Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.

Za zapečkom, 13. del

99 views

Published on

Za zapečkom, 13. del

Published in: Sports
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

Za zapečkom, 13. del

  1. 1. Milena Kordež na množičnem teku na smučeh, 60 km in 25 km Dolomitenlauf (Dolomitski tek) v Italiji 24. januarja 988. Milena Kordež in mass cross-country, 60 km and 25 km Dolomitenlauf (Dolomiti Cross-Country), in Italy January 24, 1988.
  2. 2. Milena Kordež, članica Jugoslovanskega olimpijskega moštva leta 1976 in danes učiteljica teka na smučeh – članica demonstratorske vrste Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije, je bila nosilka olimpijske bakle v Škofji Loki za olimpijske igre v Sarajevu leta 1984. Milena Kordež, member of the Yugoslav Olympic Team in Innsbruck in 1976 and today cross-country ski instructor – member of the DEMO Team of Ski Instructors and Trainers Association of Slovenia, carried the olympic torch in Škofja Loka before the start of the Winter Olympic Games in Sarajevo in 1984.
  3. 3. Gregor Klančnik je bil pred drugo vojno državni prvak v nordijski kombinaciji, po vojni zvezni trener in kasneje kapetan za teke ter v vodstvu Smučarske zveze Slovenije in Smučarske zveze Jugoslavije. Kot prvi Slovenec se je udeležil znanega Vasaloppeta leta 1973, ko je imel 60 let. Gregor Klančnik was national champion in nordic combination before the Second World War, federal coach and federal captain of the National Cross-Country Team and member of the Presidium of Slovenian Ski Association and Yugoslav Ski Association. He was the first Slovenian who participated in the Vasaloppet in 1973 when he was 60 years old.
  4. 4.   Ferdo Kravanja, star 80 let, se je udeležil 2. Filipovega teka, tekmovanja smučarjev po starem, v Trnovskem Gozdu. Prireditelji so sneg ponoči nanesli iz gozda, da so izvedli tekmo, saj je bilo drugje vse zeleno. Ferdo Kravanja, 80 years old, partcipated at the 2nd Filip's Cross-Country competition of old-time skiers on Trnovski Gozd . The organizers brought the snow from the in forest to provide the competition while nature all about was green.
  5. 5. Aleš Guček, 2016 Za zapečkom Orumenele podobe slovenskega  smučanja, smučine učiteljev in  trenerjev smučanja na vseh  smučarskih področjih  From Chimney Corner Illustrated History of Slovenian Skiing,  Ski Instructors‘ and Trainers‘ Tracks in  all Skiing Fields  9. DEL PART 9
  6. 6. Tekmovanja v skokih na smučeh Ski Jumping Competitions 
  7. 7. Načrt 15 m skakalnice v Bohinjski Bistrici, ki so ji rekli »Žižkova« po načrtovalcu te prve skakalnice v Sloveniji, zgrajene leta 1920. Na njej je bilo leto kasneje izvedeno prvo državno prvenstvo Jugoslavije »raz skakalnico«. The design of the 50 feet ski-jumping hill in Bohinjska Bistrica, called »Žižkova«. Designed by Žižek, it was the first one built in Slovenia 1920. The first Yugoslav Ski-jumping Championships took place on it one year later.
  8. 8. Žižkova 15 m skakalnica v Bohinju leta 1921. Kamen v mostičku med lesenimi stebri še ni bil vgrajen. Žižek's 15 m (50 feet) ski-jumping hill in Bohinj in 1921. Stones were not built-in yet between timber parts of the take-off.
  9. 9. Odličen telemark odskok na skakalnici na državnem prvenstvu Jugoslavije leta 1921 na mostičku, ki je bil zgrajen iz lesenih hlodov in zapolnjen z velikimi klesanimi kamni. Excellent Telemark style of the take-off on the ski-jumping hill at the Yugoslav Championships in 1922. The take-off part was built with tree thrunks and filled in with shaped stones.
  10. 10. Inž. Jaroš iz zagrebškega kluba Concordia je bil četrti v skokih (zadnji) na državnem prvenstvu leta 1921 v Bohinju. Zagrebčan Dušan Zinaja iz kluba HAŠK je odstopil, ker zlomil med skoki smuči. Jaroš from the Club Concordia (Zagreb,Croatia) was last of four competitors in ski-jumping at the Yugoslav Championships in Bohinjska Bistrica in 1921. Dušan Zinaja, member of the club HAŠK (Zagreb, Croatia) withdrewed because he broke his skis at the ski- jumping competition.
  11. 11. Akademik Ivo Kavšek je odskočil leta 1921 na prvem državnem prvenstvu v Bohinjski Bistrici. Bil je tretji, kljub temu, da je skočil najdalj – 13 m, vendar s padcem. The academic Ivo Kavšek at the Yugoslav Championships in Bohinjska Bistrica in 1921. He gained third place though he jumped the longest length (43 feet) but he fell.
  12. 12. Državni prvak Jugoslavije 1921 Jože Pogačar po doskoku na »Žižkovi« skakalnici v Bohinjski Bistrici, ko je dosegel državni rekord 9 m. Američan Henry Hall je istega leta skočil v Revelstoku (Kanada) najdlje na svetu 69,8 m. National champion Jože Pogačar after the landing on »Žižkova« ski-jumping hill in Bohinjska Bistrica in 1921 when he reached 30 feet and with this length the first Yugoslav ski-jumping record. The American Henry Hall jumped the same year 233 feet in Revelstoke, Canada the longest jump on skis in the world.
  13. 13. Jože Pogačar, državni prvak v skokih leta 1921 v Bohinjski Bistrici, je bil član Sportnega kluba Ilirija iz Ljubljane, ki je imel izredno močno smučarsko sekcijo. Najdaljši skok 9 m na državnem prvenstvu Jugoslavije leta 1921. Prvak je dosegel oceno 2.9545, drugo uvrščeni akademik Jože Dolenc pa 2. 9775. Zmagal je tekmovalec z manjšim številom točk! National champion in Bohinjska Bistrica in 1921 Jože Pogačar was a member of Sport Club Ilirija from Ljubljana which had a very powerful section of skiers. Pogačar was national champion in ski-jumping with note 2.9545 points. Second place went to academic Jože Dolenc with 2.9975 points. The competitor with less points gained the race!
  14. 14. Bavarec Bogner je bil drugi na tekmi v Kranjski Gori 28. februarja 1932. Bogner from Bavaria (Germany) was second at the competition in Kranjska Gora on February 28, 1932.
  15. 15. Bavarec Bogner je bil drugi na tekmi v Kranjski Gori 28. februarja 1932. Bogner from Bavaria (Germany) was second at the competition in Kranjska Gora on February 28, 1932.
  16. 16. Skakalci pod Hanssnovo skakalnico v Bohinju po letu 1930. Četrti z leve je odličen smučar iz Bohinja Tomaž Godec, ki je padel kot partizan v bitki med 2. svetovno vojno. Ski jumpers below Hanssen's ski-jumping hill in Bohinj after 1930. An excellent skier Tomaž Godec from Bohinj (fourth from left) was killed as partisan on the battlefield in the Second World War.
  17. 17. Skakalnica na Rakovniku v Ljubljani, ki jo je zgradil leta 1932 Smučarski klub Ljubljana. Ski-jumping hill on Rakovnik in Ljubljana, built by Ski Club Ljubljana in 1932.
  18. 18. Zdenko Švigelj je zmagal na skakalnici v Kranjski Gori, ki so jo zgradili v zimi 1925/26. Zmagal je z 10 m skokom. Na njej so skakali tudi po drugi svetovni vojni vsi tekmovalci, tudi tekači in alpski. Na sliki tekač Milan Dekleva okoli leta 1948. Zdenko Švigelj won long jump the jumping competition in Kranjska Gora on the ski-jumping hill built in 1925/26 with 33 feet. All ski competitors were jumping on the same hill after the Second World War, cross-country and alpine skiers too. Cross-country competitor Milan Dekleva seen here about 1948.
  19. 19. Skakalci Smučarskega kluba Ljubljana pripravljajo okoli leta 1935 na Pokljuki malo skakalnico iz snega za trening doskoka, preden bodo trenirali na 40 m skakalnici. Ski jumpers of Ski Club Ljubljana were making a little ski-jump made of snow on Pokljuka in 1935 just for the training of landing before they trained on the 130 feet ski-jumping hill.
  20. 20. Vstopnica za Anteja Gnidovca-Botra za skoke na skakalnici na Holmenkollnu (Oslo, Norveška) za tekmo 28. februarja 1930. Gnidovec je tega leta Norvežanom podaril en par starih bloških smuči za njihov smučarski muzej. The entry ticket for Ante Gnidovec-Boter for the competition in ski-jumping at Holmenkollen (Oslo, Norway) on February 28, 1930. Gnidovec gave a pair of old Bloke skis to the Norwegians for their ski museum.
  21. 21. Vodstvo Športnega kluba Ilirija se je leta 1929 odločilo zgraditi svoj lastni dom na Slatni v Planici in so 1. decembra 1930 izdali 1.000 brezobrestnih obveznic v višini 100 din za gradnjo doma. The leaders of Sport Club Ilirija decided to built their own lodge on Slatna in Planica in 1929 and they issued 1.000 debenture-bonds in the amount 100 din each for the construction of the lodge without any return interest on the bonds.
  22. 22. Bazen Doma Ilirija je pozimi sameval, je pa bila pozimi sončna stran dobrodošla za sončenje gostov. The swimming pool of the Lodge Ilirija stood unused in winter but it was a pleasant place in the sun for the guests sun bath.
  23. 23. Depandansa Doma Ilirija v Planici je bila zgrajena leta 1935. Dom Ilirija (Lodge Ilirija) in Planica was enlarged with a new building in 1935.
  24. 24. SPORT Hotel na Pokljuki (1.315 m), ki ga je zgradil leta 1933 Smučarskim klub Ljubljana, je bil začetek novega smučarskega središča v Sloveniji. Nudil je ugodne pogoje za smučarske teke, alpsko smučanje, smučarske ture in skoke na smučeh. Svetovni pokal v biatlonu je organiziran vsako leto na Pokljuki. The SPORT Hotel on Pokljuka (4.380 feet) built by Ski Club Ljubljana in 1933 was the start of new ski center in Slovenia. There were perfect conditions for cross-country, alpine skiing, touring on skis and ski-jumping. A biathlon world cup is organized every year on Pokljuka.
  25. 25. Gospodar SPORT Hotela Bogdan Zupan je leta 1940 napisal predsedniku Smučarskega kluba Ljubljana Anteju Gnidovcu-Botru poročilo na razglednici: »Dragi Ante! Nimam pisemskega papirja. V tečaju vse v redu. Kuham in delam. Več Ti pove Šramel. Do zdaj sem kasiral na vstopnini, čajih in drugo še 250 din. Uredil bom vse. Bil sem močno prehlajen 4 dni 38o C«. Podpis: Bogdan. Bogdna Zupan, maître d'hotel of the SPORT Hotel Pokljuka reported to the president of Ski Club Ljubljana Ante Gnidovec-Boter: «Dear Ante, I have no note paper. The ski course is running O.K. I am cooking and working. Šramel will tell you more. I cashed the admission fees and another 250 din. I shall arrange all. I caught cold for 4 days with 38o C.« Signed: Bogdan.
  26. 26. V dolini Planice je bila zgrajena okoli leta 1930 najprej 40 m skakalnica tik ob železniški progi Jesenice-Trbiž. Avtor Delkin. A 130 feet ski-jumping hill was built in the Planica Valley in 1930 close to the railway line Jesenice (Slovenia, Yugoslavia)-Tarvisio (Italy). Author Delkin.
  27. 27. Mlada Rado Istenič in Franc Palme (desno v puloverju Smučarskega kluba Ljubljana). Oba sta bila olimpijca leta 1936. Istenič je izdeloval med obema vojnama in po drugi vojni smučarske maže pod imenom TEMPO, posebno odlične za teke na smučeh, ki jih je preskušal sam v Tivoliju v Ljubljani. Franc Smoleju so zelo koristile na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah. Rado Istenič and Franc Palme (standing on left with pullover s of Ski Club Ljubljan). They were members of the National Olympic Team in 1936. Istenič manufactured ski waxes named TEMPO between the two World Wars. The waxes were excellent for cross-country and Istenič tested them himself in Tivoli, Ljubljana. Franc Smolej using Slovenian waxes did well world and olympic competitionms.
  28. 28. Norveški skakalci z domačini v Planici leta 1934 (z leve zgoraj): Johanca Rabič, Birger Ruud, deček Boris Dernič, Sigmund Ruud, deček Janko Dernič, Jože Košir, Minca Rabič, Sverre Kolterud; (z leve čepijo): Ivan Komar, Sigmund Guttormsen, Øyvind Alstad. Norwegian ski jumpers with the Planica locals in 1934 (from left standing): Johanca Rabič, Birger Ruud, boy Boris Dernič, Sigmund Ruud, boy Janko Dernič, Jože Košir, Minca Rabič, Sverre Kolterud; (crouching from left): Ivan Komar, Sigmund Guttormsen, Øyvind Alstad.
  29. 29. Norvežani leta 1934 v Planici pred shrambo za smuči (z leve): Radmod Sørensen, Birger Ruud, Øyvind Alstad in Sigmund Guttormsen. Zanimiv je napis SMUČI, po skandinavsko SKIS. Norwegian in front of the depositary for skis in Planica in 1934 (from left): Radmod Sørensen, Birger Ruud, Øyvind Alstad and Sigmund Guttormsen. Extraordinary is the table above »SMUČI« (SKIS).
  30. 30. Norveški skakalci so bili dobri tudi v alpskem smučanju. Zato so odšli smučati leta 1934 za sprostitev na plaz nad Domom Ilirijo v Planici (z leve): Øyvind Alstad, Sigmund Guttormsen in Birger Ruud. Norwegian ski jumpers were good alpine skiers too. Therefore they went to ski for pleasure on the slope with eternal snow above Lodge Ilirija in Planica in 1934 (from left): Øyvind Alstad, Sigmund Guttormsen and Birger Ruud.

×