumentov, ki potrjujejo, daso rastline in rastlinski proizvodi zdravi oziroma so drugi predmeti brez škodljivihorganizmov (dokumenti, kot so: fitosanitarno spričevalo, rastlinski potni list, uradni žig).Direktiva 2000/29/ES se zlasti pri vsebini seznamov v prilogah pogosto spreminja.Nastala je kot prečiščena verzija predhodne direktive 77/93/ES in njenih 48 sprememb.V letih 2000-2008 se je 18-krat spremenila, od tega je postopkovne spremembevsebine prinesla le direktiva Sveta 2002/89/ES (postopki ob uvozu, fitosanitarnepristojbine).Prvotno je bila vsebina seznamov iz prilog I do V objavljena v FITO-pravilniku, zadnjaleta pa zlasti zaradi pogostih sprememb prečiščene sezname škodljivih organizmov,posebnih zahtev in rastlin sprejme direktor FURS s sklepom in postanejo neposrednoveljavne po objavi direktive v v uradnem listu EU. Seznami so sproti posodobljeni naspletni strani FURS.Direktiva 2000/29/ES dopušča tudi nekaj izjem pri prepovedih vnosa:V prilogah navedene škodljive organizme, ki jih je sicer prepovedano vnašati, jedovoljeno vnesti in uporabiti za raziskovalne namene ali pa je dovoljeno vnestirastline, ki lahko širijo škodljive organizme, v raziskovalne ali žlahtniteljske namene(pogoje za vnos predpisuje direktiva 95/44/ES in Pravilnik o pogojih za uvoz alipremeščanje določenih škodljivih organizmov, rastlin, rastlinskih proizvodov innadzorovanih predmetov za poskusne, raziskovalne ali razvojne namene in za delo prižlahtnjenju rastlin). Znanstvene in raziskovalne organizacije morajo izpolnjevatidoločene pogoje za ravnanje s karantenskimi organizmi in za vsak vnos pridobitidovoljenje FURS.Rastline in rastlinski proizvodi, ki lahko širijo škodljive organizme in so na seznamu III,je dovoljeno vnesti, če Evropska komisija v soglasju s Stalnim odborom za zdravstvenovarstvo rastlin izda odločbo o posebnih zahtevah za vnos (derogacije), kot so naprimer:– rastline jagod Fragaria L. iz Argentine, Čila in Južne Afrike;– rastline vinske trte Vitis L. iz Hrvaške in Makedonije;– semenski krompir Solanum tuberosum L. iz Kanade;– jedilni krompir Solanum tuberosum iz Egipta in Kube;– bonsaji Chamacyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. iz Koreje in Japonske;– les hrasta Quercus L., hlodi z lubjem iz ZDA;– les iglavcev iz Kanade in ZDA;– les Thuja L. iz ZDA in Kanade.V primerih vnosov na podlagi gornjih derogacij FURS odobri obrate, ki pridobijoregistracijsko številko, in individulano določi izpolnjevanje posebnih zahtev za vnos. 13
  14. 14. PREDPISI EVROPSKE UNIJE4 HORIZONTALNI PREDPISI EU: VARNA HRANAPredpisi o varni hrani zasledujejo enega ali več splošnih ciljev visoke ravni varovanjaživljenja in zdravja ljudi, varstva interesov potrošnika, vključno z dobrimi poslovnimiobičaji v prometu z živili in krmo ob upoštevanju varovanja zdravja in dobrobiti živali,zdravja rastlin in okolja.Predpisi o varni hrani naj bi hkrati zagotovili prost pretok živil in krme, ki se pridelujejoali dajejo v promet v Evropski skupnosti po splošnih načelih in zahtevah skupnega trga.Čeprav na prvi pogled med zdravstvenim varstvom rastlin in varno hrano nineposredne povezave, je sistem na obeh področjih urejen po enakih principih: - neodvisno ocenjevanje tveganja (PRA), - predpisani ukrepi za obvladovanje tveganja, vključno z mednarodno trgovino, - načrt ukrepov s korektivnimi ukrepi, ko »gre kaj narobe«, - registracija obratov pri pristojni oblasti na podlagi pisne prijave (FITO-register), - odobritev dejavnosti po prejemu pisne vloge ter predhodnem obisku in pregledu obrata (npr. za izdajanje rastlinskih potnih listov), - inšpekcijski nadzor registriranih obratov, - sistem kakovosti v uradnih laboratorijih in organih nadzora (ISO 17025), - nacionalni monitoringi za obvladovanje tveganja (posebni nadzori), - sistem zgodnjega obveščanja o novih nevarnostih (Alert lista), - sistem obveščanja o neskladnostih (Europhyt). 4.1 Uradni nadzor hrane in krmeUredba (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 oizvajanju uradnega nadzora, da se zagotovi preverjanje skladnosti z zakonodajo o krmiin živilih ter s pravili o zdravstvenem varstvu živali in zaščiti živali (UL EU L 191,28.5.2004, s. 1).Uredba 882/2004 o uradnem nadzoru hrane in krme je podlaga za vključitev področjazdravstvenega varstva rastlin v skupni okvir uradnega nadzora v državah članicah, insicer za nadzor zdravja rastlin, ki poteka v skladu z direktivo 2000/29/ES ter uredbo št.882/2004/ES, tako da določa pripravo in izvedbo enotnega večletnega nacionalneganačrta uradnega nadzora (MANCP: multi-anual-national-control-plan). Tak program jebil v Sloveniji prvič pripravljen za obdobje 2007/2009 in vključuje zdravstveno varstvoživali in rastlin ter nadzor varne hrane in krme. O izvedbi MANCP je potrebno pripravitiletna poročila, kjer se: - ovrednoti izvajanje uradnega nadzora in stanje skladnosti, - naredi analiza skladnosti in - navede ukrepe za zagotavljanje učinkovitosti uradnega nadzora.Ker področje zdravstvenega varstva rastlin vstopa v verigo varne hrane »od vil do vilic«kot serija preventivnih ukrepov, ki škodljivim organizmom preprečujejo vnos in s temzlasti manjšajo rabo fitofarmacevtskih sredstev in možnosti njihovih ostankov, veljajozanj le nekatere določbe uredbe 882/2004:1. Člen 41 (načrt MANCP): da bi dosegli učinkovito izvajanje člena 17(2) uredbe178/2002 za zdravje živali (da vzdržujejo sistem uradnega nadzora in izvajajo primerneukrepe, vključno s seznanjanjem javnosti o varnosti in zdravstveni ustreznosti živil in 14
  15. 15. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009krme) in člena 45 uredbe 882/2004 o nadzoru nacionalnih organov s strani Urada zahrano in veterino Evropske komisije (FVO profil pristojnoh organov države), je trebapripraviti en sam celovit večletni nacionalni načrt nadzora.2. Člen 42(1) (Načela priprave MANCP) DČ morajo: - pripraviti večletni nacionalni načrt nadzora - ga sproti dopolnjevati v luči razvoja in odkritij - poslati Komisiji na zahtevo zadnjo verzijo plana.3. Člen 42(2) točke (a), (b), (c), (d), (e); točka 2 določa, da mora vsak večletninacionalni načrt nadzora vsebovati splošne informacije o strukturi in organizacijisistema nadzora hrane in krme, kot tudi zdrastvenega varstva živali (za rastline sesmiselno prilagodi), zlasti: - strateške cilje načrta in način postavljanja prioritet nazora in porabe sredstev za dosego teh ciljev - kategorizacijo tveganja zadevnih aktivnosti - imenovanje pristojnih organov in določitev njihovih nalog na centralni, regionalni in lokalni ravni ter sredstvih, ki jih imajo na razpolago ti organi - splošno organizacijo in upravljanje uradnih nadzorov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, vključno z uradnim nadzorom v posamičnih organizacijah. - Sistem nadzora, ki se uveljavi v različnih sektorjih in koordinacija med različnimi službami, pristojnimi za uradni nadzor v teh sektorjih.4. Člen 42(2) točka (f) velja v povezavi s pristojnimi uradnimi organi po direktivi2000/29/ES: »(f) Kjer je primerno, podelijo te naloge nadzora drugim nadzornimorganom«.5. Člen 42(2) točka (h) »usposabljanje osebja v skladu s členom 6 uredbe 882/2004«velja za namene načrtovanja usposabljanja v povezavi te določbe 6. člena 888/2004 inzahteve po usposabljanju po direktivi 2000/29/ES.6. Člen 42(2) točka (i) in (j) za »ureditev postopkov dokumentacije v skladu členoma 8in 9 uredbe 882 in organizacija načrta ukrepov (contingency plan) za živali ali bolezni,ki se prenašajo s hrano, kontaminacije hrane in druga tveganja za zdravje ljudi« NEveljata neposredno, ampak se uporabljajo zahteve po mednarodnem standardu ISPMšt. 9 in konvenciji IPPC.7. Člen 42(2) točka (k) NE velja neposredno, ampak se uporabljajo zahteve zamedsebojno pomoč (cooperation and mutual assistance) po direktivi 2000/29/ES. 4.2 Evropska agencija za varno hranoUredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 odoločitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencijeza varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane (UL EU L 31, 1.2.2002, str. 1–24)Z utemeljitvijo, da postajajo znanstvena in strokovna vprašanja v zvezi z varnostjo živilin krme čedalje bolj pomembna in zapletena, je bila s to uredbo ustanovljena Evropskaagencija za varno hrano (EFSA s sedežem v Parmi), ki naj bi okrepila sedanji sistemznanstvene in strokovne podpore politiki. 15
  16. 16. PREDPISI EVROPSKE UNIJEZa znanstveno mnenje in nasvete agencije EFSA skrbijo znanstveni svet in devetznanstvenih odborov, od katerih je vsak pristojen za specifično področje ocenjevanjatveganja. Znanstveni svet usklajuje delovanje znanstvenih odborov in se ukvarja zvprašanji, ki zajemajo več področij in se tičejo vseh (npr. metodologija za ocenoizpostavljenosti).Ocene tveganj zagotavljajo odgovornim za obvladovanje tveganja (institucije EU, ki sopolitično odgovorne, tj. Evropska komisija, Evropski parlament in Svet) trdenznanstveni temelj za določanje politično usmerjene zakonodaje ali ureditvenih ukrepov,ki so potrebni za zagotavljanje visoke stopnje varstva potrošnikov glede varnosti hrane.Znanstveni odbori agencije EFSA, ki se ukvarjajo z ocenami tveganja, so odbori za: – zdravje in dobrobit živali; – onesnaževala v živilski verigi; – biološke dejavnike tveganja; – dodatke in proizvode ali snovi, ki se uporabljajo v živalski krmi; – zdravje rastlin, – proizvode za varstvo rastlin in njihove ostanke; – gensko spremenjene organizme; – dietetične izdelke, prehrano in alergene; – aditive za živila, arome, pomožna tehnološka sredstva in snovi, ki pridejo v stik z živili.Agencijo vodita izvršilni direktor in Upravni odbor, ki šteje 14 članov in jih imenuje Svetpo posvetovanju z Evropskim parlamentom. Od junija 2007 je član upravnega odboradr. Milan Pogačnik.Posvetovalni forum EFSA sestavljajo predstavniki pristojnih služb v državah članicah,ki izvajajo podobne naloge kot agencija. Vsaka država članica imenuje po enegapredstavnika in njegovega namestnika. Predstavnica Slovenije je Ada Hočevar-Grom zInštituta za varovanje zdravja. Od leta 2008 deluje tudi posvetovalni forum za zdravjerastlin, v katerem je slovenska predstavnica Katarina Groznik.Na podlagi splošnih načel zakonodaje o varnosti hrane je agencija prevzela vlogoneodvisnega znanstvenega referenčnega središča pri presoji tveganja in tako prispevak zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga. Od agencije se lahko zahteva,da poda mnenje o spornih znanstvenih vprašanjih ter na ta način institucijam Evropskeskupnosti in držav članic omogoči sprejetje odločitev za obvladovanje tveganja napodlagi prejetih informacij, ki so potrebne za zagotavljanje varnosti živil in krme, karhkrati pomaga pri preprečevanju drobitve notranjega trga z novimi neupravičenimi innepotrebnimi ovirami za prost pretok živil, krme ter rastlin in rastlinskih proizvodov.Agencija je neodvisen znanstveni vir svetovanja, informacij in sporočil o tveganjih zapovečanje zaupanja potrošnika. EFSA skrbi za povečanje usklajenosti med področjinalog ocene tveganja, obvladovanja tveganja in obveščanja o tveganjih, zato krepipovezavo med odgovornimi za oceno tveganja in odgovornimi za obvladovanjetveganja, zlasti z Evropsko komisijo in Stalnim odborom za zdravje rastlin.EFSA da izčrpno, neodvisno znanstveno mnenje glede varnosti in drugih vidikov verigepreskrbe s kakovostnimi živili in krmo, kar so za agencijo pristojnosti na zelo širokem 16
  17. 17. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009področju. Te pristojnosti vključujejo tudi vprašanja, ki imajo neposreden ali posredenvpliv na verige preskrbe z varno hrano in krmo, zdravje in dobrobit živali in zdravjerastlin. Uredba pravi, da je treba zagotoviti, da je težišče dela agencije na varnosti živil,zato je treba njene naloge v zvezi z vprašanji zdravja in dobrobiti živali ter zdravjarastlin, ki niso povezana z verigo preskrbe z varnimi živili, omejiti na dajanjeznanstvenih mnenj.Znanstveni odbor za zdravje rastlin je bil ustanovljen z uredbo Komisije 575/2006, kije dopolnila uredbo 178/2002. Njegovo osnovno poslanstvo je ocena tveganja zaradirastlinskih škodljivih organizmov. V letu 2009 je dr. Gregor Urek postal prvi član tegaodbora iz Slovenije.Uredba 178/2002 določa, da kadar obstajajo mednarodni standardi ali se jih kmalupričakuje, se pri razvoju ali prilagoditvi predpisov o varni hrani ti upoštevajo, razen česo taki standardi ali njihovi pomembni deli neučinkovito ali neprimerno sredstvo zaizpolnjevanje legitimnih ciljev predpisov o varni hrani ali če obstajajo znanstveni razlogiproti ali če privedejo do drugačne ravni varovanja, kakor je v Skupnosti določena kotprimerna. Tako se na področju zdravstvenega varstva rastlin uporabljajomednarodni standardi za fitosanitarne ukrepe v okviru konvencije IPPC:– ISPM 2: Smernice za analizo tveganja zaradi škodljivega organizma (PRA),– ISPM 11: Analiza tveganja zaradi karantenskega škodljivega organizma vključno z analizo tveganja za okolje in zaradi živih genetsko spremenjenih organizmov,– ISPM 21: PRA za nadzorovane nekarantenske škodljive organizme. 17
  18. 18. PREDPISI EVROPSKE UNIJE5 PREDPISI EU: UVOZFitosanitarni predpisi se usklajujejo s carinskim sistemom, zato glavna direktiva2000/29/ES navaja carinske uredbe, ki pridejo v poštev pri izvajanju postopkov. Zaiskanje carinskih kod, pod katerimi poteka promet z različnim blagom, je zelo uporabensistem TARIC, ki ga najdete na spletni strani tudi v slovenščini:http://ec.europa.eu/taxation_customs/dds/tarhome_sl.htm. 5.1 Direktiva Komisije 2004/105/ES – model fitosanitarnih spričevalCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelovuradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnjiizvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeniv Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 319, 20.10.2004, p. 9–14)Direktiva določa, da pri uvozu pošiljk iz tretjih držav države članice EU priznavajo letista spričevala, ki so skladna z modelom fitosanitarnega spričevala in fitosanitarnegaspričevala za ponovni izvoz iz te direktive, in ki so izpolnjena v skladu z mednarodnimstandardom za fitosanitarne ukrepe FAO-ISPM-12 in mednarodno konvencijo zavarstvo rastlin IPPC. 5.2 Direktiva Komisije 98/22/ES o minimalnih pogojih - BiPCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih zaopravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti in sicer tistih rastlin, rastlinskihproizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstvenipregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije (UL L126, 28.04.1998, p. 26-28)Direktiva določa minimalne pogoje za vstopna mesta, kjer se opravljajo fitosanitarnipregledi pošiljk rastlin iz tretjih držav. Pogoji se nanašajo tako na uradno osebje, kimora biti strokovno in tehnično usposobljeno ter imeti določena pooblastila, kot tudi natehnično opremljenost objektov, ki morajo zadoščati za preglede in odvzem vzorcev. 18
  19. 19. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 5.3 Direktiva Komisije 2004/103/ES – pregledi v namembnem krajuCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 2004/103/ES z dne 7. oktobra 2004 o preverjanjih identitete inzdravstvenih pregledih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih vdelu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES, ki se lahko opravljajo na mestu, ki nivstopno mesto v Skupnost, ali na mestu, ki je blizu, in podrobni določitvi pogojev,povezanih s temi pregledi (UL L 313, 12.10.2004, p. 16-20)Direktiva določa pogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenegastanja pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi izven vstopnih mest Skupnosti, insicer na krajih, kamor je pošiljka namenjena. Ta kraj je lahko v isti državi kot vstopnomesto, lahko pa je v drugi državi članici. Zato je potrebno zagotoviti sodelovanje medpristojnimi uradnimi organi na vstopnem mestu in kraju namembnosti, in sicer tako medfitosanitarnimi kot carinskimi organi. Poleg tega je potrebno zagotoviti:- uradno odobritev prostorov v namembnem kraju, ki so ustrezno tehnično opremljeni za opravljanje pregledov;- preventivne karantenske ukrepe med prevozom blaga do namembnega kraja;- izdajanje predpisanih uradnih dokumentov (fitosanitarna napotnica – Plant Health Movement Document), ki omogočajo sledenje izvedenim fitosanitarnim in carinskim postopkom. 5.4 Uredba Komisije 1756/2004/ES – zmanjšana pogostost pregledovCeloten naslov:UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1756/2004 z dne 11. oktobra 2004 o določitvi podrobnihpogojev za zahtevane dokaze in merila za vrsto in stopnjo zmanjšanja pogostnostizdravstvenih pregledov nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov,navedenih v delu B Priloge V k Direktivi Sveta 2000/29/ES (UL L 313, 12.10.2004, p. 6-9)V skladu z Direktivo 2000/29/ES morajo biti praviloma vse pošiljke rastlin s seznamaVB fitosanitarno pregledane, preden se jim dovoli vstop v Skupnost. Uredba določapogoje, pod katerimi se lahko pregledi istovetnosti in zdravstvenega stanja določenihvrst pošiljk rastlin iz tretjih držav opravljajo tudi manj pogosto. Ta možnost ne velja zarastline za saditev, za rastline za katere veljajo odstopanja od prepovedi vnosa ter zarastline, za katere veljajo začasni izjemni ukrepi po Odločbah Komisije.Vsaka država članica, ki želi uveljavljati zmanjšano pogostost pregledov za določenepošiljke rastlin, mora vložiti zahtevek pri Evropski Komisiji. Zahtevek mora vsebovatipredpisane informacije. Komisija na podlagi predpisanih pogojev iz uredbe izdaseznam rastlinskih proizvodov, za katere se lahko uporablja zmanjšana pogostostpregledov. Slovenija možnosti zmanjšane pogostosti pregledov ne uporablja, saj nimatako velikega obsega uvoza istovrstnih pošiljk. 19
  20. 20. PREDPISI EVROPSKE UNIJE 5.5 Direktiva Komisije 94/3/ES - notifikacijeCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje ozadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarnonevarnost, iz tretjih držav (UL L 32, 05.02.1994, p. 37)Direktiva nalaga državam članicam, da v primeru zadržanja pošiljke rastlin, ki prihaja iztretje države in ne izpolnjuje pogojev za vnos v Skupnost, o tem takoj obvestijoKomisijo in druge države članice. Obvestilo se pošlje na predpisanem obrazcu obuporabi notifikacijskega sistema Skupnosti (Europhyt). Enak način obveščanja je vuporabi tudi za prestrežbe pošiljk iz drugih držav članic, čeprav tega direktiva nepredpisuje. 5.6 Direktiva Komisije 2008/61/ES – vnos v znanstvene nameneCeloten naslov:DIREKTIVA KOMISIJE 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, podkaterimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode indruge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščatiznotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne aliznanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju (Kodificirana različica; UL L 158,18.06.2008, p. 41–55).Direktiva omogoča, da se škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in drugepredmete, katerih vnos je prepovedan oziroma morajo biti za vnos izpolnjene posebnefitosanitarne zahteve, lahko vnaša v poskusne, znanstvene ali žlahtniteljske namene. Stemi dejavnostmi se lahko ukvarjajo le odobrene znanstvene in raziskovalneorganizacije, ki morajo izpolnjevati določene kadrovske in tehnične pogoje za ravnanjes karantenskimi organizmi in za vsak vnos posebej pridobiti dovoljenje pristojnihorganov. Material mora pri vnosu spremljati t.i. »predhodno soglasje« (Letter ofAuthority), ki ga izda država uvoznica na predpisanem obrazcu, država izvoznica pa ssopodpisom na njem soglaša oziroma potrjuje, da bo vnos potekal v karantenskihrazmerah. Po končanih dejavnostih je potrebno material uničiti oziroma ga podvrečistrogim karantenskih ukrepom, vključno s testiranjem, če je namenjen sprostitvi izkarantene oz. uporabi v razmnoževalne namene. 5.7 DEROGACIJE – odstopanja od prepovedi uvoza v EU 5.7.1 Uvoz zemljeODLOČBA KOMISIJE 2004/827/ES z dne 29. novembra 2004 o začasnih pooblastilihdržavam članicam o določitvi odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta2000/29/ES glede uvoza zemlje s poreklom iz AvstralijeZemlja s poreklom iz nekaterih tretjih držav načeloma ne sme biti vnesena v EU.Avstralija je zahtevala, da se ji omogoči izvoz manjše količine zemlje s poreklom izAvstralije v EU, ki bi se jo deponiralo za obredne namene na grobovih avstralskih 20
  21. 21. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009državljanov, pokopanih v Belgiji. Države članice, ki odobrijo odstopanja po tej odločbi,Komisiji o tem predložijo poročilo pred 1. marcem 2005.ODLOČBA KOMISIJE 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilihdržavam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimiorganskimi snovmi, za namene dekontaminacij (spremenjena z Odločbama Komisije2007/156/ES in 2009/162/ES)FAO vodi program preprečevanja nabiranja in odstranjevanja zastarelih in nezaželenihpesticidov. Ker države v razvoju nimajo primernih objektov in opreme za varnouničevanje zalog in kontaminirane zemlje, mednarodni sporazumi in programipredvidevajo pošiljanje take zemlje v obrate, kjer se predelajo ali uničijo. Zemlja bimorala biti pakirana samo v zabojnikih, ki jih je odobrila FAO, in označena v skladu zMednarodnim kodeksom za prevoz nevarnih snovi po morju (Kodeks IMDG). Slovenijatakih obratov nima, zato se odločba na Slovenijo neposredno ne nanaša. 5.7.2 Uvoz lesa iz ZDA in KanadeODLOČBA KOMISIJE 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic zadoločitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesaiglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvipodrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečehODLOČBA KOMISIJE 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic zadoločitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev,sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskegasistema, ki se uporablja za les, sušen v pečehODLOČBA KOMISIJE 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic zadoločitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotnoobdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnostiindikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les.Po teh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve, da se les: - suši v pečeh toliko časa, da sredica lesa doseže najmanj temperaturo 56 °C za 30 minut, - označi s standardizirano oznako na vsakem svežnju ali na njihovem zavoju - opremi s »Spričevalom o toplotni obdelavi z uporabo sušilnih peči«.Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerihneizpolnjevanja pogojev v skladu s temi odločbami.ODLOČBA KOMISIJE 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, dapredvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesaThuja L. s poreklom iz KanadeODLOČBA KOMISIJE 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic,da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesaThuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike 21
  22. 22. PREDPISI EVROPSKE UNIJEPo obeh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve: - skladnost z zahtevami iz Priloge IV, dela A, oddelka I, točke 1.4; - les se opremi s » Spričevalom o beljenju lesa in nadzoru izvrtin ličink«.Slovenija mora obvestiti Komisijo in druge države članice o vseh primerihneizpolnjevanja pogojev v skladu s tema odločbama.ODLOČBA KOMISIJE 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja odnekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov zlubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike (spremenjena z Odločbo Komisije2006/750/ES)Nov predlog povzema vsebino odločbe Komisije 93/467/ES, ki je prenehala veljati 31.decembra 2004. Zaradi enoletnega odloga veljavnosti spremembe priloge IV direktive2000/29/ES (do 31. marca 2006) uvoz hrastovih hlodov iz ZDA ostaja predmetderogacije od prepovedi (Kanada je priznana kot prosta glive Ceratocystisfagacearum).Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam besedilo določb odovolitvi uvoza. Države članice, ki so uporabile odstopanje iz te odločbe, poročajoKomisiji o uvoženih količinah in nadzoru do 30. junija 2009. Za podaljšanje odločbe bopotrebna odločitev na Stalnem odboru za zdravje rastlin na podlagi rezultatov poročil onadzoru in obvladovanju tveganja okužb z glivo Ceratocystis fagacearum.Posebni pogoji in izjeme:1. Hlodi se raztovarjajo samo v pristaniščih iz Priloge II odločbe.2. Na podlagi zahtevka zadevnih držav članic lahko Komisija spremeni seznam pristanišč raztovarjanja iz Priloge II po posvetovanju z drugimi državami članicami. Tako je Slovenija predlagala umestitev Luke Koper na seznam pristanišč, ki so ustrezno opremljena (imajo možnost fumigacije);3. Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah članicah, se navedene države članice dogovorijo o kraju, kjer se bodo opravili fitosanitarni pregledi, in o izmenjavi informacij o prihodu in skladiščenju pošiljk v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES. Fitosanitarni pregledi obsegajo: (a) pregled vsakega fitosanitarnega spričevala, na katerem mora biti ena od predpisanih dopolnilnih izjav; (b) preverjanje istovetnosti s primerjavo oznake na vsakem hlodu in števila hlodov z informacijami iz ustreznega fitosanitarnega spričevala; (c) test barvne reakcije ob zaplinjevanju, kot je določen v Prilogi III, na ustreznem številu naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke. Če fitosanitarni pregled pokaže, da pošiljka ne ustreza popolnoma pogojem, se celotna pošiljka zavrne in odstrani iz EU. V primerih uvoza hrastovih hlodov iz ZDA spričevalo vsebuje "Dopolnilno izjavo": - "Ta izjava potrjuje, da je hlode, ki so bili odpremljeni po tem spričevalu, zaplinil .................... (vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem) .................... v .................... (lokacija zaplinjevanja) ............................ v skladu z določbami iz Priloge I k Odločbi Komisije 2005/359/ES." ALI - "Ta izjava potrjuje, da hlodi, odpremljeni po tem spričevalu, pripadajo izključno vrstam skupine belega hrasta." 22
  23. 23. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državahčlanicah v skladu z Direktivo Komisije 2004/103/ES osrednja pristojna organa obehdržav članic podpišeta sporazum o opravljanju pregleda istovetnosti inzdravstvenega stanja na namembnem mestu, za vsako pošiljko pa se izdafitosanitarna napotnica.FURS je leta 2006 in 2007 izdala dve odločbi o dovolitvi uvoza in registraciji mestapredelave hrastovih hlodov z lubjem iz ZDA v furnir. Uvoz se je opravljal preko luk:Benetke, Koper, Bremenhaven in Hamburg. V letu 2008 je dejavnost opravljal le še enregistrirani uvoznik, uvoz pa je bil predmet zunanje presoje Urada za hrano in veterinoEvropske komisije na misiji marca 2009. Skupaj je bilo v obodbju 2006 – 2008uvoženih 47 pošiljk z 2129 hlodi (1204 m3 lesa za furnir). 5.7.3 Uvoz bonsajev iz Japonske in Republike KorejeODLOČBA KOMISIJE 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjihod nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimirastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom z Japonske(spremenjena z Odločbami Komisije 2004/826/ES, 2006/915/ES in 2008/826/ES)ODLOČBA KOMISIJE 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o dobritvi odstopanj oddoločenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavihrastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje(spremenjena z odločbama 2005/775/ES in 2007/4328/ES)V skladu z obema odločbama morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve: - do 1. marca (Republika Koreja) oziroma do 31. oktobra (Japonska) predložita seznam vrtnarij Komisiji ES - registracija razpoložljivih objektov za karanteno po uvozu v DČ - rastline, ki se jih drži ali je z njimi povezan rastni substrat, spremlja fitosanitarno spričevalo z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2002/887/ES (Japonska) oz. 2002/499/ES (Republika Koreja)". - V rastlinskem potnem listu se navede ime države porekla.Odločbi veljata za Slovenijo neposredno po objavi v Uradnem listu EU, vendar doslejnoben od uvoznikov ni izkazal interesa za uvoz. Uvoznik mora pred uvozom pridobitiuvozno dovoljenje pri FURS, rastline pa morajo po uvozu v karanteno, za kar bi moraluvoznik priskrbeti ustrezen prostor. Slovenija ima obveznost, da Komisiji in drugimdržavam članicam pred 1. avgustom poroča o uvoženih količinah in morebitnempodrobnem tehničnem poročilu o pregledih ob uvozu in v obdobju karantene. Onajdbah škodljivih organizmov morajo države članice takoj poslati notifikacijo. 5.7.4 Uvoz rastlin jagod iz Južnoafriške republike, Čila in ArgentineODLOČBA KOMISIJE 2003/250/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES vzvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom vJužnoafriški republiki (spremenjena z odločbo Komisije 2007/220/ES) 23
  24. 24. PREDPISI EVROPSKE UNIJEODLOČBA KOMISIJE 2003/249/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES vzvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom izČila (spremenjena z odločbo Komisije 2007/221/ES)ODLOČBA KOMISIJE 2003/248/ES z dne 9. aprila 2003 o dovolitvi državam članicam,da določijo začasna odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES vzvezi z rastlinami jagod (Fragaria L.), namenjenimi saditvi, razen semen, s poreklom izArgentine (spremenjena z odločbo Komisije 2007/212/ES)Po vseh treh odločbah morajo biti za uvoz izpolnjene naslednje zahteve:1. Rastline spremlja fitosanitarno spričevalo; - v rubriki "Dezinsekcija in/ali dezinfekcija" specifikacijo zadnje(ih) obdelav(e), izvršene(ih) pred izvozom, - pod "Dopolnilna izjava" navedbo "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje iz Odločbe Komisije 2003/248/ES", pa tudi ime sorte in program uradnega potrjevanja države članice, po katerem so bile matične rastline potrjene.2. Rastline se vnesejo preko vstopnih mest, o katerih države članice vnaprej obvestijo Komisijo.3. Uvoznik odgovornim uradnim organom v državah članicah vnosa vnaprej sporoči podrobnosti o vsakem vnosu: - vrsto materiala, - količino rastlin, - predvideni datum vnosa v EU, - predvideno vstopno mesto v EU, - ime, naslove in lokacije, kjer se bodo rastline skladiščile pod uradnim nadzorom, - vsaj dva tedna pred premikom rastlin iz prostorov, kjer se skladiščijo, uvoznik obvesti odgovorni uradni organ o mestu, kjer naj bi bile rastline posajene.4. Rastline se posadijo samo na mestih, ki so uradno registrirana in odobrena za namene pooblastila.Čeprav Slovenija navedenih derogacij ni koristila, o tem poroča Komisiji in drugimdržavam. Sicer mora država članica sporočiti pred 30. novembrom v letu uvoza:(a) informacije o količinah rastlin, in(b) podrobno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranju.Vsaka država članica, v kateri se po uvozu rastline potem zasadijo, Komisiji in drugimdržavam članicam pred 31. marcem v letu po uvozu zagotovi podrobno tehničnoporočilo o uradnih pregledih in testiranju. 5.7.5 Uvoz jedilenga krompirjaODLOČBA KOMISIJE 2003/63/ES z dne 28. januarja 2003 o dovoljenju državamčlanicam, da zagotovijo začasna odstopanja od Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi skrompirjem, ki ni namenjen saditvi, po poreklu iz nekaterih provinc Kube (spremenjenaz Odločbo Komisije 2005/649/ES)Zahteve za uvoz:1. Pošiljko spremlja fitosanitarno spričevalo: - dopolnilna izjava: »V skladu z zahtevami ES, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES«, - ime sorte, 24
  25. 25. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 - identifikacijska številka ali ime posestva, na katerem je bil pridelan krompir, in lokacija posestva, - referenca, ki dopušča identifikacijo serije semena, - pod "Postopek dezinsekcije oziroma dezinfekcije": vse informacije v zvezi z možnimi obdelavami iz točke (a), druga možnost, in/ali (h).2. (a) krompir se vnese na vstopnih mestih, (b) uvoznik o vsakem vnosu odgovornim uradnim organom v državah članicavnosa vnaprej sporoči podrobnosti, ki navajajo: - vrsto krompirja, - količino krompirja, - prijavljeni datum vnosa in vstopno mesto v EU, - prostore.3. Vsaka vrečka ali vsebnik nosi naslednje informacije: (a) ime organa, ki etiketo izdaja; (b) ime izvoznikove organizacije, če je na voljo: (c) oznako, ki navaja "krompir, ki ni namenjen saditvi, kubanskega porekla"; (d) sorta; (e) provinca pridelave; (f) velikost gomoljev; (g) deklarirana neto teža krompirja; (h) izjava: "V skladu z zahtevami EU, predpisanimi v Odločbi 2003/63/ES". (i) oznaka, natiskana ali odtisnjena v imenu kubanskega organa za zdravstveno varstvo rastlin.Slovenija v primeru uvoza Komisiji in drugim državam članicam pred 1. septembromvsakega koledarskega leta, v katerem uvaža, zagotovi informacije o količinah,uvoženih po tej odločbi, in podrobno tehnično poročilo o uradni preiskavi. Izvodivsakega fitosanitarnega spričevala se predložijo Komisiji.ODLOČBA KOMISIJE 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o začasni dovolitvidržavam članicam, da sprejmejo nujne ukrepe proti razširjanju Pseudomonassolanacearum (Smith) Smith v zvezi z Egiptom (spremenjena z Odločbami Komisije2004/836/ES, 2005/840/ES, 2006/749/ES, 2007/842/ES in 2008/857/ES)Evropska zakonodaja sicer dopušča uvoz jedilnega krompirja iz Egipta, vendar sezaradi navzočnosti krompirjeve rjave gnilobe v Egiptu s to odločbo določajo nujniukrepi, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.Ob vstopu se krompir uradno pregleda v skladu z zahtevami iz člena 13a(1)(b)Direktive 2000/29/ES na vzorcih najmanj 200 prerezanih gomoljev iz vsake partije vpošiljki, ali če partija presega 25 ton, iz vsakih 25 ton ali njihovega dela v takšni partiji.Slovenija kot morebitna uvoznica posreduje Komisiji in drugim državam članicaminformacije o količinah, uvoženih v skladu s to odločbo, ter podrobno tehnično poročiloo uradnem preverjanju iz točke 2 Priloge; kopije vsakega fitosanitarnega spričevala seposreduje Komisiji. V primeru uradnega obvestila o sumu ali potrjeni ugotovitvi iz točke4 Priloge, se kopije fitosanitarnih spričeval in njihovih priloženih dokumentovposredujejo z navedenim uradnim obvestilom.Skozi Luko Koper je bil egiptovski krompir prvič uvožen v sezoni 2006/2007, a jefitosanitarna inšpekcija odkrila okužbo z rjavo krompirjevo gnilobo v dveh pošiljkahkrompirja istega izvora. Posledično uvoza skozi Luko Koper v sezoni 2007/2008 ni bilo,počasi pa se obuja v sezoni 2008/2009. 25
  26. 26. PREDPISI EVROPSKE UNIJE 5.7.6 Uvoz rastlin (cepičev) vinske trte iz Hvaške in MakedonijeODLOČBA KOMISIJE 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja odnekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov,s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike MakedonijeSlovenija je bila poleg Italije zelo zainteresirana za sprejem in podaljšanje te odločbe. Vskladu z odločbo morajo biti za uvoz izpolnjeni naslednji pogoji:1. Registrirani pridelovalci v SIoveniji uvožene cepiče iz HR pridelajo na podlagah, proizvedenih v EU, pod pogojem, da se cepljenke izvozijo nazaj, ostalo pa uniči pod uradnim nadzorom;2. Cepiči morajo izvirati iz matičnih nasadov, ki so na Hrvaškem in Makedoniji uradno registrirani. Seznami se posredujejo Komisiji najkasneje do 31. decembra pred letom vnosa.3. Cepiči se uvozijo s fitosanitarnim spričevalom z dopolnilno izjavo: "Ta pošiljka izpolnjuje pogoje, določene v Odločbi 2007/847/ES".4. Uvoznik obvesti FSI pred uvozom o: - vrsti materiala; - sorti in količini; - datumu vnosa in vstopnem mestu; - imena, naslove in lokacije mesta pridelave, kjer se bodo speča očesa cepila in skladiščila.Slovenija v primeru uporabe odstopanja Komisiji in drugim državam članicamnajkasneje do 15. novembra za tekoče leto zagotovi: - podatke o količinah rastlin, uvoženih v skladu s to odločbo; in - natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih iz točke 6 Priloge.Vsaka država članica, v kateri se rastline cepijo po njihovem vnosu na njeno ozemlje,Komisiji in drugim državam članicam najkasneje do 15. novembra za tekoče letozagotovi natančno strokovno tehnično poročilo o uradnih pregledih in testiranjih iztočke 8(b) Priloge. Slovenija nemudoma uradno obvesti Komisijo in druge državečlanice o vseh pošiljkah, vnešenih na njihovo ozemlje tudi če niso v skladu s toodločbo.V letih 2006-2008 so bili za začasni uvoz registrirani 3 pridelovalci v Sloveniji, cepičipa so bili uvoženi s Hrvaške, cepljeni in vzgojeni v Sloveniji ter sadike ponovnoizvožene na Hrvaško. 5.7.7 Uvoz plodov citrusov iz BrazilijeODLOČBA KOMISIJE 2004/416/ES z dne 29 aprila 2004 o začasnih nujnih ukrepihglede plodov citrusov po poreklu iz Argentine in Brazilije (spremenjena z OdločboKomisije 2007/347/ES)Uvoz plodov citrusov iz neevropskih držav je ob spoštovanju zahtev iz Seznama IV.A.I.Direktive Sveta 2000/29/ES (točke 16.1, 16.2, 16.3, 16.4 in 16.5) dovoljen, vendar sezaradi možnosti vnosa bakterije Xanthomonas campestris in glive Guignardiacitricarpa iz Argentine in Brazilije zaradi večkratnega neupoštevanja zahtev iz točk16.2 in 16.4 s to odločbo uvaja nujne ukrepe, v skladu s katerimi uvoz lahko poteka.Sprememba Odločbe določa, da se pogoji nanašajo le še na Brazilijo, na Argentino pane več. 26
  27. 27. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Z odstopanjem od točk 16.2 in 16.4 Seznama IV.A.I. se lahko v obdobju med 1. majemin 30. novembrom plodovi citrusov iz Brazilije uvozijo le pod naslednjimi pogoji:1. pošiljko citrusov spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da: - plodovi izvirajo z neokuženega območja glede bakterije Xanthomonas campestris (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe; - so plodovi obrani na neokuženem mestu pridelave, kar dokazujejo uradni pregledi, vključno s testiranjem; - so plodovi tretirani s sredstvi, kakršen je natrijev ortofenilfenat; - so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.2. pošiljko citrusov (razen Citrus aurantium) spremlja fitosanitarno spričevalo, v katerem je navedeno, da: - plodovi izvirajo z neokuženega območja glede glive Guignardia citricarpa (vsi sevi patogeni na citruse) ali da tekom uradnih pregledov na mestu pridelave ni bilo opaženih bolezenskih znamenj od začetka zadnje rastne dobe; - nobeden od plodov, obranih na mestu pridelave, ni kazal bolezenskih znamenj; - so mesta pridelave, pakirnice, izvozniki in vsi drugi izvajalci, vključeni v tretiranje plodov, uradno registrirani v ta namen.Države članice morajo vsako leto do 31. decembra poročati Komisiji o uvozu inrezultatih pregledov ob uvozu, ki je potekal med 1. majem in 30. novembrom.Neposrednega uvoza citrusov po tej odločbi v Sloveniji v letu 2008 ni bilozabeleženega. 27
  28. 28. PREDPISI EVROPSKE UNIJE6 PREDPISI EU: REGISTRACIJA IN IZDAJANJE RASTLINSKIH POTNIH LISTOV 6.1 Direktiva Komisije 92/90/EGS o obveznostih pridelovalcev in uvoznikovCeloten naslov:Direktiva Komisije 92/90/EGS, z dne 3. novembra 1992, o obveznostih pridelovalcev inuvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih zanjihovo registracijo (UL L 344, 26.11.1992, p. 38–39).Direktiva 92/90/EGS predpisuje vzpostavitev uradnega registra pridelovalcev,predelovalcev, uvoznikov in distributerjev rastlin, rastlinskih proizvodov in drugihnadzorovanih predmetov. Sistem zdravstvenega varstva rastlin v Skupnosti zahtevaizvajanje zdravstvenih pregledov proizvodov Skupnosti, preden se pričnejo premeščatiznotraj Skupnosti, zaradi zagotovitve zdravstvenega varstva rastlin. Najprimernejši krajza izvajanje takih pregledov je mesto pridelave pridelovalcev oziroma drugih mestdejavnosti imetnikov, vpisanih v uradni register.Zato se morajo vsi imetniki predpisanih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugihnadzorovanih predmetov, ki so nevarni za vnos ali širjenje karantenskih škodljivihorganizmov, vpisati v uradni register (na kratko ga poimenujemo kar FITO register).Uradni organ (Fitosanitarna uprava RS) mora uradni register vzpostaviti in vzdrževati.Vsakemu zavezancu za vpis v register se dodeli individualna registrska številka, kiomogoča identifikacijo. Zavezanci za vpis v register so se dolžni vpisati v register,voditi natančne podatke o pridelavi, predelavi in prometu rastlin in rastlinskihproizvodov, voditi načrt mesta pridelave, opravljati redne vizualne preglede, sodelovatis pristojnimi uradnimi organi in zagotoviti dostop osebam, pooblaščenim s straniuradnih organov. Pri vsakem zavezancu za vpis v register je potrebno najmanj enkratna leto opraviti pregled evidenc in zadevne dokumentacije. 6.2 Direktiva Komisije 93/50/EGS o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge VCeloten naslov:Direktiva Komisije 93/50/EGS, z dne 24. junija 1993, o določitvi nekaterih rastlin, ki nisonavedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci,skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo vuradnem registru (UL L 250, 17.8.1993, p. 22–23).Direktiva določa obveznost registracije zaradi: − gomoljev jedlinega krompirja Solanum tuberosum L. in drugega krompirja, ki ni za semensko rabo ter − plodov Citrus L., Fortunella Swingle, Poncirus Raf. in njihovih hibridov. 28
  29. 29. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Direktiva omogoča, da na območjih, ki niso napadena ali okužena s karantenskimiškodljivimi organizmi, države članice ne registrirajo vseh pridelovalcev jedilnegakrompirja oziroma citrusov, da bi pri njih spremljale pridelavo. Kjer je to primernejše,lahko v register vpišejo skupna skladišča ali distribucijske centre na pridelovalnihobmočjih in tam spremljajo zdravstveno stanje teh proizvodov. 6.3 Direktiva Komisije 92/105/EGS o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne listeCeloten naslov:Direktiva Komisije 92/105/EGS, z dne 3. decembra 1992, o določanju stopnjestandardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterihrastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanjupodrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnihpostopkov za njihovo zamenjavo (UL L 4, 8.1.1993, p. 22–25; sprememba UL L 57,3.3.2005, p. 23-24).Direktiva 92/105/EGS predpisuje izdajanje rastlinskih potnih listov, ki se uporabljajo zapremeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov znotrajSkupnosti. Imetniki predpisanih rastlin, ki so vpisani v uradni register (v Sloveniji je toFITO register), in jim je dodeljena registrska številka, lahko izdajajo rastlinske potneliste, če imajo za to dovoljenje.Sistem rastlinskega potnega lista izhaja iz sistema fitosanitarnih spričeval, ki seuporabljajo v mednarodni trgovini. Leto 1993 je bilo zaradi uvedbe enotnega notranjegatrga v EU prelomno, saj so do tedaj ob blagovni menjavi med državami članicami EUuporabljali fitosanitarna spričevala, od tedaj dalje pa je zaradi prostega pretoka blagale-to moralo biti opremljeno z rastlinskim potnim listom že, ko je zapustilo mestopridelave.Rastlinski potni list potrjuje, da rastline, rastlinski proizvodi in drugi nadzorovanipredmeti izpolnjujejo predpisane zahteve zdravstvenega varstva rastlin. Ker mora bitipritrjen na vsako najmanjše pakiranje, spremlja rastline pri premeščanju po vsemozemlju Skupnosti.Rastlinski potni list je običajno sestavljen iz uradne etikete in spremnega dokumenta, kivsebuje zahtevane podatke iz priloge te direktive (navedeni so v poglavju 5.1).Registrirani pridelovalec, predelovalec, uvoznik ali distributer predpisanih rastlin, zakatere je v primeru premeščanja potrebno izdajati rastlinske potne liste, pridobidovoljenje za njihovo izdajanje tako, da vloži vlogo za izdajanje rastlinskih potnih listovpri uradnem organu (pri nas je to Fitosanitarna uprava RS), ki skrbi, da imetnikipredpisanih rastlin izdajajo, označujejo in uporabljajo rastlinske potne liste v skladu spravili. 29
  30. 30. PREDPISI EVROPSKE UNIJEIzdajati je mogoče tri vrste rastlinskih potnih listov:− “navadne” rastlinske potne liste (Plant Passport) pri premeščanju pošiljk z mesta pridelave (izdajajo jih registrirani pridelovalci sami ali pooblaščene osebe);− nadomestne rastlinske potne liste (Replacement Passport - RP) pri nadaljnjem premeščanju prejetih pošiljk, ki so že opremljene z rastlinskimi potnimi listi in se delijo ali zduržujejo; ta rastlinski potni list nadomešča prejšnji rastlinski potni list (izdajajo ga distributerji – trgovci ali pooblaščene osebe);− rastlinske potne liste za varovana območja (Zona Protecta - ZP) je potrebno izdajati pri premeščanju pošiljk v varovano območje ali znotraj varovanega območja, priznanega za določen škodljiv organizem. 6.4 Direktiva Komisije 93/51/EGS o predpisih za premeščanje prek varovanega območjaCeloten naslov:Direktiva Komisije 93/51/EGS, z dne 24. junija 1993, o predpisih za premeščanjenekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območjain za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo stakega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega (UL L 205, 17.8.1993, p.24–25).Za rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete iz dela A oddelka II Priloge Vdirektive 2000/29/ES ni dovoljen vnos na določeno varovano območje ali premeščanjeznotraj njega, razen če le-tem, njihovi embalaži ali vozilom, ki jih prevažajo, ni priloženrastlinski potni list, veljaven za tisto območje (Rastlinski potni list – ZP).Predpisane so dokaj stroge minimalne zahteve za premeščanje, in sicer da: − so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi predmeti čisti in brez škodljivih organizmov in da ni nevarnosti za širjenje škodljivih organizmov; − se takoj po pakiranju embalažo in vozila, ki prevažajo navedene rastline, rastlinske proizvode ali druge predmete, zavaruje v skladu s strogimi standardi zdravstvenega varstva rastlin; − embalaža ali vozila ostanejo zavarovana med prevozom prek ustreznega varovanega območja; − je priložen dokument, ki dokazuje, da proizvodi izvirajo zunaj ustreznega varovanega območja, ter je njihovo namembno območje zunaj ustreznega varovanega območja; − so mogoči dodatni ukrepi, kot so: zapečatenje embalaže in prevoz rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov na območje zunaj ustreznega varovanega območja pod uradnim nadzorom.Zato je potrebno pridelavo rastlin ali plodov za varovano območje iz Preglednice 1prijaviti v začetku rastne dobe, da je mogoče spremljanje škodljivih organizmov, ki so vSloveniji ustaljeni, v varovanem območju pa prepovedani.Vrste rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih nadzorovanih predmetov, ki jih je ob prilikiblagovne menjave z varovanimi območji potrebno posebej prijaviti, so navedene vDodatku 2. Posebne zahteve so opisane v prilogi IV.B direktive 2000/29/ES, ki je rednovzdrževana na spletni strani http://www.furs.si. 30
  31. 31. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009Preglednica 1: Seznam varovanih območij kot jih določa Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin. Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje (a) Žuželke, pršice in ogorčice v vseh razvojnih stopnjah1 Anthonomus grandis Grčija, Španija (Andaluzija, Katalonija, Ekstremadura, Murcia,Valencia)2 Bemisia tabaci (evropske Irska, Portugalska (Azori, Beira Interior, Beira Litoral, Entre Douro e Minho, populacije) Madeira, Ribatejo e Oeste (občine Alcobaça, Alenquer, Bombarral, Cadaval, Caldas da Rainha, Lourinhă, Nazaré, Obidos, Peniche in Torres Vedras) in Trás- os- Montes), Finska, Švedska, Združeno kraljestvo3 Cephalcia lariciphila Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)3.1 Daktulosphaira vitifoliae Ciper4 Dendroctonus micans Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)5 Gilpinia hercyniae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Jersey)6 Globodera pallida Latvija, Slovenija, Slovaška, Finska7 Gonipterus scutellatus Grčija, Portugalska (Azori)8 Ips amitinus Irska, Grčija, Francija (Korzika), Združeno kraljestvo9 Ips cembrae Irska, Grčija, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)10 Ips duplicatus Irska, Grčija, Združeno kraljestvo11 Ips sexdentatus Irska, Ciper, Združeno kraljestvo (Severna Irska in Otok Man)12 Ips typographus Irska, Združeno kraljestvo13 Leptinotarsa decemlineata Irska, Španija (Ibiza in Menorka), Ciper, Malta, Portugalska (Azori in Madeira), Finska (okrožja Ĺland, Hĺme, Kymi, Pirkanmaa, Satakunta, Turku, Uusimaa), Švedska (okraji Blekinge, Gotland, Halland, Kalmar in Skĺne), Združeno kraljestvo14 Liriomyza bryoniae Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska)15 Sternochetus mangiferae Španija (Granada in Malaga), Portugalska (Alentejo, Algarve in Madeira) (b) Bakterije1 Curtobacterium Grčija, Španija, Portugalska flaccumfaciens pv. flaccumfaciens 31
  32. 32. PREDPISI EVROPSKE UNIJE Škodljivi organizmi Varovana območja: ozemlje2 Erwinia amylovora — Estonija, Španija, Francija (Korzika), Italija (Abruzzo, Basilicata, Kalabrija, Campania, Furlanija-Julijska krajina, Lazio, Ligurija, Marche, Molise, Piedmont, Sardinija, Sicilija, Toskana, Umbrija, Valle d’Aosta), Latvija, Portugalska, Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska, Otok Man in Kanalski otoki), — in do 31. marca 2010 Irska, Italija (Apúlia, Emilia-Romagna (pokrajini Parma in Piacenza), Lombardija (razen pokrajine Mantua), Benečija (razen pokrajine Rovigo, občin Castelbaldo, Barbona, Piacenza d’Adige, Vescovana, S. Urbano, Boara Pisani, Masi v pokrajini Padova in območja južno od avtoceste A4 v pokrajini Verona)), Litva, Slovenija (razen gorenjske, koroške, mariborske in notranjske regije), Slovaška (razen občin Blahová, Horné Mýto in Okoč (okrožje Dunajská Streda), Hronovce in Hronské Kľačany (okrožje Levice), Málinec (okrožje Poltár), Hrhov (okrožje Rožňav), Veľké Ripňany (okrožje Topoľčany), Kazimír, Luhyňa, Malý Horeš, Svätuše in Zatín (okrožje Trebišov)) — in do 31. marca 2009 Avstrija (Burgenland, Koroška, Spodnja Avstrija, Tirolska (upravna enota Lienz), Štajerska, Dunaj) (c) Glive01 Cryphonectria parasitica Češka, Irska, Grčija (Kreta in Lezbos), Švedska in Združeno kraljestvo (razen Otoka Man) (Murrill) Barr1 Glomerella gossypii Grčija Edgerton2 Gremmeniella abietina Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska) Morelet3 Hypoxylon mammatum Irska, Združeno kraljestvo (Severna Irska) (Wahl.) J Miller (d) Virusi in virusom podobni organizmi1 Rizomanija – virus Beet Irska, Francija (Bretanja), Portugalska (Azori), Finska, Združeno kraljestvo (Severna Irska) necrotic yellow vein2 Virus Tomato spotted wilt Finska, Švedska3 Virus Citrus tristeza Grčija, Francija (Korzika), Malta, Portugalska (razen Madeire) (evropski sevi)4 Fitoplazma Grapevine Češka (do 31. marca 2009), Francija (Alzacija, Champagne-Ardenne in Lorena) (do 31. marca 2009), Italija (Bazilikata) (do 31. marca 2009) flavescence dorée MLOOb izdaji rastlinskega potnega lista za varovano območje je potrebno nanj zapisatikodo varovanega območja iz preglednice 1. Primer izjanja takih potnih listov imamo vSloveniji, kjer za gostiteljske rastline hruševega ožiga za varovano območje izdajamorastlinske potne liste z oznako ZP-b2, ki pomeni: − ZP – varovano območje − b – skupino (b) Bakterije − 2 – zaporedno številko za organizem Erwinia amylovora, ki povzroča hrušev ožig. 32
  33. 33. Zdravstveno varstvo rastlin – Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, MKGP, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2009 6.5 Odločbe Evropske komisije o nujnih ukrepihZaradi globalne trgovine in prometa se nenamerno vnaša na nova območja vedno večrastlinskih škodljivih organizmov. Ker rastline v domači pridelavi običajno nisoprilagojene nanje, lahko nekateri izmed njih, ki imajo značaj karantenskih škodljivihorganizmov, povzročijo velike gospodarske izgube oziroma škodo v naravnem okolju indružbi.Zato direktiva 2000/29/ES daje fitosanitarnim službam podlago, da lahko prepovejo aliomejijo vnos in širjenje tudi drugih vrst škodljivih organizmov, ki še niso nakarantenskih seznamih, če utemeljeno sumijo, da obstaja nevarnost za zdravstvenovarstvo rastlin na ozemlju Skupnosti. Kot podlaga mora biti izdelana vsaj nacionalnaanaliza tveganja (PRA), sprejet nacionalni ukrep ob najdbi, nato pa se lahko na podlagiobravnave na Stalnem odboru za najbolj nevarne organizme sprejmejo odločbe onujnih ukrepih.V Sloveniji lahko na podlagi zakona ZZVR-1 predstojnik Fitosanitarne uprave RS zodločbo določi nujne ukrepe za preprečevanje ali omejitev vnosa in širjenja drugih vrstškodljivih organizmov, ki niso v prilogah I in II direktive 2000/29/ES. Odločbo objavi vUradnem listu RS in o tem obvesti Evropsko komisijo. Nacionalna odločba je v veljavi,dokler Evropska komisija ne izda odločbe o nujnih ukrepih ali o umiku nacionalnihukrepov.Nekatere odločbe posegajo tako v uvoz kot premeščanje znotraj EU in zahtevajododatno registracijo oziroma rastlinski potni list. Sicer so te odločbe začasnegaznačaja: v veljavi so toliko časa, da uradne službe držav članic in Evropska komisijazberejo dovolj podatkov o nevarnosti vnosa in naselitve za odločitev, da uvrstijoškodljivi organizem v prilogo I ali II direktive 2000/29/ES ali pa prekličejo uradneukrepe, če ugotovijo, da bi bile skupne koristi manjše od stroškov uradnega nadzora(cost-benefit analiza). 6.5.1 Fitoftorna sušica vejicNadzor nove bolezni predpisuje Odločba komisije 2002/757ES o začasnih izrednihfitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthoraramorum Werres, De Cock & Man in t Veldsp. nov. v skupnost in njenega širjenja vskupnosti (spremenjena z odločbo Komisije 2004/42/ES in 2007/201/ES), ki jeprenesena v izvajanje s slovenskim pravilnikom (glej dodatek 1)Odločba 2002/757ES s spremembami predpisuje sprejemanje fitosanitarnih ukrepov zapreprečevanje vnosa in širjenja glive Phytophthora ramorum, ki ima lahko škodljiveučinke na zdravstveno varstvo rastlin v Skupnosti. Odločba predpisuje občutljiverastline, les in lubje, za katere se izda fitosanitarno spričevalo oziroma rastlinski potnilist zaradi preprečevanja vnosa in širjenja škodljivega organizma. Občutljive rastline,les in lubje se smejo vnesti v Skupnost le, če so skladni z izrednimi fitosanitarnimiukrepi.Registracija in rastlinski potni list se zahtevata za rastline za saditev (razen semen)Viburnum spp. Camellia spp. in Rhododendron spp. (razen Rhododendron simsiiPlanch.), s poreklom iz ES. Te rastline se lahko premeščajo z mesta pridelave samo,če so opremljene z rastlinskim potnim listom, ki potrjuje izpolnjevanje ene od naslednjihposebnih zahtev: 33
  34. 34. PREDPISI EVROPSKE UNIJE(a) da so po poreklu z območij, kjer ni znana navzočnost škodljivega organizma ali(b) da se na rastlinah na mestu pridelave ob uradnih pregledih, ki se izvajajo vsajdvakrat ob primernem času med aktivno rastjo rastlin, vključno z laboratorijskimpreskušanjem vsakega sumljivega znamenja škodljivega organizma, niso ugotovilaznamenja škodljivega organizma od začetka do konca zadnje celotne rastne dobe;intenzivnost uradnih pregledov je odvisna od načina pridelave rastlin; ali(c) da se v primeru ugotovljenih znamenj škodljivega organizma na mestu pridelaveizvede ukrepe za izkoreninjenje škodljivega organizma, ki jih sestavljajo:- uničenje okuženih rastlin in vseh občutljivih rastlin v oddaljenosti 2 m od okuženihrastlin, vključno s pripadajočim rastnim substratom in rastlinskimi ostanki,- zadržanje vseh neokuženih občutljivih rastlin v polmeru 10 m od okuženih rastlin tervseh preostalih rastlin iz prizadete serije, kjer so se rastline ohranile na mestupridelave,- dodatno pregledovanje rastlin iz prejšnje alinee po izvedbi ukrepov za izkoreninjenješkodljivega organizma, vsaj dvakrat v treh mesecih, ko rastline aktivno rastejo,- prepoved tretiranj na rastlinah iz druge alinee te točke v obdobju iz prejšnje alinee, kibi lahko zakrilo znamenja škodljivega organizma,- ugotovitev, da rastline iz druge alinee te točke niso okužene s škodljivim organizmom,- redno intenzivno pregledovanje vseh drugih občutljivih rastlin po odkritju okužbe namestu pridelave, da se potrdi neokuženost s škodljivim organizmom,- sprejem drugih fitosanitarnih ukrepov na pridelovalni površini v oddaljenosti najmanj 2m od okuženih rastlin.Kadar se uvažajo občutljive rastline s poreklom iz Združenih držav Amerike, jih moraspremljati spričevalo:(a) z navedbo, da so po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer niznana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali(b) izdano po uradni potrditvi, da na nobeni od občutljivih rastlin na mestu pridelavemed uradnimi pregledi, vključno z laboratorijskim preskušanjem ni bilo kakršnih kolisumljivih znamenj, opravljenimi od začetka zadnje celotne rastne dobe.Nadalje se spričevalo izda šele po testiranju, opravljenem pred odpremo, če se jeugotovi, da niso okuženi z neevropskimi izolati. Slednje se v spričevalu navede v rubriki"Dopolnilna izjava" kot "ni okuženo z neevropskimi izolati Phythophthora ramorumWerres, De Cock & Man in t Veld sp. nov.".Kadar se uvaža občutljiv les s poreklom iz Združenih držav Amerike se sme uvoziti vSkupnost le, če ga spremlja spričevalo :(a) z navedbo, da je po poreklu z območij, navedenih v rubriki "Kraj porekla", kjer niznana navzočnost neevropskih izolatov škodljivega organizma; ali(b) izdanim po uradni potrditvi, da se je z lesa odstranilo lubje in: (i) da se je les obdelal, tako da se je zaobljena površina povsem odstranila; ali (ii) da vsebnost vode v lesu ne presega 20 %, izraženo v odstotkih suhe snovi, ali (iii) da se je les razkužil z ustreznim postopkom z vročim zrakom ali vročo vodo;ali(c) v primeru žaganega lesa z ostanki lubja ali brez njega, če je v skladu z veljavnimitrgovinskimi običaji dokazano z znakom "Kiln-dried", "KD" ali z drugo mednarodnopriznano oznako na lesu ali lesenem pakirnem materialu, da se je s postopkomsušenja v peči njegova vsebnost vlage zmanjšala pod 20 % suhe snovi. 34

×