Program dela rektorskega kandidata Ivana Svetlika.

1. Dr. Ivan Svetlik – kandidat za rektorja Univerze v Ljubljani
Redni profesor za socialno in kadrovsko področje
Fakulteta za družbene vede
PROGRAM DELA
kandidata za rektorja
UNIVERZE V LJUBLJANI
v obdobju
1. 10. 2013–30. 9. 2017
Ljubljana, 14. maj 2013

2. UNIVERZA V LJUBLJANI 2020:
PRVA V ZNANOSTI IN UMETNOSTI,
VODILNA V RAZVOJU IN INOVACIJAH!
Spoštovane članice in člani akademske skupnosti Univerze v Ljubljani!
Pripadnost naši skupnosti učiteljev, raziskovalcev in študentov se je vedno izkazovala skozi
preprost in plemenit motiv, ki nas združuje – našo željo, da po najboljših močeh uporabimo
lastna znanja in zmožnosti v službi razvoja znanosti in umetnosti ter z našim delom
prispevamo h krepitvi družbe in k zagotavljanju njene uspešne prihodnosti.
Ta vse prej kot lahek cilj, je od prvega predavanja v letu 1919 naprej, vseskozi bil nezapisano
poslanstvo naše univerze. Tako tudi celovitost univerze s katero se ponašamo, ni nastala kot
posledica pomanjkanja osredotočenosti na določena vodilna področja, ampak prav
nasprotno; kot posledica usmerjenosti k zahtevnemu in celovitemu rezultatu, ki smo ga kot
družba potrebovali.
Prav iz tega razloga smo razvili in gojili na UL vrhunska znanja, ki so opolnomočila desettisoče
strokovnjakov, da skozi desetletja izgradijo vse od osnovne infrastrukture in industrijskih
obratov, do sodobnega gospodarskega sistema, naprednih tehnologij ter občutljivih
organizacijskih in kulturnih področij, ki so bistvena za krepitev človeškega duha, stopnjevanje
kakovosti življenja in varovanje ter ohranjanje zdravja in življenjskega okolja.
Zato smo kot akademska skupnost Univerze v Ljubljani upravičeno ponosni na svoje dosežke
in še bolj na svoje potenciale, s pomočjo katerih bomo uresničevali naše žlahtno poslanstvo
tudi v prihodnje.
Vse to so ključni razlogi za ohranjanje celovitosti, avtonomije in dolgoročne naravnanosti
univerze ter ohranjanje izobraževanja in raziskovanja kot javne dobrine ter študija brez
šolnin. Takšna Univerza v Ljubljani je temeljnega pomena za prihodnost naroda, saj smo
pravkar priče številnih sprememb, ki nas vse silijo, da se prilagodimo in najdemo nove poti
do pravih rešitev vključno ohranjanje naše samobitnosti.
Naša univerza je dobro pripravljena na nove izzive, saj:
- s svojimi 4.000 učitelji in raziskovalci predstavlja največjo koncentracijo
znanstvenikov in znanja ter prispeva skoraj polovico znanstvenih rezultatov v državi.
- S svojimi 49.000 študenti združuje največ mladih talentov in človeškega potenciala za
razvoj Slovenije. Za večino mladih je Univerza v Ljubljani prva izbira.

3. - Je dobra univerza in se uvršča med 3 % najboljših univerz na svetu, ki predstavljajo
njeno referenčno okolje.
- Je celovita univerza: goji vsa področja znanosti in umetnosti ter ima vzpostavljene vse
tri univerzitetne stebre: izobraževanje, raziskovanje in prenos znanja.
Čeprav se vsaka pot začne s prvim korakom, je uspeh te poti v veliki meri odvisen od smeri v
katero se namenimo. Verjamem, da univerza v svojem delovanju ne sme in ne more
podlegati trenutnim notranjim vzgibom in dnevnim zahtevam iz okolja. Naravnana mora biti
dolgoročno, v prihodnost. Tudi v tem smislu imamo veliko prednost. Univerza je namreč po
temeljiti oceni strategije 2005–2009 opravila široko razpravo o tem kako naprej in s
konsenzom vseh članic sprejela strategijo razvoja za obdobje 2012–2020.
Vlogo rektorja vidim v tem, da je od prvega dne mandata sposoben uresničevati strategijo,
torej poganjati in uskladiti akcijske načrte članic, s katerimi bomo povezali potenciale in
povečali dosežke univerze, ter skupaj poživili njeno delovanje za doseganje vrhunskih
rezultatov. Iz tega razloga akademski skupnosti Univerze v Ljubljani ponujam celovit in
razvojno naravnan program dela, ki opredeljuje poti za izvedbo strategije 2012–2020.
Preden predstavim glavne poudarke tega programa, je prav, da na kratko orišem kontekst, v
katerem bo potekal naslednji mandat in ki pred nas postavlja aktualna vprašanja, ki nas
obremenjujejo in jih moramo upoštevati ter skupaj razrešiti:
1. Demografski trendi zahtevajo alternativo razvoju na podlagi rasti števila študentov.
Za Univerzo v Ljubljani je značilno, da je v preteklosti hitro rasla in se širila. V zadnjem
času je k programski širitvi izdatno prispevala Bolonjska prenova. Na podobno rast in
širitev v prihodnje ne more računati.
Zato je pred Univerzo v Ljubljani eden največjih izzivov dvig kakovosti izobraževanja,
raziskovanja in prenosa znanja, s čimer bo krepila svoj položaj tako v domačem kot v
mednarodnem prostoru. Temu je namenjeno oblikovanje sistema celovitega
spremljanja in zagotavljanja kakovosti na ravni univerze in na članicah.
2. Živimo v času pospešene globalizacije sveta, v katerega smo vpeti kot državna in
narodna skupnost. Uspevajo tista domača podjetja, ki so se sposobna vključiti v
globalni trg, vse več pa jih je v tuji lasti. Pričakujejo znanje, ki dosega mednarodne
standarde.
Univerza se je odzvala na ta proces z izpeljavo bolonjske reforme. Morala pa se bo še
bolj internacionalizirati v smislu večje izmenjave in vključevanja tujih študentov in
osebja ter poglobljenega sodelovanja z uglednimi tujimi univerzami na
izobraževalnem in raziskovalnem področju. Po drugi strani pa globalizacija povečuje

4. pomen univerze kot institucije, ki s svojim celovitim programom in gojenjem
nacionalno specifičnih disciplin predstavlja branik nacionalne identitete.
3. Globalizacijo spremlja ena najtežjih kriz, ki nas bo očitno obremenjevala tudi v
prihodnjih letih. Žal je državna politika v tej krizi univerzo prepoznala kot del
problema in ne kot del rešitve. Tako je bila akademska skupnost v zadnjem času
izpostavljena javnim pritiskom, ki se jih iz svojega štiridesetletnega delovanja na
univerzi ne spomnim. Ti pritiski segajo od javnega omalovaževanja dela zaposlenih
na univerzi in poskusov cepitve univerze do zahtev po samofinanciranju, uvajanju
šolnin in bolj ali manj prikriti privatizaciji. Tem pritiskom se univerza mora upreti z
večjo notranjo povezanostjo, s povečevanjem njenega mednarodnega ugleda, z
doseganjem še boljših rezultatov in njihovo predstavitvijo v javnosti.
Posledica takega ravnanja oblasti je tudi naraščajoče pomanjkanje sredstev za
izvajanje javno potrjenih programov. Ker je večina sredstev namenjena za plače
zaposlenih, se stopnjujejo pritiski po zmanjševanju števila zaposlenih oziroma po
zmanjševanju njihovih plač. Oboje ogroža kakovost izobraževanja in raziskovanja.
Reševanje finančnih problemov vidim predvsem v povečevanju pritoka sredstev. Pred
nami so intenzivni pogovori s predstavniki države, ki morajo v znanju prepoznati tako
sredstvo za izhod iz krize, kot razvojno priložnost Slovenije ter temu ustrezno
zagotavljati tudi javna sredstva. Univerza pa mora tudi sama povečati svoje
zmogljivosti za pridobivanje sredstev.
Spoštovane kolegice in kolegi, iskreno verjamem, da če kdo v naši državi zmore premagati še
tako velike izzive, potem je to Univerza v Ljubljani. Obenem se zavedam še ene velike
skušnjave, ki nas lahko oslabi, to je medsebojno preštevanje in delitve na boljše in slabše.
Številke potrjujejo, da nimamo nekaj članic, ki imajo preveč virov in ostale članice, ki jih
imajo premalo. Imamo le eno univerzo, ki je v celoti finančno in prostorsko podhranjena.
Prepričan sem, da smo dovolj samozavestni in sposobni pomanjkanje sredstev sprejeti kot
izziv, da jih s skupnimi prizadevanji povečamo.
Trdno verjamem, da lahko delujemo kot univerza, ki skozi medsebojno povezanost ponuja
svojim zaposlenim in študentom dobre pogoje za ustvarjalno delo.
V tem duhu vam ponujam v presojo še konkretnejši program ukrepov in se vam obenem
zahvaljujem za čast, da lahko kandidiram za rektorja Univerze v Ljubljani.
S spoštovanjem,
Prof. dr. Ivan Svetlik

5. KLJUČNI PROGRAMSKI POUDARKI
Ključni programski poudarki so razdeljeni na tri temeljne stebre univerze: izobraževanje,
raziskovanje in prenos znanja ter na ustvarjanje ugodnega okolja za delovanje na teh
področjih, to so podpora zaposlenim in študentom, internacionalizacija in povezovanje.
PODPORA ZAPOSLENIM
IN ŠTUDENTOM – za
razvoj univerze ter za
uspešno delo in študij
INTERNACIONALIZA
CIJA – za večjo
prepoznavnost in
prodornost
POVEZOVANJE
NA UNIVERZI IN
Z OKOLJEM - za
več sinergije
PRENOS ZNANJA –
pospešitev
kroženja znanja
med univerzo in
delovnim okoljem
RAZISKOVANJE –
krepitev
interdisciplinarnih
raziskovalnih
skupin
IZOBRAŽEVANJE
– dvig kakovosti
izobraževanja

6. 1. Podpora zaposlenim in študentom: za razvoj univerze ter za uspešno delo in študij
Ena temeljnih nalog rektorja in njegove ekipe ter rektorata je, da ustvarjajo ugodne
pogoje za razvoj članic oziroma disciplin, ki jih gojijo ter za učinkovito delo zaposlenih in
uspešen študij študentov. To nalogo označujem kot podporno.
Naj uvodoma izpostavim nalogo rektorja, da poskrbi za finančne pogoje delovanja
univerze.
Verjamem, da bo vsakokratna oblast prepoznala ključni pomen znanja za razvoj Slovenije
in za njeno uveljavljanje v zahtevnem globalnem okolju in da bo temu ustrezno
visokošolskemu izobraževanju in raziskovanju namenjala več javnih sredstev.
Od resornega ministrstva pričakujem, da bo financiralo izvedbo bolonjske prenove.
Ustreznim ministrstvom bomo predložili za univerzo prednostne razvojne programe, ki
naj bi jih financirali tako iz domačih kot iz evropskih virov:
- Za izgradnjo prostorov.
- Za posodabljanje obstoječe in nakup nove opreme.
- Za razvoj spletno podprtega učnega okolja.
- Za vzpostavitev univerzitetne knjižnice.
- Za spodbujanje oblikovanja velikih interdisciplinarnih raziskovalnih skupin.
- Za razvoj in utrjevanje institucij za prenos znanja.
- Za vzpostavitev sklada in dodatnih programov za nadarjene študente.
- Za okrepitev programa mobilnosti študentov.
Ne glede na morebitne izboljšave financiranja univerze bo javnih sredstev v prihodnjem
obdobju manj, kot bi jih potrebovali za načrtovani razvoj. Zato bo naloga rektorja skupaj z
drugimi odgovornimi osebami univerze in njenih članic pridobivanje dodatnih virov, ki
jih je poleg javnih iz slovenskega proračuna v proračunu univerze že sedaj dobra petina.
Pri tem mislim zlasti na sredstva evropske komisije in druga sredstva iz mednarodnega
okolja, ki trenutno v proračun prinesejo skromna dva odstotka in pol, na projekte za
gospodarstvo in na učinkovitejše upravljanje intelektualne lastnine. Stalna skrb rektorja
pa je tudi, da pridobljena sredstva služijo svojemu namenu in da se racionalno trošijo. Na
UL vidim možnosti v večji usklajenosti med programi ter v smotrnejšem izvajanju
programov in podpornih dejavnosti.
Drugo pomembno področje je zagotavljanje ustreznih prostorov in opreme. Pri tem ima
prednost izgradnja prostorov za umetniške akademije. To investicijo je treba začeti
takoj, ko bo končana izgradnja novih prostorov za Fakulteto za kemijo in kemijsko
tehnologijo ter Fakulteto za računalništvo in informatiko na Brdu. Ob njuni selitvi bo
mogoče izboljšati prostorske razmere za Filozofsko fakulteto in Fakulteto za
elektrotehniko. K temu je treba dodati še program obnove obstoječih stavb za večjo

7. energetsko učinkovitost in boljše upravljanje z razpoložljivimi prostorskimi zmogljivostmi
na univerzi. Univerza mora oblikovati tudi svoj dolgoročni načrt prostorskega razvoja.
Univerza mora študentom s kakovostnim študijem omogočati tudi osebnostni razvoj in
razvoj širokega nabora kompetenc. K temu lahko veliko prispeva promocija in
priznavanje obštudijske dejavnosti na področjih športa, kulture, umetnosti, socialnih in
prostovoljskih dejavnosti, dodatnega izobraževanja in delovnih izkušenj. Podpirali bomo
razvoj teh dejavnosti in poskrbeli, da bodo dosežki na obštudijskem področju vpisani v
prilogo k diplomi, kot priznanje in referenca za zaposlovanje.
Univerza mora biti odprta do svojih perspektivnih mladih sodelavcev. Oblikovali bomo
ukrepe, ki bodo spodbujali k doseganju visokih meril kakovosti mlajših sodelavcev ter za
varnejše vključevanje tistih, ki dosegajo ta merila v pedagoško in raziskovalno delo. Pri
tem mislim na njihovo vključevanje v mednarodne mreže, odgovorno mentorstvo in
sponzorstvo starejših kolegov, omogočanje izpopolnjevanja in pridobivanje izkušenj na
tujih ustanovah ter kombiniranje pedagoškega in raziskovalnega dela. Članicam univerze
bom predlagal oblikovanje sklada za razvoj kadrov.
Kakovost dela in študija na univerzi je v veliki meri odvisna tudi od položaja,
usposobljenosti in motivacije administrativnega osebja, ki ga je med vsemi zaposlenimi
približno tretjina. Tem zaposlenim je treba nameniti posebno pozornost, na primer s
spremljanjem zadovoljstva in predlogov zaposlenih ter organizacijske klime na univerzi.
2. Izobraževanje: dvig kakovosti
Novi bolonjski programi so bili oblikovani na vseh stopnjah in se izvajajo. Sedaj je
pomembno njihovo spremljanje, izboljšave in odpravljanje pomanjkljivosti. Da bi dosegli
večjo sinergijo v izobraževalnem procesu, ki jo omogočajo programi vseh članic univerze
bomo zmanjšali razdrobljenost programov ter spodbujali nastajanje interdisciplinarnih
programov.
Novih programov ni mogoče kakovostno izvajati na star način. Ključ do kakovostnega
izobraževanja so usposobljeni učitelji. Vzpostavili bomo stalno usposabljanje učiteljev.
Cilj je vsakemu študentu zagotoviti kakovostno temeljno znanje in usposobljenost za
vstop na izbrano delovno področje.
Študenti želijo uveljaviti v programih opredeljeno izbirnost. Organizacijske ovire izbirnosti
bomo zmanjšali tako, da bomo na ravni univerze med članicami uskladili termine za
izbirne predmete. Prav tako bomo vzpostavili prenose in obračunavanje kreditov med
članicami.
Ob veliki dostopnosti informacij v izobraževanju pridobiva na pomenu problemsko
učenje. K temu poleg usposobljenih učiteljev pripomore intenzivnejše sodelovanje z

8. delodajalci v izobraževalnem procesu, pridobivanje izkušenj študentov v delovnem
okolju ter njihovo vključevanje v raziskovalno delo. Slednje zlasti pogrešajo študenti na
drugi in tretji stopnji študija. Sklepali bomo pogodbe o sodelovanju z delodajalci in
oblikovali spletno podprto borzo projektov.
Univerza je posebej odgovorna za razvoj talentov. V dogovoru z ustreznimi ministrstvi
bomo oblikovali poseben sklad, univerza pa bo pripravila posebne programe, ki bodo
nadarjenim študentom omogočali nadstandardni razvoj njihovih zmožnosti, na primer
poglobljeno vključevanje v raziskovalno in razvojno delo ter sodelovanje na domačih in
mednarodnih konferencah.
Študij od vpisa do diplome je na naši univerzi eden najdaljših v Evropi, več kot tretjina
študentov pa ga ne konča. To vprašanje bomo razreševali z izboljšanjem metod
pedagoškega dela, z intenzivnejšim svetovalnim delom študentom ter z ločeno izvedbo
strokovnih in univerzitetnih programov, ki mora teči z različnimi metodami, na podlagi
različnih standardov in na različnih ravneh zahtevnosti.
Sodobna informacijska tehnologija omogoča nove pristope k izobraževanju, ki se v
razvitejših okoljih hitro širijo. Omogočajo pripravo visoko kakovostnih učnih gradiv, študij
na daljavo, modularnost in izbirnost. Zato bomo nadgradili izkušnje posameznih članic in
na ravni univerze začeli spodbujati razvoj spletnega učnega okolja, ki bo namenjeno
domačim in tujim študentom.
3. Raziskovanje: krepitev interdisciplinarnih raziskovalni skupin
V evropskem raziskovalnem prostoru so se oblikovale velike interdisciplinarne skupine in
mreže, ki pridobivajo vse več raziskovalnih sredstev. Resornemu ministrstvu in ARRS
bomo predlagali organizacijske in finančne ukrepe za pospeševanje
interdisciplinarnega sodelovanja na univerzi ter z zunanjimi domačimi in tujimi
organizacijami s ciljem oblikovanja velikih raziskovalnih skupin, sposobnih pridobiti
najzahtevnejše mednarodne projekte. Raziskovalnim institutom bomo predlagali
posebne dogovore o sodelovanju in povezovanju.
Začeli bomo z oblikovanjem spletno podprte borze projektov, ki bo povezala interese
delodajalcev za reševanje problemov iz delovnega okolja, interese študentov za
pridobivanje znanja z vključevanjem v raziskovalno delo in interese učiteljev in
raziskovalcev za sodelovanje z gospodarskimi in drugimi organizacijami.
V sodelovanju z ARRS in resornim ministrstvom si bomo prizadevali za povečanje
sredstev za podoktorske projekte za mlade raziskovalce, ki uspešno zaključijo doktorski
študij.

9. Raziskovanje običajno postavljamo v središče ustvarjanja znanja. Temu pa moramo nujno
dodati umetniško ustvarjanje, ki je bistveno za nacionalno identiteto, prispeva k
ustvarjalnosti tudi na drugih področjih in bogati razvoj osebnosti. Področje umetnosti
bomo bolje povezali s področjem znanosti skozi projektno delo in izobraževanje.
4. Prenos znanja: pospešitev kroženja znanja med univerzo in delovnim okoljem
Prenos znanja je na UL manj razvit kot izobraževanje in raziskovanje, kljub temu da se
univerza lahko pohvali z več kot 500 predavatelji iz gospodarstva in več kot 800 tržnimi
projekti. Zato bo ena osrednjih razvojnih nalog krepitev kroženja znanja med univerzo in
delovnim okoljem. V ta namen bomo okrepili ali oživili organizacijske enote in oblike, ki
sicer že obstajajo ter jih povezali v univerzitetno mrežo za prenos znanja. To so karierni
centri, Ljubljanski univerzitetni inkubator, Inovacijsko razvojni inštitut in menedžerji
znanja.
Povečali bomo obseg in kakovost sodelovanja z gospodarstvom, to je število in vrednost
razvojnih projektov, število učnih okolji v praksi ter število sodelujočih strokovnjakov iz
prakse v izobraževalnih programih. V ta namen bomo pripravili poseben načrt
sodelovanja z gospodarstvom in oživili kolegij gospodarstvenikov. Nadgradili bomo
izkušnje pridobljene v kompetenčnih centrih in centrih odličnosti. Ovrednotili bomo
izkušnje z novo ustanovljenimi zavodi, ki so namenjeni prenosu znanja.
Povečali bomo ponudbo programov strokovnega izobraževanja za izpopolnjevanje in
usposabljanje diplomantov.
Akademska skupnost in prenos znanja se krepita z vzdrževanjem stikov z diplomanti ter s
spremljanjem njihovih kariernih poti. Diplomanti se vračajo v izobraževalne programe kot
slušatelji in prinašalci dragocenega znanja iz prakse, v sodelovanju z njimi nastajajo
razvojni projekti in so ambasadorji univerze v svojih delovnih okoljih. Zato bomo na ravni
univerze povezali klube diplomantov ter razvili oblike trajnega sodelovanja z njimi.
5. Internacionalizacija: za večjo prepoznavnost in prodornost
Kakovost in ugled univerze sta odvisna od njene odprtosti in sodelovanja z okoljem.
Mednarodno sodelovanje posameznikov je na UL razmeroma dobro na področju
raziskovanja in objavljanja del. Kaže se na primer v 400 EU projektih, ki pa so pretežno
manjši in prispevajo v proračun univerze le skromnih 8 milijonov evrov. Na področju
izobraževanja, pri izvajanju skupnih programov ter pri vključevanju in izmenjavi tujih
študentov in predavateljev pa internacionalizacija stagnira.

10. Povečali bomo mednarodno menjavo učiteljev in raziskovalcev. Vsi razpisi za zasedbo
akademskih delovnih mest bodo še naprej objavljani tudi v mednarodnem prostoru
preko portala UL. Olajšali bomo vključevanje zunanjih, tujih in domačih predavateljev v
pedagoški proces in sicer s priznavanjem raziskovalnih in pedagoških dosežkov oziroma
habilitacij ali s posebnim statusom gostujočih učiteljev.
Povečali bomo obseg mednarodne menjave študentov s poudarkom na pripravi
študentov na mobilnost, saj mnogi navajajo, da imajo strah pred tujino. Mednarodne
pisarne bodo okrepile svoja prizadevanja. Povečali bomo tudi število mednarodno
akreditiranih programov ter obseg programov, ki se izvajajo vzporedno v tujem jeziku
oziroma v tujem okolju.
Krepili bomo sodelovanje z mednarodnim akademskim in raziskovalnim okoljem, to je s
posameznimi univerzami in inštituti, njihovimi mrežami in združenji, kot je EUA ter z
ustreznimi organi na ravni EU. Mednarodno sodelovanje bomo dvignili na raven
sklepanja trajnejših razmerij z izbranimi univerzami z namenom pridobivanja in
izvajanja pedagoških in raziskovalnih programov.
6. Povezovanje na univerzi in z okoljem: za več sinergije
Univerza v Ljubljani ima izjemen potencial, ki z boljšim povezovanjem lahko doseže več
sinergijskih učinkov. Želi biti odlična raziskovalna univerza. V ta namen bomo bolje
povezali pedagoško, raziskovalno in umetniško delo. Zaposlenim bomo omogočili bolj
prožno kombiniranje pedagoškega, raziskovalnega in umetniškega dela oziroma
statusov pedagogov in raziskovalcev.
Okrepili bomo kroženje znanja na univerzi. Več informacij bomo posredovali po
elektronskih medijih neposredno zaposlenim in študentom. Na ravni univerze bomo
organizirali več skupnih dogodkov, kot so univerzitetna predavanja, srečanja z uglednimi
znanstveniki ter izmenjava izkušenj oziroma dobrih praks na področjih raziskovanja,
izobraževanja, uporabe znanja in administrativnega dela.
Dozorel je čas za vzpostavitev univerzitetne knjižnice, ki bo povezovala samostojne
knjižnice v integriran, v register vpisan in posebej financiran knjižnični sistem.
Vzpostavili bomo univerzitetno založbo. Organizirana bo po zgledu univerzitetne
knjižnice in bo povezovala dejavnosti obstoječih založb, ki že delujejo na univerzi. Njena
naloga bo predvsem vzdrževati visoke standarde izdajanja posameznih publikacij, ki bodo
izhajale pod skupno znamko univerze ter širiti znanje univerze v domačem in
mednarodnem prostoru.
Poenotili bomo študentsko informatiko tako, da bo delo s študenti na vseh članicah
potekalo z enako informacijsko podporo. Povezali jo bomo tudi z nacionalnim sistemom

11. EVŠ. S tem bomo razbremenili članice skrbi za vzdrževanje tega dela informacijskega
sistema in zmanjšali njegove stroške.
Povezovanje z drugimi slovenskimi univerzami teče preko rektorske konference. Na tej
ravni se bom zavzemal za sprejem posebnega zakona o univerzi s poudarkom na
notranje organizacijski in programski avtonomiji ter spodbujanju internacionalizacije.
Rektorska konferenca je lahko pobudnik oblikovanja slovenskega visokošolskega
prostora, ki naj temelji na medsebojnem sodelovanju za uspešnejše tekmovanje z
univerzami v evropskem in globalnem prostoru. To bodo poleg sistema financiranja
osnovne dejavnosti in razvojnih programov ter sistema spremljanja in zagotavljanja
kakovosti v visokem šolstvu tudi glavne teme sodelovanja z resornim ministrstvom.
NABOR UKREPOV ZA ŠTUDENTE
Javno financiranje študija
Študenti so konstitutivni del akademske skupnosti. Skupen interes študentov in zaposlenih
na univerzi je kakovosten, javen in brezplačen študij. Študij je pravica in ne privilegij tistih, ki
si ga lahko privoščijo. Univerza mora ostati javna, študij pa široko dostopen. Zato bomo od
države zahtevali javno financiranje, ki bo omogočalo brezplačen študij na prvih dveh
stopnjah ter za sofinanciranje tretje stopnje za najboljše študente.
Partnerstvo pri upravljanju
Študentski svet UL in študentski sveti članic soupravljajo univerzo v univerzitetnih organih,
kot so senati, njihove komisije in upravni odbori. Redna komunikacija s predstavniki
študentov v vseh organih UL je ključnega pomena že v fazi priprave gradiv in ne zgolj v
postopku njihovega sprejemanja. Zato bomo s predstavniki Študentskega sveta UL imeli
odprto komunikacijo in redna delovna srečanja namenjena izmenjavi informacij in
usklajevanju stališč do odprtih vprašanj.
Sklad za razvoj najbolj nadarjenih
V sodelovanju z Ministrstvom za delo in resornim ministrstvom bomo oblikovali sklad za
razvoj najbolj nadarjenih študentov. Članice univerze bodo za te študente pripravile dodatne
vsebine in aktivnosti: predavanja, seminarji, raziskovalno delo, sodelovanje v razvojnih
projektih, pisanje člankov, udeležba na konferencah.
Tutorstvo in karierno svetovanje
Vzpostavili bomo sistem, ki bo študentom nudil pomoč pri prehodu iz srednješolskega v
visokošolsko izobraževanje in jim pomagal pri reševanju študijskih in življenjskih vprašanj.
Krepili bomo svetovalno delo kariernih centrov in nadgradili tutorski sistem, ki temelji na
pomoči pedagogov študentom, kakor tudi na medsebojni pomoči med študenti. Članice in
njihovi študentski sveti bodo razvijali oblike, ki najbolj ustrezajo njihovim potrebam.

12. Bogata izbirnost
Na ravni univerze bomo zagotovili možnost obiskovanja izbirnih predmetov tako, da bomo
uskladili termine za izvajanje izbirnih predmetov ter vzpostavili prenose in obračunavanje
pridobljenih kreditov med članicami. Tako bodo študenti imeli dejansko možnost vpisati
predmete na drugih članicah in programih.
Vpetost v raziskovalno dejavnost in delovno okolje
Vključevanje študentov v raziskovalno dejavnost in delovno okolje prispeva h kakovosti
študija. To je obveznost fakultet in koordinatorjev programov. Sklepali bomo pogodbe z
raziskovalnimi organizacijami in s podjetji za vključevanje študentov v raziskovalno in
razvojno delo v delovnem okolju. Vzpostavili bomo spletno podprto borzo projektov.
Podpora pri mednarodnih izmenjavah
Študenti poleg pomanjkanja sredstev, kot oviro za mednarodno mobilnost največkrat
navajajo strah pred tujino. Zato je potrebna boljša priprava študentov na mednarodno
izmenjavo. Mednarodne pisarne bodo okrepile delo za motiviranje, pripravo in pomoč
študentom pri mednarodni mobilnosti: informiranje, pomoč pri sklepanju dogovorov o
izmenjavi, posredovanje izkušenj študentov, ki so bili na tujih univerzah, predstavitve tujih
univerz.
Šport, kultura, umetnost, prostovoljstvo kot priznani dosežki
Obštudijska dejavnost bogati študentsko življenje in prispeva k osebnemu razvoju. Razvijali
bomo posebne programe obštudijske dejavnosti na področjih športa, kulture, umetnosti,
socialnih in prostovoljskih aktivnosti, dodatnega izobraževanja in pridobivanja delovnih
izkušenj. Dosežki v obštudijskih dejavnostih bodo vpisani v prilogo k diplomi.
Prostori za študij in bivanje
Z izgradnjo novih prostorov za nekatere fakultete in zlasti za akademije, s posodabljanjem
opreme in z vzpostavitvijo univerzitetne knjižnice bomo izboljševali pogoje za študij. Skupaj
s študenti bomo iskali tudi rešitve za zagotovitev dovolj postelj za nastanitev študentov.
Vstop na trg dela
Interes univerze ni zgolj pripeljati študente do diplome, temveč jim je treba pomagati tudi
pri prvih zaposlitvah. Utrdili bomo mrežo kariernih centrov in razširili programe njihove
dejavnosti: individualno in skupinsko svetovanje, testiranja, predavanja, seminarji, delavnice,
sejmi. Okrepili bomo sodelovanje z delodajalci. Skupaj z Ministrstvom za delo, Zavodom za
zaposlovanje in drugimi akterji bomo iskali rešitve za zaposlovanje naših diplomantov.
Skupna skrb za kakovost pedagoškega dela
Študentska anketa mora služiti svojemu namenu, to je rednemu spremljanju in ocenjevanju
pedagoškega dela učiteljev ter dajanju predlogov za izboljšave s strani študentov. Skupaj s
študenti bomo ocenili primernost sedanjega vprašalnika in potrebe po prilagoditvah.
Predstavnikom študentskih svetov bomo omogočili vpogled v vsakoletne rezultate anket za
posamične pedagoge z namenom oblikovanja mnenja o njihovem pedagoškem delu.

13. Poskrbeli bomo, da bodo pedagogi redno seznanjeni z ocenami njihovega dela v študentskih
anketah in da se bodo dekani pogovorili z njimi, kadar rezultati kažejo potrebo po tem.
SKLEPNA MISEL
Temeljni namen mandata rektorja, za katerega se potegujem, je, da usklajuje napore članic
in rektorata za uresničevanje strategije 2012–2020, zagotovi večjo podporo zaposlenim in
študentom ter utrdi ugleda univerze v družbi.
Univerza bo v tem mandatu z večjo internacionalizacijo, boljšim povezovanjem,
izboljšanjem človeških virov in prostorskih razmer dosegla dvig kakovosti izobraževanja,
oblikovala mednarodno konkurenčne interdisciplinarne raziskovalne skupine ter pospešila
kroženje znanja med univerzo in delovnim okoljem. S tem bo dosegla večjo stabilnost
delovanja v težko predvidljivem družbenem ter javno-finančnem okolju. Okrepila bo tudi
svoj položaj v mednarodnem akademskem prostoru.
Univerza bo dajala razvojne pobude, okrepila inovativni potencial gospodarstva in
opolnomočila mlade ljudi za uspešno uresničevanje kariernih priložnosti doma in v svetu. S
svojimi kritičnimi presojami ter znanstveno in umetniško kakovostjo bo predstavljala
kritično vest družbe in igrala vlogo najpomembnejšega razvojnega dejavnika.