1. MOŽNOSTI ZA UKREPANJE PROTI
KORUZNEMU HROŠČU V SLOVENIJI
Gregor UREK
•Koruza = najbolj razširjena poljščina v SLO.
•Delež koruze z ozirom na skupne njivske površine je med EU državami
največji v SLO in je okoli 40%.
•V SLO se uporablja v glavnem kot krma, manj kot 3% kot hrana za
ljudi.
•Cca 58% koruze v SLO se pridela kot koruza za zrnje, ostalo je silažna
koruza (42%).
•Stopnja samopreskrbe s koruzo v SLO = med 40 and 50%.
•Cca 280-320.000 ton koruze za zrnje se vsako leto v SLO uvozi.
Part of maize crops in total arable land
(European Commission Food and Veterinary Office Plant Health Sector)
40,00
35,00
30,00
% of arable land
25,00
20,00
15,00
10,00
5,00
0,00
G lic
un a
G ur g
he m
Au s
Li om
nia
R ar y
Be ia
xe kia
ain
ze ulg l
R r ia
nd
Sw ia
a
k
r ia
Sl ce
nd
Es n
Po ny
en e
ly
ga
nd
ni
ar
e
ni
ec
an
iu
tv
ub
I ta
an
a
a
la
la
ed
st
ve
a
ua
gd
g
bo
r tu
ite Sp
to
m
rl a
lg
La
m
re
ov
om
ep
Po
I re
Fr
o
th
in
m
er
Sl
H
B
K
D
et
ch
d
Lu
N
Un
C
1

2. 1992 – prvič ugotovljen v Evropi
2003 – prvič ugotovljen v Sloveniji
2

3. IZJEMNO PRILAGODLJIV !
•Okoli leta 1960 – odpornost na klorirane ogljikovodike
•Okoli leta 1990 – odpornost na nekatere organofosforjeve estre (metil-
paration) – Nebraska
•Okoli leta 1990 – odpornost na nekatere karbamate (karbaril) – Nebraska
•Okoli leta 1990 – odpornost na kolobar; ugotovljena biološka rasa, odporna
na kolobar: soja - koruza
Zakonodaja
Direktiva Sveta št. 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov,
škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu
širjenju v Skupnosti (UL L št. 169 z dne 10.07.2000) s spremembami.
Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za
preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera virgifera Le Conte
v Skupnosti (UL L št. 275 z dne 25. 10. 2003, str. 49, z vsemi spremembami).
Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih
organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (U.l. RS,
št. 31/04, 142/04 in 66/07), ki določa za izvedbo Direktive št. 2000/29/ES.
Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča
(U.l. RS, št. 21/04 in 106/06).
Priporočila Evropske komisije 2006/565/ES o zadrževalnih programih za
omejitev nadaljnjega širjenja koruznega hrošča (UL L št. 255 z dne 17.8.2006).
Odločba o razmejitvi območij napada in ukrepih za zatiranje koruznega
hrošča z dne 28. januarja 2005.
Odločba o dopolnitivi odločbe o razmejitvi območij napada in ukrepih za
zatiranje koruznega hrošča (1. avgust 2005).
Odločba o dopolnitivi odločbe o razmejitvi območij napada in ukrepih za
zatiranje koruznega hrošča (veljavna od 12. oktobra 2005).
Odločba FURS 3430-318/2006/1 z dne 19.12.2006.
Odločba FURS 3430-318/2006/5 z dne 17.10.2007.
3

4. Možnosti obvladovanja koruznega hrošča
(H. van der Maare) Kolobar
Zatiranje imagov
Zahteve obvladovanja Zatiranje ličink Kolobar
Zatiranje imagov
Popolne Zatiranje ličink
Zelo visoke Zatiranje
ličink
Visoke
Srednje
Nizke
Izkoreninjenje Obvladovanje širjenja Konvencional. zatiranje
Izkoreninjenje Upočasnitev širjenja Zmanjšanje škode
Ukrepanje na
širšem območju
Varstvo rastlin
POSREDNI UKREPI
Kolobar
Setev tolerantnih hibridov
Zatiranje plevelov in samonikle koruze
Obdelava tal in gnojenje
NEPOSREDNI UKREPI (podlaga za izvajanje: pragovi
gospodarske škode, kritična števila, prognoza, tehnika aplikacije)
Biotehnični ukrepi
Biotični ukrepi
Kemični ukrepi
4

5. KOLOBAR
•Monokultura koruze zelo vpliva na
razmnoževanje koruznega hrošča.
•≤50 % površin s koruzo, monokultura
območaih visokega tveganja za škodo in
širjenje.
•Kolobar, v katerega so vključena bodisi
žita, soja ali sončnice, vpliva na
zmanjšanje populacije koruznega hrošča.
•Oves, sirek, sudanska trava, soja
detelja, lucerna in sončnice se lahko
lahko uporabljajo v kolobarju s koruzo; ni
nevarnosti, da bi ličinke povzročile večji
izpad pridelka
•Pazi na prilagoditev na kolobar!
Setev odpornih kultivarjev
Izbira in pridelava tolerantnih
hibridov koruze - možnost za
zmanjšanje škode zaradi koruznega
hrošča.
• V sortni listi Republike Slovenije za
koruzo ni podatkov o tolerantnosti
hibridov proti koruznemu hrošču.
V svetu in tudi v soseščini obstajajo tolerantni hibridi koruze.
Poskus v Osijeku: 9 hibridov OsSK v razmerah naravnega napada
koruznega hrošča + 2 hibrida Pioneer Hi-Bred kot standard, od katerih
je eden občutljiv, eden pa toleranten. Šest hibridov med preučevanimi
je bilo tolerantnih za koruznega hrošča (Ivezić in sod., 2006).
5

6. Zatiranje plevelov in samonikle koruze
Zatiranje plevelov in samonikle koruze =
ukrep proti koruznemu hrošču.
Pleveli so vir alternativne prehrane koruznega
hrošča – posledica: intenzivnejše širjenje, večja
stopnja preživetja in plodnost » večja
populacijska gostota koruznega hrošča
Podoben učinek ima tudi samonikla koruza
Obdelava tal in gnojenje
Ustrezna priprava tal (obdelava, gnojenje, setev privabilnih rastlin, spravilo
koruze v različnih časovnih obdobjih = vpliv populacijo koruznega hrošča
različ hroš
(oranje, siliranje) in na odpornost rastlin na poleganje.
poleganje.
Ustrezno gnojenje vzpodbuja rast koruze in regeneracijo korenin – zmanjša
zmanjš
se škoda zaradi koruznega hrošča. POZOR: Preveč dušika – intenzivnejše
hroš Preveč duš intenzivnejš
poleganje - verjetno posledica boljšega preživetja ličink.
boljš prež lič
Setev PRIVABILNE KORUZE v glavni posevek (Mlajše – privabilne rastline
(Mlajš
koruze privabijo samice koruznega hrošča s cele njive - ovipozicija konec
hroš
avgusta in v prvi polovici septembra. Učinek: manjša populacija koruznega
Uč manjš
hrošča, manjša poleglost rastlin, večji pridelek. Lahko se tudi lokalno zatira
hroš manjš več
odrasle osebke na privabilnih rastlinah koruze.
6

7. Biotehnični ukrepi
Metoda »privabi in ubij« - atraktanti + tehnični dodatki, ki
žuželko pokončajo (kukurbitacin + insekticid).
Setev gensko spremenjenih rastlin, odpornih na škodljivce:
Bt gen cry3Bb1 (B. thuringiensis subsp. kumamotoensis), ki kodira protein
s povečanim insekticidnim delovanjem na ličinke koruznega hrošča.
Cry3Bb1 je letalen le za koruznega hrošča, če ga zaužije; specifični učinek
je pogojen z anatomijo in fiziologijo žuželk; niti človek niti domače živali niso
občutljive za Bt proteine.
Hibrid MON 863 od leta 2003 v ZDA in Kanadi.
V Evropi za pridelavo še ni registrirane koruze, ki bi bila odporna na
koruznega hrošča; Evropska komisija je leta 2005 izdala dovoljenje za uvoz
koruze MON 863 v EU za krmo živine.
2007: oblikovane sorte odporne na koruznega hrošča + glifosat (npr.:
Agrisure GT/RW)
Registrirana BT koruza v ZDA, oktober 2005.
Podjetje Žuželka1 Šifra Učinkovina Trgovsko ime
Monsanto WCR Mon 863 Cry3Bb13,4 YieldGard
Rootworm
(YGRW)
Dow AgroSciences WCR DAS-59122-7 Cry34Ab13,4 Herculex RW
& Pioneer Hi-Bred /Cry35Ab13,4
Syngenta WCR MIR604 mCry3A3,4 Agrisure RW
(Experimental
Use Permit)
Monsanto WCR, ON, DG Mon 863 + Cry3Bb13,4 + YieldGard Plus
Mon 810 Cry1A(b) 2,4 (YGPlus)
Dow AgroSciences WCR, ON, DG, AI, DAS-59122-7 + Cry34Ab13,4 Herculex XTRA
& Pioneer Hi-Bred SF TC 1507 /Cry35Ab13,4 +
Cry1F2,4
1
ON = Ostrinia nubilalis; DG = Diatraea grandiosella; AI = Agrotis ipsilon; SF = Spodoptera frugiperda; WCR = Diabrotica
spp.
2
Protoxin – v žuželki se spremeni v toksični protein.
3
Toxin – v rastlini se ustvari kot toksin.
4
Cry1A(b) = Bt subspecies kurstaki; Cry1F = Bt subspecies aizawai; Cry3Bb1 = Bt subspecies kumamotoensis; Cry34Ab1
= Bt subspecies wuhanensis in Cry35Ab1 = Bt subspecies wuhanensis; mCry3A = Bt subspecies tenebrionis.
(Vir: C. Richard Edwards, Purdue University, W. Lafayette, Indiana, ZDA)
7

8. Biotični ukrepi
•V Evropi do zdaj niso znani še nobeni avtohtoni zajedavci, ki bi lahko
pomembneje vplivali na smrtnost tega škodljivca.
•Znan in sorazmerno učinkovit naravni zajedavec, parazitoid-tahinida
Celatoria compressa - izvira iz srednje Amerike.
•Odrasli osebki so edini parazitoid, ki v popolnosti izpolnjuje zahteve, ki so
potrebne za uvrstitev določenega organizma na seznam organizmov za
biotično varstvo koruze pred koruznim hroščem (vrsta je na območju iz
katerega izvira specializirana na vrste rodu Diabrotica, podnebne razmere
v Evropi so za njen razvoj ustrezne, možno jo je laboratorijsko rediti, je
učinkovita).
Kemični ukrepi
ZATIRANJE LIČINK
Talni insekticidi in kolobar - najpogostejša ukrepa za preprečevanje
škode na koruzi, ki jo povzročajo ličinke koruznega hrošča.
Z aplikacijo insekticidov v vrste ali nanosom aktivne snovi na seme
(Bača in sod., 2003), ni zagotovljena zadovoljiva učinkovitost, kadar je
populacija škodljivca velika.
Kdaj?
Ko pridelujemo koruzo v monokulturi.
Kako?
Z uporabo ustreznih talnih insekticidov iz skupine organofosforjevih estrov,
karbamatov, sintetičnih piretroidov in podobnih v vrste ali kot nanos
aktivne snovi na seme.
8

9. Kemični ukrepi
ZATIRANJE ODRASLIH OSEBKOV
Aplikacija insekticidov z letali (pri nas ni dovoljeno) ali s stroji z visokim
klirensom.
Izvajamo takrat, ko želimo preprečiti neposredno škodo, ki jo povzročajo
hrošči z objedanjem ali takrat, ko želimo preprečili odlaganje jajčec, s čimer
vplivamo na populacijsko gostoto ličink v naslednjem letu. (ustrezen čas za
uporabo insekticidov, četrti teden po izletavanju hroščev).
Zastrupljene vabe (Diabro CS in Invite EC) oziroma Slam®.
Nosilna sestavina = kukurbitacin; zmešan je z insekticidom. V prosti prodaji
na Madžarskem imajo tudi prehranski vabi Cide trak in Invite, ki sta vrstno
specifični in ne škodujeta koristnim organizmom.
Z uporabo takšnih vab hkrati zmanjšamo tudi vnos insekticidov v tla.
Težava: aplikacija.
Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča v Avstriji
hroš
Skupno 3,3 mio. ha kmetijskih površin: 1,38
mio. ha njivskih površin (cca 42% skupnih
kmet. površin): 0,8 mio. ha žit (58%
njivskih površin) - 272 500 ha koruze
(35% njivskih površin posejanih z žiti):
• 190 000 ha koruze za zrnje
• 77 000 ha silažne koruze
• 5 500 ha sladke in semenske koruze
„Zakonodaja“
• COMMISSION DECISION on emergency measures to prevent the spread within the Community of
Diabrotica virgifera Le Conte,2003/766 EC - temelj
• Ni enotnega “državnega” pravilnika, zakonodajni akti na področju zdravstvenega varstva rastlin se
sprejemajo na deželni ravni
• Prvi deželni Pravilnik o fitosanitarnih ukrepih, ki se nanašajo na obvladovanje koruznega hrošča –
sprejet na Gradiščanskem leta 2003, v 5 deželah leta 2004, v 3 deželah pa je Pravilnik še v
nastajanju.
• Vsebina deželnih pravilnikov temelji na Priporočilih Evropske komisije 2006/565/EC o zadrževalnih
ukrepih za omejitev širjenja koruznega hrošča.
9

10. Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča v Avstriji
hroš
UKREPI
Kmetovalci - obvezno spremljanje naleta
koruznega hrošča.
Sistematični nadzor - del programa
regionalnih enot službe za varstvo
rastlin, koordinira AGES (Austrian
Agency for Health & Food Safety)
Kolobar: koruza le 1x v dveh letih ALI
Kemično varstvo: tretiranje semena (90%) ali aplikacija insekticida v vrste.
Dodatni fitosanitarni ukrepi:
- prepoved premeščanja zemlje in rastlin s koruznih polj izven žarišča
Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča v Avstriji
hroš
REGISTRIRANA SREDSTVA
Zatiranje odraslih osebkov
Trenutno ni registriran noben pripravek za zatiranje odraslih hroščev.
Decis 2,5 EC (deltametrin) in Biscaya (tiakloprid) bosta izjemoma registrirana
konec leta 2008 (začasna registracija).
Zatiranje ličink
Force 1,5 G (teflutrin) – granulat za tretiranje v vrste
(zaradi toksičnosti za deževnike dovoljen le enkrat v dveh letih)
Nanos insekticida na seme: dovoljenje imajo klotianidin Poncho), tiametoksam
(Cruiser) in imidakloprid (Gaucho).
Seme lahko obdelajo le ustrezno usposobljene firme!
10

11. Seme lahko obdelajo le ustrezno usposobljene
firme!
•Na seme, ki je bilo v preteklem letu že obdelano z insekticidom se v letošnjem
letu ne sme ponovno nanesti insekticida.
•Insekticid se mora na seme nanašati v skladu s testiranimi postopki in sicer z
obveznim dodatkom dodatkov za oprijemanje.
•Vsaka “šarža” obdelanega semena mora biti testirana na intenzivnost
prašenja; zgornja dovoljena meja prašenja: 1,3 g/ 100.000 zrn (testirano z
Heubachovo metodo.
•Na vsaki vreči, ki jo nabavijo kmetovalci mora biti etiketa z natisnjenimi
podatki:
•S Ponchom obdelano seme se lahko seje le s pnevmatskimi sejalnicami, na
katerih se uporablja tehnika za zmanjševanje prašenja – drifta (AGES potrdilo,
da sejalnica izpolnjuje predpisane kriterije)
•Vreče semena se ne smejo premetavati
•Ko polnimo sejalnice, se prašivo (odpadlo s semena), ki ostaja na dnu vreč ne
sme stresati v sejalnice.
•Izpraznjene vreče in ostale ostanke moramo ustrezno odstraniti.
•Prepovedano je sejati ob vetrovnem vremenu; ko obstaja nevarnost zanašanja
prašiva na cvetoče sosednje njive.
Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča na Hrvaškem
hroš Hrvaš
•Skupna površina: 56.542 km2
•Površina, kjer je navzoč koruzni hrošč: 25.900 km2
•Površina, kjer je velikost populacije koruznega hrošča v koruzi nad
gospodarskim pragom škodljivosti: 9.400 km2
•Majhne kmetije – povprečna velikost 2,9 ha, povprečna velikost njive 0,5
ha
•Koruza – najpomembnejša poljščina 1/3 njivskih površin;
•Monokultura koruze: 5%
•Koruza seledi koruzi 2, 3, 4 leto: 20%
•Pridelava koruze: 319.000 ha
•Pridelava koruze v napadenem območju: 290.000 ha (91%)
•Površina koruze, kjer je velikost populacije koruznega hrošča v koruzi nad
gospodarskim pragom škodljivosti: 118.000 ha
•Površine, kjer nastaja škoda zaradi ličink koruznega hrošča: 20 ha
11

12. Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča na Hrvaškem
hroš Hrvaš
•Izobraževanje kmetovalcev – če poznajo problem, se
zavedajo tudi koristi ukrepov za obvladovanje koruznega
hrošča. Kmetovalci na svojih njivah izvajajo ocene
tveganja.
•Ocena tveganja = prvi korak k obvladovanju škodljivca
– Kolobarjenje na njivah, ki so opredeljene kot rizične;
Kmetovalec se lahko odloči med kolobarjem in uporabo
insekticida.
•Uporaba insekticidov le v monokulturi koruze, t.j. na
njivi, ki je po opravljeni oceni tveganja opredeljena kot
rizična.
REGISTRIRANA SREDSTVA:
Zatiranje odraslih osebkov
Ni registriran noben pripravek
Zatiranje ličink
Vnos v tla: karbofuran (Geocid G-5), klorpirifos-etil (Dursban G-7,5; Finish G-
7,5), terbufos (Counter G-5), teflutrin (Force 1,5 G)
Nanos na seme: fipronil (Regent EG 80%), imidakloprid (Macho 70WS),
klotianidin (Poncho), tiametoksam (Cruiser 350 FS).
Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča na
hroš
Madžarskem
Madž
Koruza – najpomembnejša in najdonosnejša krmna rastlina –
prideluje se v vseh regijah
Pridelovalne površine koruze - 1,2-1,3 mio ha
Delež koruze v monokulturi - cca 40 % (10-60%)
Preden so nastale gospodarske škode zaradi koruznega hrošča so bili fitosanitarni ukrepi v koruzi
usmerjeni le na tretiranje semena proti glivam in talnim škodljivcem ter na borbo proti plevelom.
12

13. Ukrepi obvladovanja koruznega hrošča na
Madžarskem
Zatiranje odraslih osebkov
acetamprid (Mospilan 20 SP) in
kukurbitacin+klorpirifos (Invite EC in Diabro CS).
Zatiranje ličink
• vnos v tla: teflutrin
(Force 1,5 G)
• nanos na seme:
imidakloprid (Gaucho 600
FS), klotianidin (Poncho
600 FS), tiametoksam
(Cruiser 350 FS).
Preden so nastale gospodarske škode zaradi koruznega hrošča so bili fitosanitarni ukrepi v koruzi
usmerjeni le na tretiranje semena proti glivam in talnim škodljivcem ter na borbo proti plevelom.
Furlanija Julijska krajina
Površina pod koruzo: 133.893 ha;
- zrnje: 128.258 ha;
- silaža: 5.635 ha;
(Source: Udine University “Rapporto di
valutazione intermedia PSR 2000/06”,
Udine, 2003).
Več kot 80% koruze na živinorejskih obratih;
Velik del koruze za zrnje prodajo drugim
italijanskim regijam in v tujino;
Silažna koruza skoraj vsa za domačo
uporabo.
Napadena območja (2005, 2006 in 2007- Pokrajinske uredbe): občine, kjer je bil koruzni
hrošč potrjen dve leti zapored.
Ukrepi, ki veljajo v napadenih območjih od leta 2005 dalje:
1. koruza se na isti njivi ne sme pridelovati več kot tri leta zapored;
2. Premikanje koruze in zemlje iz napadenih v nenapadena območja ni dovoljeno.
13

14. Furlanija Julijska krajina
Dovoljena uporaba insekticidov za zatiranje koruznega hrošča v Italiji (15. oktober 2008)
Zatiranje odraslih osebkov
Klorpirifos etil (Dursban 75 WG), klorpirifos metil (Etifos ME), alfacipermetrin (Contest), ciflutrin
(Bayteroid), deltametrin (Decis), Lambda-cialotrin (Forza), bifentrin (Brigata)
Zatiranje ličink
V vrste: bifentrin (Brigata), teflutrin (Force), karbosulfan (Marshal 5G)
Nacionalni predpis (17. september 2008 (UL Italije, 20. september 2008): tretiranje
semena z insekticidi ni dovoljeno; vzrok masovni spomladanski pogini čebel.
Furlanija Julijska krajina
Podpora (finančna) trajnostnemu kmetijstvu: poljedelstvo in sadjarstvo
Cilj:
zmanjšanje onesnaževanja vode, tal in proizvodov s pesticidi;
Zmanjšanje rabe pesticidov in gnojil.
Cilje v poljedelstvu lahko dosežejo s prilagajanjem kolobarja – zmanjšanjem površin pod
koruzo.
Obveznost kmetov v tem programu:
Kolobar, ista rastlina se ne sme ponoviti na isti površini v obdobju treh let;
Kultura, ki se v triletnem obdobju goji prvo leto ne sme biti ista kot kultura predhodnega leta;
Ozimna žita se na isti površini ne smejo ponoviti v obdobju dveh let;
GSO rastline niso dovoljene…
14

15. Kaj pa v Sloveniji?
Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
15

16. Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
Implementacija direktive EU – razmejevanje območij
Zadrževalno območje
a) dvoletni kolobar, ali
b) triletni kolobar; koruza se lahko na istem zemljišču prideluje le 2 x v treh
zaporednih letih, in sicer da je drugič posejana po izleganju ličink (t.i. strniščna setev
koruze - datum napove opazovalno-napovedovalna služba za varstvo rastlin), ali
c) triletni kolobar; koruza se lahko na istem zemljišču prideluje 2 x v treh zaporednih
letih, in sicer vsakič v kombinaciji z učinkovito uporabo insekticidov proti odraslim
koruznim hroščem (škropljenje v avgustu). Dovoljena je tudi uporaba drugih
ukrepov, ki dosežejo podobno raven obvladovanja tega organizma, zlasti pride v
poštev setev z insekticidom tretiranega semena koruze v drugem zaporednem letu
setve koruze.
Napadeno območje
Na napadenem območju veljajo enaki ukrepi, kot na zadrževalnem območju z
izjemo: koruza se lahko izjemoma prideluje tudi več kot dve leti zapored na istem
zemljišču, če vsako leto avgusta uporabimo učinkovit insekticid proti odraslim
koruznim hroščem.
Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
RAZGLASITEV NAPADENEGA OBMOČJA
OBMOČ
Dvoletno kolobarjenje = koruza se na istem zemljišču lahko prideluje samo
zemljiš
enkrat v dveh zaporednih letih.
Triletni kolobar = koruza se na istem zemljišču lahko seje dvakrat zapored, ob
zemljiš
tem, da se v obeh letih uporabi foliarni insekticid proti odraslim hroščem ali pa v
hroš
2. letu insekticid za zatiranje ličink. Tretje leto na tem zemljišču ne sme več rasti
lič zemljiš več
koruza.
16

17. Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
TEŽAVE
TEŽ
•V kolobarju se povečuje delež travno deteljnih mešanic in čistih posevkov
poveč delež meš
različnih vrst trav in detelj – povečana populacija drugih talnih škodljivcev, npr.
različ poveč
strun.
•Alternativne poljščine: sirkek, pšenica - ne moremo enakovredno nadomestiti
koruzne silaže.
•Energijska vrednost silaž iz pšenice v voščeni zrelosti je cca 5 % slabša kot pri
koruzni silaži.
•S pšenico dosežemo približno dvakrat manjši pridelek kot s koruzo, siliranje je
precej zahtevnejše.
Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
Zatiranje odraslih osebkov: Decis 2,5 EC (deltametrin) √
17

18. Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
Zatiranje odraslih osebkov: Decis 2,5 EC (deltametrin) √
Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √
Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
Zatiranje odraslih osebkov: Decis 2,5 EC (deltametrin) √
Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √
Insekticidi naneseni na seme:
Cruiser 350 FS (tiametoksam)
Poncho FS 600 (klotianidin)
18

19. Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
Decis 2,5 EC (deltametrin) za zatiranje hroščkov √
Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √
Insekticidi naneseni na seme:
Cruiser 350 FS (tiametoksam)
Poncho FS 600 (klotianidin)
?
Kaj pa v Sloveniji?
Kolobar √
Decis 2,5 EC (deltametrin) za zatiranje hroščkov √
Force 1,5 G (teflutrin) Talni insekticid - granulat √
Insekticidi naneseni na seme:
Cruiser 350 FS (tiametoksam)
Poncho FS 600 (klotianidin)
?
Več kot 60 % imamo gozda in le 25 % kmetijskih površin; pa še te so nam
največkrat odveč.
Smo proti vsemu; ne zaupamo nikomur!
Smo proti GSO, FFS, vetrnim elektrarnam, jedrskim elektrarnam, urejanju
odlagališč odpadkov, gradnji cest, uravnavanju populacijske gostote divjih
živali (kormorani, medvedi, morda tudi podgane) …
AMPAK: vsi bi radi dobro, zdravo in obilno jedli, varno živeli, se greli, se vozili
po urejenih cestah, odlagali odpadke na urejena odlagališča…
19

20. STRATEGIJA SLOVENSKEGA KMETIJSTVA!
Samopreskrba?: strateška odločitev - do kakšne mere si jo želimo; ali je
uvožena hrana bolje nadzorovana, bolj neoporečna, boljša – Odgovor je NE!
Ob nihanju svetovne proizvodnje predvsem DRAŽJA!
Ekološka pridelava? Ali lahko z njo zagotovimo prehransko varnost ljudi?
Zaenkrat butična in draga; samopreskrba zaenkrat utopija! Dilema: kakšen je
nadzor nad dovoljenimi sredstvi za varstvo rastlin (ostanki)?
Nove tehnološke rešitve! Zaenkrat jih, če je le mogoče zavračamo.
Posledica: Ožanje izbora FFS: neučinkovitost, pojav odpornosti,… GSO?
POLJEDELSTVO?, VRTNARSTVO?, ŽIVINOREJA?, SADJARSTVO?,
VINOGRADNIŠTVO? KAJ ŽELIMO, KAM PLOVEMO?
HVALA ZA POZORNOST
20