Hops (Humulus lupulus) is vegetatively propagated: few mother plants give several thousends clones. If mother plant is infected by virus, virod, fungi or other pathogen, young plants are infected, too.
Rastlinski potni list je potreben za rastline, ki so običajno namenjene saditvi, da dokazuje, da jo je pridelal registrirani pridelovalec pod uradnim nadzorom in tako ne vsebuje nevarnih škodljivih organizmov. Na najmanjše pakiranje rastlin se namesti pred premeščanjem z mesta pridelave.
Not only the principles of effectiveness and quality of biological control should be taken into consideration but also the rules and eventual risk for nature conservation and for biological diversity thereof. More detailed procedures for introduction, rearing and use of useful organisms are subject to the Rules on biological control of plant pests (Official Gazette RS, No 45/06), which came into force on 13 May 2006. Provisions of these Rules do not apply for the introduction and use of microorganisms, which are governed by regulations in the field of plant protection products and are subject to different risk assessment in the registration procedure. Useful organisms, which may be used for the purposes of biological control of plant pests may be indigenous or exotic species of organisms.
Sledljivost je zagotovljena z označevanjem (ETIKETO):
Rastlinski potni list za semenski krompir (SI in druge države članice ES)
Potrjuje, da so rastline in drugo predpisano blago brez karantenskih škodljivih organizmov
Da je blago pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom
Tržni pridelovalec jedilnega krompirja mora hraniti etiketo – rastlinski potni list najmanj 1 leto
Etiketa registriranega dobavitelja jedilnega krompirja
(SI in druge države članice Evropske Skupnosti)
Za namene trženja se etiketira:
doma pridelan krompir
Vnesen iz drugih držav članic
Uvožen krompir
Rastlinski potni list je potreben za rastline, ki so običajno namenjene saditvi, da dokazuje, da jo je pridelal registrirani pridelovalec pod uradnim nadzorom in tako ne vsebuje nevarnih škodljivih organizmov. Na najmanjše pakiranje rastlin se namesti pred premeščanjem z mesta pridelave.
Not only the principles of effectiveness and quality of biological control should be taken into consideration but also the rules and eventual risk for nature conservation and for biological diversity thereof. More detailed procedures for introduction, rearing and use of useful organisms are subject to the Rules on biological control of plant pests (Official Gazette RS, No 45/06), which came into force on 13 May 2006. Provisions of these Rules do not apply for the introduction and use of microorganisms, which are governed by regulations in the field of plant protection products and are subject to different risk assessment in the registration procedure. Useful organisms, which may be used for the purposes of biological control of plant pests may be indigenous or exotic species of organisms.
Sledljivost je zagotovljena z označevanjem (ETIKETO):
Rastlinski potni list za semenski krompir (SI in druge države članice ES)
Potrjuje, da so rastline in drugo predpisano blago brez karantenskih škodljivih organizmov
Da je blago pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom
Tržni pridelovalec jedilnega krompirja mora hraniti etiketo – rastlinski potni list najmanj 1 leto
Etiketa registriranega dobavitelja jedilnega krompirja
(SI in druge države članice Evropske Skupnosti)
Za namene trženja se etiketira:
doma pridelan krompir
Vnesen iz drugih držav članic
Uvožen krompir
Plant Protection Service of Slovenia. Prognostic tools, models, data and information system, used for plant disease and pest forecasting (in Slovenian).
Reference: Knapič, Vlasta, S. Gomboc (2007) Sistem agrometeoroloških postaj in napovedovanje pojava bolezni in škodljivcev kot enega od orodij pri ekološkem in integriranem kmetovanju.- Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radona
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega naravnega rastja. Zato je velik poudarek na opisu rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki sodijo med karantenske škodljive organizme in so pri nas manj poznani, saj se običajno ne pojavljajo.
Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva ter sistem rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.
Uredila: Vlasta Knapič
Avtorji: Domen Bajec, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Mirjam Bukovec, Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Simona Mavsar, mag. Erika Orešek, Primož Pajk, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Doc. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije
Prof. dr. Maja Jurc, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Mag. Jože Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Doc. dr. Stanislav Trdan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Doc. dr. Gregor Urek, dr. Mojca Marn Viršček, Kmetijski inštitut Slovenije
Označevanje in pakiranje nevarnih kemikalijBojan Dimic
Na 46 straneh je naša kolegica Ana zbrala nekaj najpomembnejših informacij in priporočil glede označevanja in pakiranja kemikalij.
Naj naštejemo le nekaj tem, ki jih gradivo zajema:
Vsebina etikete – str. 4
Splošna pravila za uporabo etiket – str. 7
Napake na etiketah – str. 9
Napake pri piktogramih – str. 15
Odstopanja od zahtev glede označevanja in pakiranja – str. 17
Označevanje notranje-zunanje embalaže – str. 20
Označevanje topljive embalaže za enkratno uporabo – str. 22
Otipno opozorilo / varno zapiralo – str. 26
Označevanje detergentov – str. 31
Aerosoli – str. 40.
Lepo vabljeni k branju.
Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.
Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.
How to face with growing problems of introduced alien plants, which became invasive? Is official control proper tool for preventing the introduction and spread?
An influence of newly occurred pests and diseases to production and nature in Slovenia
Preventive phytosanitary measures are the first element of sustainable production if they are implemented in consistent manner. Despite fact, that harmful organisms (HOs), listed in annexes of directive 2000/29/EC, pose known threat to the Community plant health, present regime allows for continuous introductions from risky areas aiming not to disturb trade in plants and plant products. Such setting a side of plant health in rural and natural environment only partly ensures food security and competitiveness of agriculture or safeguarding the natural environment. Hopefully review of the plant health system in EU will meet better general objectives like: Contributing to plant health protection through sustainable production; Ensuring competitiveness of producers; Ensuring food security; Safeguarding the natural environment (forests, public and private green, landscape, biodiversity). Specific objectives of phytosanitary legislation are: Providing protection against HOs that so far do not occur in the EU, Controlling HOs of still limited distribution which are so harmful that strict control on further spread is needed; Ensuring the availability and use of healthy plant material at the beginning of the plant production chain; Controlling the spread of HOs through movement of host plants/plant products. With increased trade unknown risks arise daily, which should be identified before outbreaks occur in EU. Neither EU pest risk analysis nor spread-risk and cost-benefit analysis are available for better decision making. All these are done mainly at national level at the occasion of necessity. Phytosanitary actions including mandatory surveillance of listed HO and laboratory or scientific support against some important HOs in Slovenia will be analysed in respect of cost-benefit.
Measurements of spray drift were performed at herbicide application in maze at growth stage 3-4 leaves with different types of nozzles and at different spray volumes by use of fluorescent tracer technique. Use of drift-reducing nozzles caused 40-55 % reduction of spray drift at all studied distances from the field edge.
Na hmelju sta poleg 9 virusnih bolezni znana še dva molekularna patogena: hmeljev stunt viroid in hmeljev latentni viroid. Zaradi majhnosti in posebnosti v zgradbi viroidov je njihovo ugotavljanje in določevanje precej zahtevno.
Plant Protection Service of Slovenia. Prognostic tools, models, data and information system, used for plant disease and pest forecasting (in Slovenian).
Reference: Knapič, Vlasta, S. Gomboc (2007) Sistem agrometeoroloških postaj in napovedovanje pojava bolezni in škodljivcev kot enega od orodij pri ekološkem in integriranem kmetovanju.- Kmetijsko-živilski sejem Gornja Radona
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega naravnega rastja. Zato je velik poudarek na opisu rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki sodijo med karantenske škodljive organizme in so pri nas manj poznani, saj se običajno ne pojavljajo.
Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva ter sistem rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.
Uredila: Vlasta Knapič
Avtorji: Domen Bajec, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Mirjam Bukovec, Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Simona Mavsar, mag. Erika Orešek, Primož Pajk, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Doc. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije
Prof. dr. Maja Jurc, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Mag. Jože Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Doc. dr. Stanislav Trdan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Doc. dr. Gregor Urek, dr. Mojca Marn Viršček, Kmetijski inštitut Slovenije
Označevanje in pakiranje nevarnih kemikalijBojan Dimic
Na 46 straneh je naša kolegica Ana zbrala nekaj najpomembnejših informacij in priporočil glede označevanja in pakiranja kemikalij.
Naj naštejemo le nekaj tem, ki jih gradivo zajema:
Vsebina etikete – str. 4
Splošna pravila za uporabo etiket – str. 7
Napake na etiketah – str. 9
Napake pri piktogramih – str. 15
Odstopanja od zahtev glede označevanja in pakiranja – str. 17
Označevanje notranje-zunanje embalaže – str. 20
Označevanje topljive embalaže za enkratno uporabo – str. 22
Otipno opozorilo / varno zapiralo – str. 26
Označevanje detergentov – str. 31
Aerosoli – str. 40.
Lepo vabljeni k branju.
Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.
Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.
How to face with growing problems of introduced alien plants, which became invasive? Is official control proper tool for preventing the introduction and spread?
An influence of newly occurred pests and diseases to production and nature in Slovenia
Preventive phytosanitary measures are the first element of sustainable production if they are implemented in consistent manner. Despite fact, that harmful organisms (HOs), listed in annexes of directive 2000/29/EC, pose known threat to the Community plant health, present regime allows for continuous introductions from risky areas aiming not to disturb trade in plants and plant products. Such setting a side of plant health in rural and natural environment only partly ensures food security and competitiveness of agriculture or safeguarding the natural environment. Hopefully review of the plant health system in EU will meet better general objectives like: Contributing to plant health protection through sustainable production; Ensuring competitiveness of producers; Ensuring food security; Safeguarding the natural environment (forests, public and private green, landscape, biodiversity). Specific objectives of phytosanitary legislation are: Providing protection against HOs that so far do not occur in the EU, Controlling HOs of still limited distribution which are so harmful that strict control on further spread is needed; Ensuring the availability and use of healthy plant material at the beginning of the plant production chain; Controlling the spread of HOs through movement of host plants/plant products. With increased trade unknown risks arise daily, which should be identified before outbreaks occur in EU. Neither EU pest risk analysis nor spread-risk and cost-benefit analysis are available for better decision making. All these are done mainly at national level at the occasion of necessity. Phytosanitary actions including mandatory surveillance of listed HO and laboratory or scientific support against some important HOs in Slovenia will be analysed in respect of cost-benefit.
Measurements of spray drift were performed at herbicide application in maze at growth stage 3-4 leaves with different types of nozzles and at different spray volumes by use of fluorescent tracer technique. Use of drift-reducing nozzles caused 40-55 % reduction of spray drift at all studied distances from the field edge.
Na hmelju sta poleg 9 virusnih bolezni znana še dva molekularna patogena: hmeljev stunt viroid in hmeljev latentni viroid. Zaradi majhnosti in posebnosti v zgradbi viroidov je njihovo ugotavljanje in določevanje precej zahtevno.
1. Zdravstveno varstvo rastlin
POMEN UPORABE ZDRAVEGA
SADILNEGA MATERIALA
HMELJA
42. Seminar o hmeljarstvu
Vlasta KNAPIČ, Marinka PEČNIK
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
Žalec, 12.02.2004
1
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
2. Zdravstveno varstvo rastlin
Vsebina
Podlage zdravstvenega varstva hmelja:
Karantenski škodljivi organizmi
Drugi nadzorovani škodljivi organizmi
Ukrepi kmetijske politike glede na zdravstveni
status sadilnega materiala
Ureditev pridelave razmnoževalnega materiala in
sadik hmelja
2
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
3. Zdravstveno varstvo rastlin
Karantenski škodljivi organizmi
EU Slovenska zakonodaja Sprejem Sprememba
2000/29 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin 22.6.01 < 31.12.04
2000/29 Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, 08.09.01 < 30.04.04
(varstvo širjenja in zatiranje škodljivih organizmov
rastlin) rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov
92/90 Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev,
93/50 < 30.04.04
predelovalcev, uvoznikov in distributerjev določenih rastlin, 24.11.01
(register) rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
92/105 pomembnih s področja zdravstvenega varstva rastlin in o
(Potni pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov
list)
3
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
4. Zdravstveno varstvo rastlin
FITO-PRAVILNIK*
ANEKSI dir. 2000/29 Velja za:
Vsebina seznama EU PZ
I – prepoved vnosa ŠO AI A II B
II – prepoved vnosa ŠO, če je
AI A II B
na določeni rastlini
III – prepoved vnosa rastlin A B
IV – posebne zahteve za vnos AI A II B
določenih rastlin
V – obvezni zdravstveni AI BI A II B II
pregled (mesto pridelave / uvoz)
*Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov U.l. RS, št. 69/01, 109/01 in 93/03
4
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
5. Zdravstveno varstvo rastlin
Direktiva 2000/29/ES
Direktiva Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti
vnosu organizmov, škodljivih za rastline v Skupnost
in proti njihovemu širjenju določa režim zdravstvenega
varstva rastlin EU, pri čemer določa:
fitosanitarne zahteve za premeščanje sadilnega materiala
hmelja (matične rastline, matična hmeljišča in sadike),
• (26.) Rastline Humulus lupulus L., namenjene saditvi, razen
semena
• Uradna izjava, da na hmelju ni bilo opaženih nobenih
simptomov Verticillium albo-atrum Reinke in Berthold in
Verticillium dahliae Klebahn na mestu pridelave od začetka
zadnje rastne dobe.
RPL
5
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
6. Zdravstveno varstvo rastlin
Rastlinski potni list za
sadilni material hmelja
Humulus lupulus L.
matične rastline,
tkivne kulture
razmnoževalni material (sadike z A certifikatom)
Sadike (B certifikat)
Seznam V.A.I/1: Rastline, ki jih mora spremljati rastlinski potni list v
vseh fazah premeščanja oziroma prometa za nadaljnje gojenje
RPL: Enodelen = URADNA ETIKETA z vsemi podatki
RPL: Sestavljen = URADNA(e) ETIKETA(e) IN
SPREMNA LISTINA (dobavnica, račun)
6
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
7. Zdravstveno varstvo rastlin
Uradna etiketa - A
ƒIzdaja odgovorna oseba pooblaščenega organa (IHPS)
ƒNamešča imetnik sam (odg. oseba za zdravstveno varstvo rastlin
po FITO-registru).
1. RASTLINSKI POTI LIST RS 2. SI 3. IHPS
4. Reg. številka: FITO-SEME-123456 5. Partija: 400202/5
hmelj (Humulus lupulus L.)
CERTIFICIRAN RAZMNOŽEVALNI MATERIAL Stopnja: A
Sorta: Savinjski golding Zdrav. stat: b.v. / v.t.
Datum: 14.01.2002
Država pridelave: Slovenija
Leto pridelave: 2002
*9. RP *10. Država porekla Ser. No. 987654 7
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
8. Zdravstveno varstvo rastlin
Uradna etiketa - B
ƒPotrjuje, da so rastline brez škodljivih organizmov in
ƒda jih je pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom.
1. RASTLINSKI POTI LIST RS 2. SI 3. IHPS
4. Reg. številka: FITO-SEME-123456 5. Partija: 400202/5
hmelj (Humulus lupulus L.)
CERTIFICIRANE SADIKE Stopnja: B
Sorta: Savinjski golding Zdrav. stat: v.t.
Datum: 14.01.2002
Država pridelave: Slovenija
Leto pridelave: 2002
8
*9. RP *10. Država porekla
MKGP, Fitosanitarna uprava RS Ser. No. 987654
9. Zdravstveno varstvo rastlin
Obvladovanje verticilija
LETO Gliva Oblika Lokacija HA Št. rastlin Št. po-
okužbe sestev
1974 Vd blaga RS
1997 Vaa blaga Gomilsko
1998 Vaa progresivna Gomilsko 22,5 80.578 10
1999 Vaa progresivna Gomilsko 10,5 36.622 11
2000 Vaa progresivna Gomilsko, 35,8 15
Tabor, (+ delno 146.580
Vransko 30,3)
VSE Uničeno 68,8 264.029 38
Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja hmeljeve
uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium albo-atrum Reinke at
Berthold in Verticillium dahliae (Uradni list RS, št. 65/01)
9
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
10. Zdravstveno varstvo rastlin
Obvladovanje verticilija
Hmeljišča v Sav. dolini
LETO Št. okuženih Okuženo (ha) Uničeno (ha)
1997 1 1 1
1998 8 21 21
1999 3 11 11
2000 16 65 33
2001 7 9 2
2002 11 60 16
2003 0
Total 45 167 83
Pravilnik o ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje hmeljeve uvelosti, ki jo
povzročata glivi Verticillium alboatrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae
Klebahn, U.l. RS, št. 65/01 in 117/02
10
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
12. Zdravstveno varstvo rastlin
Ukrepi kmetijske politike
Starost hmeljišč
(vir: Hmeljna komisija)
nad 15 30 %
10 do 15 17 %
5 do 9 30 %
3 do 4 7%
1 do 2 16 %
Spodbujanje letne obnove 150 ha hmeljišč: tržno zanimive sorte z
več alfa kislin
Uredba o ureditvi trga s hmeljem (UL RS 34/2001)
12
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
13. Zdravstveno varstvo rastlin
Ukrepi kmetijske politike
(1) Organizacije proizvajalcev hmelja so ustanovljene
z namenom:
Skupne prodaje in enotnih pravil pridelave hmelja
Pospeševanje obnove hmeljišč z virusom prostim
sadilnim materialom in tržno zanimivimi sortami
(2) Sofinanciranje dejavnosti organizacije
proizvajalcev hmelja :
Obnove nasadov hmelja….
(3) Neposredno plačilo na površino za obnovo
hmeljišč
Uredba o ureditvi trga s hmeljem (UL RS 34/2001, 34/2002)
13
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
14. Zdravstveno varstvo rastlin
Ukrepi kmetijske politike
Hmeljišča po izvoru sadik 2001
(vir: Hmeljna komisija)
A cert. 12 %
A cert. MAT 6 %
B cert 25 %
Necertif. 56 %
Spodbujanje obnove hmeljišč s certificiranim materialom
Uredba o ureditvi trga s hmeljem (UL RS 34/2001; 34/2002)
14
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
15. Zdravstveno varstvo rastlin
Ukrepi kmetijske politike
Sajenje necertificiranega sadilnega materiala:
Nevarnost prenosa verticilija s potaknjenci,
Bistveni namen ukrepa je preprečevanje širjenja in
zatiranja karantenske bolezni hmeljeve uvelosti
Uveljavljanje subvencij, če k vlogi priložijo:
- dobavnico/račun/ potrdilo IHP o izvoru (A in B
certifikat)
- in zdravstvenem pregledu matičnih hmeljišč /
sadilnega materiala
Uredba o ureditvi trga s hmeljem (UL RS 34/2001, 34/2002)
15
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
16. Zdravstveno varstvo rastlin
Neposredno plačilo za obnovo
Za hmeljišča, zasajena z virusov prostimi sadikami od
16.okt.-31.mar.:
2001 2002 2003
SIT/ha SIT/ha SIT/ha
Sadike A 800.000 693.945 693.945
certifikata
Sadike B 226.123
certifikata
Uvedena podpora za certificiranje sadilnega materiala:
38.000.000 SIT
Uredba o ureditvi trga s hmeljem (UL RS 34/2001, 34/2002, 27/2003)
16
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
17. Zdravstveno varstvo rastlin
Pravilnik – sadilni material
Pravilnik o trženju razmnoževalnega materiala in sadik
hmelja določa:
Uradno potrjevanje vseh kategorij razmnoževanja
Kategorije materiala
Zahteve za pridelovanje
Zahteve za potrjevanje
Razmnoževalni material so tkivne kulture, semena, deli rastlin
ali cele rastline hmelja, vključno s podzemnimi deli, ki so
namenjeni za nadaljnje razmnoževanje ali za pridelavo sadik
hmelja
17
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
18. Zdravstveno varstvo rastlin
Pravilnik – sadilni material
določa obveznosti dobavitelja,
zahteve glede sorte,
uradno etiketiranje materiala in sadik
hmelja;
vodenje evidence o pridelavi, premeščanju
in trženju po izdanih uradnih etiketah
oziroma rastlinskih potnih listih;
določa škodljive organizme, ki se uradno
testirajo,
obliko uradnih etiket in
certifikacijsko shemo
18
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
19. Zdravstveno varstvo rastlin
Uradno potrjen material (EPPO)
Testiranje Matične Matično Vpliv na Vpliv na
b.v. / v.t. rastline hmeljišče pridelek alfa
kisline
Jablanov mozaik
ILARVIRUS + + VELIK VELIK
Hmeljev mozaik + Ob sumu VELIK VELIK
(Hop mosaic carlavirus)
Repnjakov + Test na VELIK VELIK
mozaik ogorčice
(Arabis mosaic nepovirus)
Viroidna latentna + - VELIK VELIK
bolezen hmelja
(Hop latent viroid)
19
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
21. Zdravstveno varstvo rastlin
Pravilnik – sadilni material
'enote pridelave' so:
matična hmeljišča,
ukorenišča,
rastlinjaki, plasteniki, mrežniki in
drugi objekti ali zemljišča, kjer se pridobiva ali prideluje
razmnoževalni material ali sadike hmelja
'varovalni pas' je območje, ki obdaja enoto
pridelave sadilnega materiala hmelja, v katerem se
izvajajo fitosanitarni ukrepi v skladu s predpisi, ki
urejajo zdravstveno varstvo rastlin.
21
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
22. Zdravstveno varstvo rastlin
Pravilnik – sadilni material
prijavi organu za potrjevanje vsako novo enoto
pridelave pred pričetkom sajenja:
Preveri zemljišče glede na območje okužbe s hmeljevo
uvelostjo (GIS)
Pregled zemljišč in občasni test na ogorčice.
V rastni dobi organ za potrjevanje opravi
zdravstveni in strokovni pregled rastlin
Izda uradne dokumente:
potrdilo o potrditvi matičnega nasada
uradne etikete za razmnoževalni material A in sadike B
22
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
23. Zdravstveno varstvo rastlin
Zaključki
Sajenje uradno potrjenega materiala omogoča
varovanje pred okužbo s hmeljevo uvelostjo.
Saditev brezvirusnega in na viruse testiranega
sadilnega materiala hmelja je strokovno
upravičena, še posebej pri sortah, ki so občutljive
na ILAR viruse.
23
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
24. Zdravstveno varstvo rastlin
Zaključki
Strokovni argumenti so prepričali:
Vlado RS in MKGP, da z ukrepi kmetijske politike podpira to
smer razvoja
Fitosanitarno službo, da zadoščajo za obvladovanje verticilija
Strokovnjake, ki po pooblastilu opravljajo uradni nadzor nad
hmeljevo uvelostjo in certificiranje.
Verjamemo, da so prepričali tudi hmeljarje, saj jim
omogočajo, da:
ohranjajo pridelavo brez velikih gospodarskih izgub in
z napravo kakovostnega nasada začno tekmo konkurenčnosti
na svetovnem trgu.
24
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
Šarka je ena tistih virusnih bolezni, ki ogroža pridelavo breskev, nektarin, marelic, sliv, češpelj in drugih koščičarjev rodu Prunus, saj je potem, ko se drevo okuži, zapisano bolj ali manj hitremu propadanju. Če je vrsta ali sorta koščičarja manj občutljiva na šarko ali če je sev virusa blag, se okužba pokaže s simptomi na listih in plodovih šele v daljšem času. Listi in plodovi sicer kažejo razbarvane prstane, pridelek se zmanjša in ni tako kakovosten, a okuženo drevo lahko še nekaj let rodi, preden propade. Ves ta čas pa je vir novih okužb, ki se širijo s pomočjo listnih uši, ki se hranijo na njem. Agresivnejši sev virusa pa lahko na občutljivem drevesu v kratkem času povzroči, da so plodovi primerni le še za predelavo in drevo hitro propade. Ravno zaradi teh lastnosti je virus šarke uvrščen na karantenske liste evropskih in mediteranskih držav, tudi na slovensko.