Rastlinski potni list je potreben za rastline, ki so običajno namenjene saditvi, da dokazuje, da jo je pridelal registrirani pridelovalec pod uradnim nadzorom in tako ne vsebuje nevarnih škodljivih organizmov. Na najmanjše pakiranje rastlin se namesti pred premeščanjem z mesta pridelave.
An influence of newly occurred pests and diseases to production and nature in Slovenia
Preventive phytosanitary measures are the first element of sustainable production if they are implemented in consistent manner. Despite fact, that harmful organisms (HOs), listed in annexes of directive 2000/29/EC, pose known threat to the Community plant health, present regime allows for continuous introductions from risky areas aiming not to disturb trade in plants and plant products. Such setting a side of plant health in rural and natural environment only partly ensures food security and competitiveness of agriculture or safeguarding the natural environment. Hopefully review of the plant health system in EU will meet better general objectives like: Contributing to plant health protection through sustainable production; Ensuring competitiveness of producers; Ensuring food security; Safeguarding the natural environment (forests, public and private green, landscape, biodiversity). Specific objectives of phytosanitary legislation are: Providing protection against HOs that so far do not occur in the EU, Controlling HOs of still limited distribution which are so harmful that strict control on further spread is needed; Ensuring the availability and use of healthy plant material at the beginning of the plant production chain; Controlling the spread of HOs through movement of host plants/plant products. With increased trade unknown risks arise daily, which should be identified before outbreaks occur in EU. Neither EU pest risk analysis nor spread-risk and cost-benefit analysis are available for better decision making. All these are done mainly at national level at the occasion of necessity. Phytosanitary actions including mandatory surveillance of listed HO and laboratory or scientific support against some important HOs in Slovenia will be analysed in respect of cost-benefit.
Sledljivost je zagotovljena z označevanjem (ETIKETO):
Rastlinski potni list za semenski krompir (SI in druge države članice ES)
Potrjuje, da so rastline in drugo predpisano blago brez karantenskih škodljivih organizmov
Da je blago pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom
Tržni pridelovalec jedilnega krompirja mora hraniti etiketo – rastlinski potni list najmanj 1 leto
Etiketa registriranega dobavitelja jedilnega krompirja
(SI in druge države članice Evropske Skupnosti)
Za namene trženja se etiketira:
doma pridelan krompir
Vnesen iz drugih držav članic
Uvožen krompir
Rastlinski potni list je potreben za rastline, ki so običajno namenjene saditvi, da dokazuje, da jo je pridelal registrirani pridelovalec pod uradnim nadzorom in tako ne vsebuje nevarnih škodljivih organizmov. Na najmanjše pakiranje rastlin se namesti pred premeščanjem z mesta pridelave.
An influence of newly occurred pests and diseases to production and nature in Slovenia
Preventive phytosanitary measures are the first element of sustainable production if they are implemented in consistent manner. Despite fact, that harmful organisms (HOs), listed in annexes of directive 2000/29/EC, pose known threat to the Community plant health, present regime allows for continuous introductions from risky areas aiming not to disturb trade in plants and plant products. Such setting a side of plant health in rural and natural environment only partly ensures food security and competitiveness of agriculture or safeguarding the natural environment. Hopefully review of the plant health system in EU will meet better general objectives like: Contributing to plant health protection through sustainable production; Ensuring competitiveness of producers; Ensuring food security; Safeguarding the natural environment (forests, public and private green, landscape, biodiversity). Specific objectives of phytosanitary legislation are: Providing protection against HOs that so far do not occur in the EU, Controlling HOs of still limited distribution which are so harmful that strict control on further spread is needed; Ensuring the availability and use of healthy plant material at the beginning of the plant production chain; Controlling the spread of HOs through movement of host plants/plant products. With increased trade unknown risks arise daily, which should be identified before outbreaks occur in EU. Neither EU pest risk analysis nor spread-risk and cost-benefit analysis are available for better decision making. All these are done mainly at national level at the occasion of necessity. Phytosanitary actions including mandatory surveillance of listed HO and laboratory or scientific support against some important HOs in Slovenia will be analysed in respect of cost-benefit.
Sledljivost je zagotovljena z označevanjem (ETIKETO):
Rastlinski potni list za semenski krompir (SI in druge države članice ES)
Potrjuje, da so rastline in drugo predpisano blago brez karantenskih škodljivih organizmov
Da je blago pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom
Tržni pridelovalec jedilnega krompirja mora hraniti etiketo – rastlinski potni list najmanj 1 leto
Etiketa registriranega dobavitelja jedilnega krompirja
(SI in druge države članice Evropske Skupnosti)
Za namene trženja se etiketira:
doma pridelan krompir
Vnesen iz drugih držav članic
Uvožen krompir
Hops (Humulus lupulus) is vegetatively propagated: few mother plants give several thousends clones. If mother plant is infected by virus, virod, fungi or other pathogen, young plants are infected, too.
Vlasta KNAPIC, APPS Slovenia
A. POTOCNIK, A. BRECL, IAFHF Slovenia
V. SKERLAVAJ, Slovenian Agricultural institute First Fireblight Outbreaks in Slovenia
How to face with growing problems of introduced alien plants, which became invasive? Is official control proper tool for preventing the introduction and spread?
Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.
Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega naravnega rastja. Zato je velik poudarek na opisu rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki sodijo med karantenske škodljive organizme in so pri nas manj poznani, saj se običajno ne pojavljajo.
Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva ter sistem rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.
Uredila: Vlasta Knapič
Avtorji: Domen Bajec, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Mirjam Bukovec, Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Simona Mavsar, mag. Erika Orešek, Primož Pajk, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Doc. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije
Prof. dr. Maja Jurc, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Mag. Jože Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Doc. dr. Stanislav Trdan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Doc. dr. Gregor Urek, dr. Mojca Marn Viršček, Kmetijski inštitut Slovenije
Measurements of spray drift were performed at herbicide application in maze at growth stage 3-4 leaves with different types of nozzles and at different spray volumes by use of fluorescent tracer technique. Use of drift-reducing nozzles caused 40-55 % reduction of spray drift at all studied distances from the field edge.
Na hmelju sta poleg 9 virusnih bolezni znana še dva molekularna patogena: hmeljev stunt viroid in hmeljev latentni viroid. Zaradi majhnosti in posebnosti v zgradbi viroidov je njihovo ugotavljanje in določevanje precej zahtevno.
Hops (Humulus lupulus) is vegetatively propagated: few mother plants give several thousends clones. If mother plant is infected by virus, virod, fungi or other pathogen, young plants are infected, too.
Vlasta KNAPIC, APPS Slovenia
A. POTOCNIK, A. BRECL, IAFHF Slovenia
V. SKERLAVAJ, Slovenian Agricultural institute First Fireblight Outbreaks in Slovenia
How to face with growing problems of introduced alien plants, which became invasive? Is official control proper tool for preventing the introduction and spread?
Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.
Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega naravnega rastja. Zato je velik poudarek na opisu rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki sodijo med karantenske škodljive organizme in so pri nas manj poznani, saj se običajno ne pojavljajo.
Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva ter sistem rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.
Uredila: Vlasta Knapič
Avtorji: Domen Bajec, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Mirjam Bukovec, Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Simona Mavsar, mag. Erika Orešek, Primož Pajk, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Doc. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije
Prof. dr. Maja Jurc, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Mag. Jože Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Doc. dr. Stanislav Trdan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Doc. dr. Gregor Urek, dr. Mojca Marn Viršček, Kmetijski inštitut Slovenije
Measurements of spray drift were performed at herbicide application in maze at growth stage 3-4 leaves with different types of nozzles and at different spray volumes by use of fluorescent tracer technique. Use of drift-reducing nozzles caused 40-55 % reduction of spray drift at all studied distances from the field edge.
Na hmelju sta poleg 9 virusnih bolezni znana še dva molekularna patogena: hmeljev stunt viroid in hmeljev latentni viroid. Zaradi majhnosti in posebnosti v zgradbi viroidov je njihovo ugotavljanje in določevanje precej zahtevno.
1. Predpisi na področju
pridelave sadilnega
materiala sadnih rastlin
Vlasta KNAPIČ
Fitosanitarna uprava RS
(Šempeter pri Gorici, 03. feb. 2006)
1
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
2. Vsebina
Uvod
Državna služba za varstvo rastlin
FURS in fitosanitarna inšpekcija
Pooblaščeni izvajalci varstva rastlin
Javna služba za zdravstveno varstvo rastlin
Predpisi za sadne rastline
Poudarek na koščičarjih
Nadzor karantenskih škodljivih organizmov
Obvladovanje drugih bolezni/škodljivcev
2
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
3. Mednarodno varstvo rastlin
EPPO
EU 15
EU 10 + 3
Slovenija je od 1. Maja 2004 članica EU, prej EPPO 3
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
4. Osnovna zakonodaja
Nacionalni predpisi so prilagojeni
predpisom Evropske unije in upoštevajo
mednarodne standarde (EPPO in IPPC):
● Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin
(UL RS 23/05)
● Zakon o ratifikaciji konvencije o varstvu
rastlin
● Zakon o semenskem materialu
kmetijskih rastlin kmetijskih rastlin
4
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
5. FA
O-
Slu IPP
var ž ba C
stv
Uradna služba o r za
ast
lin
MINISTRSTVO RS ZA
DRUGO KMETIJSTVO, GOZDARSTVO
STOPENJSKI IN PREHRANO
ORGAN
ORGANI V SESTAVI
MINISTRSTVA
VETERINARSKA INŠPEKTORAT RS ZA
UPRAVA REPUBLIKE KMETIJSTVO, FITOSANITARNA UPRAVA
SLOVENIJE GOZDARSTVO in HRANO REPUBLIKE SLOVENIJE
PRVO STOPENJSKI ORGANI
INŠPEKCIJA
KMETIJSKA FITOSANITARNA GOZDARSKA LOVSKA IN ZA KAKOVOST INŠPEKCIJA ZA
INŠPEKCIJA INŠPEKCIJA INŠPEKCIJA RIBIŠKA KMETIJSKIH KAKOVOST
INŠPEKCIJA PRIDELKOV KRME
LABORATORIJI in POOBLAŠČENE ORGANIZACIJE
5
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
6. Slovenska organizacija za varstvo rastlin
MKGP
FITOSANITA FITOSANI-
RNA TARNA
UPRAVA RS INŠPEKCIJA
Kmetijsko gozdarski
Kmetijski inštitut
zavod Maribor
Slovenije
Poobla-
Nacionalni inštitut za ščene Kmetijsko gozdarski
zavod Novo mesto
biologijo inštitucije
Kmetijsko gozdarski
Inštitut za hmeljarstvo in zavod Nova Gorica
pivovarstvo Žalec
Biotehniška
fakulteta
6
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
7. FURS
Fitosanitarna uprava je osrednji organ za
varstvo rastlin:
za upravne zadeve in pripravo predpisov
za izvajanje upravnih nalog s področja varstva
rastlin,
za koordiniranje dela pri usklajevanju
področja varstva rastlin z evropskim,
za pripravljanje programov nacionalne
strategije na področju
in oblikovanje novih sistemskih rešitev.
7
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
8. IRSKGLR-Fitosanitarna inšpekcija
Pristojnosti FSI daje zakon o zdravstvenem varstvu
rastlin:
− nadzor zdravstvenega stanja rastlinskih pošiljk
− v mednarodnem prometu (uvoz, izvoz,
ponovni izvoz) in
− na domačem tržišču;
− fitosanitarni pregledi - zdravstveni pregledi rastlin
(seme in sadilni material), polj, zavarovanih
prostorov idr.,
− kar vključuje jemanje vzorcev za laboratorijske
analize in
− morebitne ukrepe za obvladovanje ŠO;
8
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
9. Pooblaščene inštitucije - strokovna podpora
izvajanje specializiranih laboratorijskih preiskav
rastlin, rastlinskih proizvodov, zemlje…
diagnostika karantenskih škodljivih organizmov
dajanje strokovnih mnenj
izvajanje sistematičnih raziskav posebej
pomembnih karantenskih organizmov,
zdelava strokovnih podlag pri določitvi varovanih
in posebej nadzorovanih območij
fitosanitarni pregledi semena in sadilnega materiala
Izdajanje rastlinskih potnih listov <- CERTIFIK. ORGANI
9
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
10. Pooblaščene inštitucije – javna služba
izvajanje laboratorijskih preiskav rastlin, rastlinskih
proizvodov, zemlje…
diagnostika škodljivih organizmov, ki so običajno nazoči na
rastlinah
prognostična služba za varstvo rastlin
zagotavljanje meteoroloških, biotičnih in drugih podatkov
za napovedovanje ŠO,
10
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
11. Karantenski škodljivi organizmi
Prilogi I in II direktive 2000/29/ES določata škodljive
organizme, katerih vnos in širjenje sta prepovedana:
hrušev ožig, šarka, ESFY-leptonekroza koščičarjev,
metličavost jablan...
neevropske vrste muh iz družine Tephritidae, ki se
prenašajo s plodovi,
Drugih žuželk, nematod, pršic ter drugih organizmov,
katerih glavne poti prenosa so z deli rastlin ali
rastlinskih proizvodov.
11
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
12. ESFY – I.A2
KARANTENSKI ORGANIZMI,
KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE
V DRŽAVAH ČLANICAH JE
PREPOVEDAN
Fitoplazma European Stonefruit
Yellows (Apricot chlorotic
leafroll) ali leptonekroza
kočičarjev
Pravilnik o ukrepih za
preprečevanje širjenja in
zatiranje (Uradni list RS, št.
140/04);
12
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
13. Carposina niponensis (II.A1)
Breskov sadni molj
KARANTENSKI ORGANIZMI,
KATERIH VNOS IN ŠIRJENJE
V DRŽAVAH ČLANICAH SE
PREPOVESTA, ČE SO
NAVZOČI NA
rastlinah/plodovih kutine
Cydonia, jablan Malus,
koščičarjev Prunus in hrušk
Pyrus , ki izvirajo iz
neevropskih držav
13
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
14. Enarmonia packardi (II.A1)
Sadni zavijač (Grapholita
packardi) na
rastlinah/plodovih kutine
Cydonia, jablan Malus,
koščičarjev - češnje in
hrušk Pyrus iz neevropskih
držav (severna Amerika)
Enarmonia prunivora (II.A1)
je sorodna karantenska
vrsta na okrasnih rastlinah
Crataegus, Photinia in
vrtnicah
14
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
15. Tachypterellus quadrigibbus (II.A1)
Cvetožer (Anthonomus
quadrigibbus)
na rastlinah/plodovih
kutine Cydonia, jablan
Malus, koščičarjev -
češnje in hrušk Pyrus iz
neevropskih držav
(severna Amerika)
15
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
16. Apiosporina morbosa (II.A1)
gliva grbančenja češenj
na sadikah koščičarjev iz
neevropskih držav (severna
Amerika)
16
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
17. Pseudomonas syringae pv. persicae
Karantenska
bakterija za breskve
in nektarine II.A2
17
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
18. Xanthomonas campestris pv. pruni
Karantenska bakterija
za slive, breskve in
druge koščičarje -
II.A2
18
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
19. Šarka Plum pox virus
Karantenski virus za
razmnoževalni
material koščičarjev
– II.A2
Pravilnik o ukrepih
za preprečevanje
širjenja in zatiranje
šarke (U.l. RS, št.
18/02 in 48/04)
19
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
20. Prepoved uvoza sadilnega materiala
Priloga III direktive 2000/29/ES določa
RASTLINE, KATERIH VNOS JE
PREPOVEDAN:
SADIKE IN CEPIČI kutine, jablane, koščičarjev,
hrušk, šmarne hrušice, gloga, in vrtnic, razen
rastlin v stadiju mirovanja brez listov,
cvetov in plodov
20
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
21. Posebne zahteve
Priloga IV direktive 2000/29/ES določa posebne
zahteve ZA VNOS IN PREMEŠČANJE RASTLIN
(IV.A.II)
Rastlinski potni list se lahko izda ob uradni izjavi,
da je izpolnjena ena od predpisanih zahtev:
(a) da rastline izvirajo iz območij, ki so znana, da niso
okužena z ustreznimi škodljivimi organizmi; ali
(b) da na rastlinah na mestu pridelave od začetka zadnje
popolne rastne dobe ni bilo opaženih simptomov bolezni,
ki jih povzročajo ustrezni škodljivi organizmi.
• fitoplazma Apricot chlorotic leafroll (ESFY)
• Bakterija Xanthomonas campestris pv. pruni
• Bakterija Pseudomonas syringae pv. persicae
21
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
22. Posebne zahteve - šarka
Rastlinski potni list se lahko izda ob uradni izjavi, da je
izponjena ena od predpisanih zahtev:
(a) da rastline izvirajo iz območij, ki so znana, da niso okužena z
virusom Plum pox; ali
(b) (aa) da so rastline bodisi uradno potrjene po certifikacijski shemi
bodisi izvirajo neposredno od matičnih rastlin, vzdrževanih pod
primernimi pogoji in v zadnjih treh rastnih dobah vsaj enkrat uradno
testiranih IN
(bb) da na rastlinah na mestu pridelave, ali na občutljivih rastlinah v
njegovi neposredni bližini ni bilo opaženih simptomov bolezni, ki jih
povzroča Plum pox virus, od začetka zadnjih 3 popolnih rastnih dob
IN
(cc) da so bile uničene rastline, ki kažejo simptome bolezni drugih
virusov, viroidov ali fitoplazem
22
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
23. Premeščanje (≅≅trženje)
Priloga V direktive 2000/29/ES določa rastline, ki so
možni prenašalci škodljivih organizmov in jih mora
spremljati rastlinski potni list:
Rastline, namenjene saditvi (podlage, cepiči,
sadike), razen semena:
Kutine
Hruške
Jablane
Koščičarjev (breskve, nektarine, slive/češplje, češnje,
višnje, mandlji)
in okrasne ter druge rastline iz 1. skupine
Namestitev RPL na vsako rastlino ali pakiranje
23
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
24. Fitosanitarni ukrepi
Predpisi o preprečevanju širjenja, ki določajo pravila na
podlagi dobrega poznavanja biologije bolezni/škodljivca
Predhodna odobritev lokacije vzpostavitve drevesnice
ali matičnega nasada
Določen varovalni pas, ki mora biti neokužen
Redni pregledi zdravstvenega stanja rastlin
Redno zatiranje škodljivcev/prenašalcev
Prilagoditev agrotehnike razmnoževanja in pridelave
Laboratorijsko testiranje bolezni
Nadzor drugih predmetov (čebelji panji-hrušev ožig)
24
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
25. Trženje/Premeščanje
PRIDELAVA UVOZ
Z namenom trženja Z namenom trženja
PREMEŠČANJE
Z namenom trženja
Vpis v FITO REGISTER
DREVESNICE
MATIČNI NASADI
25
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
26. Gospodarsko škodljivi organizmi
V nasadih breskev npr:
Breskov škrlup
Breskova kodravost
Listna luknjičavost koščičarjev
Breskov zavijač in breskov molj
________________________________
Xanthomonas arboricola pv. Pruni (II.A2)
Delo JAVNE SLUŽBE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
RASTLIN
26
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
27. Zaključek
Vsak izbruh bolezni v pridelavi poveča
stroške pridelave
Po izbruhu karantenskih bolezni so
predpisane omejitve v pridelavi in dodatni
ukrepi
Vsak vnos rastlinskega blaga na območje
pridelave v RS pomeni tveganje, če prihaja
iz potencialno okuženih držav
Preprečevanje vnosa je pri nevarnih
karantenskih škodljivih organizmih
najučinkovitejši ukrep! 27
MKGP, Fitosanitarna uprava RS