Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.
Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega naravnega rastja. Zato je velik poudarek na opisu rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki sodijo med karantenske škodljive organizme in so pri nas manj poznani, saj se običajno ne pojavljajo.
Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva ter sistem rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.
Uredila: Vlasta Knapič
Avtorji: Domen Bajec, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Mirjam Bukovec, Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Simona Mavsar, mag. Erika Orešek, Primož Pajk, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Doc. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije
Prof. dr. Maja Jurc, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Mag. Jože Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Doc. dr. Stanislav Trdan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Doc. dr. Gregor Urek, dr. Mojca Marn Viršček, Kmetijski inštitut Slovenije
Hops (Humulus lupulus) is vegetatively propagated: few mother plants give several thousends clones. If mother plant is infected by virus, virod, fungi or other pathogen, young plants are infected, too.
Zdravstveno varstvo rastlin - Sistem v Republiki Sloveniji kot članici Evropske unije, 2009
Plant health - The system in Republic of Slovenia as EU
Memeber State, 2009
Gradivo je namenjeno krepitvi znanja inšpektorjev in pooblaščenih preglednikov, ki opravljajo fitosanitarne preglede oziroma nadzor zdravstvenega stanja rastlin, tako tistih prostorastočih kot gojenih.
Poseben poudarek je na poznavanju vsebin nadzora rastlin, s katerimi se ukvarjajo zavezanci za vpis v register. To so vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, dodelavo, uvozom ali distribucijo oziroma s trženjem rastlinskega materiala, zlasti sadik in semena, za katere je potrebno opraviti uradni fitosanitarni pregled ob uvozu ali v pridelavi oziroma predelavi in izdati rastlinski potni list ali drugo ustrezno etiketo oziroma žig v vsaj eni fazi premeščanja znotraj Evropske unije.
Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci je pomembno področje tako v kmetijski pridelavi kot pri ohranjanju gospodarnosti in biotske raznovrstnosti gozdov ter drugega naravnega rastja. Zato je velik poudarek na opisu rastlinskih bolezni in škodljivcev, ki sodijo med karantenske škodljive organizme in so pri nas manj poznani, saj se običajno ne pojavljajo.
Zbrano gradivo osvetljuje vzpostavitev sistema varovanja zdravja rastlin v Sloveniji, obvladovanje kritičnih točk pridelave in trgovine s semenom, sadikami in drugim razmnoževalnim materialom, opisuje implementacijo evropskih standardov s področja varstva rastlin in semenarstva ter sistem rastlinskega potnega lista, ki zmanjšuje ovire v trgovini z rastlinskim blagom na skupnem trgu Evropske unije.
Uredila: Vlasta Knapič
Avtorji: Domen Bajec, Kmetijsko gozdarski zavod Novo mesto
Mirjam Bukovec, Mojca Celar, Vlasta Knapič, mag. Simona Mavsar, mag. Erika Orešek, Primož Pajk, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije
Doc. dr. Dušan Jurc, Gozdarski inštitut Slovenije
Prof. dr. Maja Jurc, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Mag. Jože Miklavc, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor
Dr. Sebastjan Radišek, dr. Magda Rak Cizej, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Mag. Gabrijel Seljak, Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica
Doc. dr. Stanislav Trdan, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Doc. dr. Gregor Urek, dr. Mojca Marn Viršček, Kmetijski inštitut Slovenije
Hops (Humulus lupulus) is vegetatively propagated: few mother plants give several thousends clones. If mother plant is infected by virus, virod, fungi or other pathogen, young plants are infected, too.
Not only the principles of effectiveness and quality of biological control should be taken into consideration but also the rules and eventual risk for nature conservation and for biological diversity thereof. More detailed procedures for introduction, rearing and use of useful organisms are subject to the Rules on biological control of plant pests (Official Gazette RS, No 45/06), which came into force on 13 May 2006. Provisions of these Rules do not apply for the introduction and use of microorganisms, which are governed by regulations in the field of plant protection products and are subject to different risk assessment in the registration procedure. Useful organisms, which may be used for the purposes of biological control of plant pests may be indigenous or exotic species of organisms.
Označevanje in pakiranje nevarnih kemikalijBojan Dimic
Na 46 straneh je naša kolegica Ana zbrala nekaj najpomembnejših informacij in priporočil glede označevanja in pakiranja kemikalij.
Naj naštejemo le nekaj tem, ki jih gradivo zajema:
Vsebina etikete – str. 4
Splošna pravila za uporabo etiket – str. 7
Napake na etiketah – str. 9
Napake pri piktogramih – str. 15
Odstopanja od zahtev glede označevanja in pakiranja – str. 17
Označevanje notranje-zunanje embalaže – str. 20
Označevanje topljive embalaže za enkratno uporabo – str. 22
Otipno opozorilo / varno zapiralo – str. 26
Označevanje detergentov – str. 31
Aerosoli – str. 40.
Lepo vabljeni k branju.
Rastlinski potni list je potreben za rastline, ki so običajno namenjene saditvi, da dokazuje, da jo je pridelal registrirani pridelovalec pod uradnim nadzorom in tako ne vsebuje nevarnih škodljivih organizmov. Na najmanjše pakiranje rastlin se namesti pred premeščanjem z mesta pridelave.
Sledljivost je zagotovljena z označevanjem (ETIKETO):
Rastlinski potni list za semenski krompir (SI in druge države članice ES)
Potrjuje, da so rastline in drugo predpisano blago brez karantenskih škodljivih organizmov
Da je blago pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom
Tržni pridelovalec jedilnega krompirja mora hraniti etiketo – rastlinski potni list najmanj 1 leto
Etiketa registriranega dobavitelja jedilnega krompirja
(SI in druge države članice Evropske Skupnosti)
Za namene trženja se etiketira:
doma pridelan krompir
Vnesen iz drugih držav članic
Uvožen krompir
How to face with growing problems of introduced alien plants, which became invasive? Is official control proper tool for preventing the introduction and spread?
An influence of newly occurred pests and diseases to production and nature in Slovenia
Preventive phytosanitary measures are the first element of sustainable production if they are implemented in consistent manner. Despite fact, that harmful organisms (HOs), listed in annexes of directive 2000/29/EC, pose known threat to the Community plant health, present regime allows for continuous introductions from risky areas aiming not to disturb trade in plants and plant products. Such setting a side of plant health in rural and natural environment only partly ensures food security and competitiveness of agriculture or safeguarding the natural environment. Hopefully review of the plant health system in EU will meet better general objectives like: Contributing to plant health protection through sustainable production; Ensuring competitiveness of producers; Ensuring food security; Safeguarding the natural environment (forests, public and private green, landscape, biodiversity). Specific objectives of phytosanitary legislation are: Providing protection against HOs that so far do not occur in the EU, Controlling HOs of still limited distribution which are so harmful that strict control on further spread is needed; Ensuring the availability and use of healthy plant material at the beginning of the plant production chain; Controlling the spread of HOs through movement of host plants/plant products. With increased trade unknown risks arise daily, which should be identified before outbreaks occur in EU. Neither EU pest risk analysis nor spread-risk and cost-benefit analysis are available for better decision making. All these are done mainly at national level at the occasion of necessity. Phytosanitary actions including mandatory surveillance of listed HO and laboratory or scientific support against some important HOs in Slovenia will be analysed in respect of cost-benefit.
Measurements of spray drift were performed at herbicide application in maze at growth stage 3-4 leaves with different types of nozzles and at different spray volumes by use of fluorescent tracer technique. Use of drift-reducing nozzles caused 40-55 % reduction of spray drift at all studied distances from the field edge.
Na hmelju sta poleg 9 virusnih bolezni znana še dva molekularna patogena: hmeljev stunt viroid in hmeljev latentni viroid. Zaradi majhnosti in posebnosti v zgradbi viroidov je njihovo ugotavljanje in določevanje precej zahtevno.
Not only the principles of effectiveness and quality of biological control should be taken into consideration but also the rules and eventual risk for nature conservation and for biological diversity thereof. More detailed procedures for introduction, rearing and use of useful organisms are subject to the Rules on biological control of plant pests (Official Gazette RS, No 45/06), which came into force on 13 May 2006. Provisions of these Rules do not apply for the introduction and use of microorganisms, which are governed by regulations in the field of plant protection products and are subject to different risk assessment in the registration procedure. Useful organisms, which may be used for the purposes of biological control of plant pests may be indigenous or exotic species of organisms.
Označevanje in pakiranje nevarnih kemikalijBojan Dimic
Na 46 straneh je naša kolegica Ana zbrala nekaj najpomembnejših informacij in priporočil glede označevanja in pakiranja kemikalij.
Naj naštejemo le nekaj tem, ki jih gradivo zajema:
Vsebina etikete – str. 4
Splošna pravila za uporabo etiket – str. 7
Napake na etiketah – str. 9
Napake pri piktogramih – str. 15
Odstopanja od zahtev glede označevanja in pakiranja – str. 17
Označevanje notranje-zunanje embalaže – str. 20
Označevanje topljive embalaže za enkratno uporabo – str. 22
Otipno opozorilo / varno zapiralo – str. 26
Označevanje detergentov – str. 31
Aerosoli – str. 40.
Lepo vabljeni k branju.
Rastlinski potni list je potreben za rastline, ki so običajno namenjene saditvi, da dokazuje, da jo je pridelal registrirani pridelovalec pod uradnim nadzorom in tako ne vsebuje nevarnih škodljivih organizmov. Na najmanjše pakiranje rastlin se namesti pred premeščanjem z mesta pridelave.
Sledljivost je zagotovljena z označevanjem (ETIKETO):
Rastlinski potni list za semenski krompir (SI in druge države članice ES)
Potrjuje, da so rastline in drugo predpisano blago brez karantenskih škodljivih organizmov
Da je blago pridelal registriran imetnik pod uradnim nadzorom
Tržni pridelovalec jedilnega krompirja mora hraniti etiketo – rastlinski potni list najmanj 1 leto
Etiketa registriranega dobavitelja jedilnega krompirja
(SI in druge države članice Evropske Skupnosti)
Za namene trženja se etiketira:
doma pridelan krompir
Vnesen iz drugih držav članic
Uvožen krompir
How to face with growing problems of introduced alien plants, which became invasive? Is official control proper tool for preventing the introduction and spread?
An influence of newly occurred pests and diseases to production and nature in Slovenia
Preventive phytosanitary measures are the first element of sustainable production if they are implemented in consistent manner. Despite fact, that harmful organisms (HOs), listed in annexes of directive 2000/29/EC, pose known threat to the Community plant health, present regime allows for continuous introductions from risky areas aiming not to disturb trade in plants and plant products. Such setting a side of plant health in rural and natural environment only partly ensures food security and competitiveness of agriculture or safeguarding the natural environment. Hopefully review of the plant health system in EU will meet better general objectives like: Contributing to plant health protection through sustainable production; Ensuring competitiveness of producers; Ensuring food security; Safeguarding the natural environment (forests, public and private green, landscape, biodiversity). Specific objectives of phytosanitary legislation are: Providing protection against HOs that so far do not occur in the EU, Controlling HOs of still limited distribution which are so harmful that strict control on further spread is needed; Ensuring the availability and use of healthy plant material at the beginning of the plant production chain; Controlling the spread of HOs through movement of host plants/plant products. With increased trade unknown risks arise daily, which should be identified before outbreaks occur in EU. Neither EU pest risk analysis nor spread-risk and cost-benefit analysis are available for better decision making. All these are done mainly at national level at the occasion of necessity. Phytosanitary actions including mandatory surveillance of listed HO and laboratory or scientific support against some important HOs in Slovenia will be analysed in respect of cost-benefit.
Measurements of spray drift were performed at herbicide application in maze at growth stage 3-4 leaves with different types of nozzles and at different spray volumes by use of fluorescent tracer technique. Use of drift-reducing nozzles caused 40-55 % reduction of spray drift at all studied distances from the field edge.
Na hmelju sta poleg 9 virusnih bolezni znana še dva molekularna patogena: hmeljev stunt viroid in hmeljev latentni viroid. Zaradi majhnosti in posebnosti v zgradbi viroidov je njihovo ugotavljanje in določevanje precej zahtevno.
2. Zdravstveno varstvo rastlin
Vsebina
Spremembe zakonodaje zaradi:
Sprememb direktiv sveta ES
Sprememb direktiv komisije ES
Novih odločb Evropske komisije
Podlage za vključevanje carine v nadzor rastlin in
rastlinskih proizvodov po fitosanitarnih predpisih
2
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
3. Zdravstveno varstvo rastlin
SPREMEMBE
Prenos EU smernic v slovensko zakonodajo
EU Slovenska zakonodaja Sprejem Sprememba
2000/29 Zakon o zdravstvenem varstvu rastlin 22.6.01 < 31.12.04
2000/29 Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, 08.09.01 < 30.04.04
(varstvo širjenja in zatiranje škodljivih organizmov
rastlin) rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih
predmetov
92/90 Pravilnik o pogojih za registracijo pridelovalcev,
93/50 < 30.04.04
predelovalcev, uvoznikov in distributerjev določenih rastlin, 24.11.01
(register) rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov,
92/105 pomembnih s področja zdravstvenega varstva rastlin in o
(Potni pogojih za izdajanje rastlinskih potnih listov
list)
3
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
4. Zdravstveno varstvo rastlin
Direktiva 2000/29/ES
Direktiva Sveta 2000/29/ES o varstvenih ukrepih proti
vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali
rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu
širjenju v Skupnosti določa režim zdravstvenega
varstva rastlin Skupnosti, pri čemer določa:
fitosanitarne zahteve,
postopke in
formalnosti, ki veljajo za rastline in rastlinske proizvode ob
njihovem vnašanju ali premeščanju po Skupnosti
Direktiva je bila 9x spremenjena
Člene spreminja Direktiva Sveta 2002/89/ES
4
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
5. Zdravstveno varstvo rastlin
SPREMEMBE 2000/29/ES
Spremembe so predpisane z:
DIREKTIVO SVETA 2002/89/ES (OJ L 355, 30.12.2002, p. 45-60),
pričetek veljavnosti: 1. Januar 2005.
Določbe o postopkih obveščanja med carinsko in fitosanitarno
službo
DIREKTIVO KOMISIJE 2004/xx/ES (uveljavitev 1.6.2004)
Določbe za les (sprememba carinskih kod):
• hlodovina,
• žagan les,
• lesni delci (sekanci, iveri, lesni odpadki ali ostanki lesa iglavcev)
• pakirni les (palete, zaboji, bobni, podporni les, distančniki in nosilci)
5
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
6. Zdravstveno varstvo rastlin
Direktiva 2000/29/ES
Pred carinjenjem je treba opraviti fitosanitarne
postopke in formalnosti.
Fitosanitarni postopki in formalnosti za pošiljke rastlin in
rastlinskih proizvodov so lahko opravljeni
v isti državi članici, v kateri poteka carinjenje,
v drugi državi članici, kot poteka carinjenje, zato je treba
uvesti sistem sodelovanja pri komuniciranju in
informiranju med odgovornimi fitosanitarnimi organi
in carinskimi uradi.
6
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
7. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES I
Definicija za vstopno mesto:
mesto, kjer so rastline, rastlinski proizvodi ali drugi
predmeti prvič vneseni na carinsko območje
Skupnosti:
letališče v primeru zračnega prevoza,
pristanišče v primeru pomorskega ali rečnega prevoza,
postaja v primeru železniškega prevoza ter
mesto carinskega urada, odgovornega za področje, kjer se
prečka notranja meja Skupnosti v primeru katerega koli
drugega prevoza;
7
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
8. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES II
Opredeli postopke obveščanja o pošiljki za:
Fitosanitarni organ Fitosanitarni organ
vstopnega mesta namembnega območja
= odgovorni uradni = odgovorni uradni organ v
organ v državi državi članici, pristojen za
članici, pristojen za področje, kjer je carinski urad
vstopno mesto; namembnega območja;
carinski urad carinski urad namembnega
vstopnega mesta območja
= urad namembnega območja v
pomenu člena 340b(3) Uredbe
Komisije (EGS) št. 2454/93
8
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
9. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES III
Pošiljke blaga, naštetega v prilogi V, del B, ki prihajajo
iz tretje države in so vnesene na carinsko območje
Skupnosti,
od trenutka njihovega vnosa velja carinski nadzor
skladno s členom 37(1) Carinskega zakonika Skupnosti
in tudi nadzor fitosanitarnih organov.
Zanje se lahko uporabi eden od carinskih postopkov,
kot je določeno v členu 4(16)(a), (d), (e), (f), (g)
Carinskega zakonika Skupnosti samo, če so bile
fitosanitarne formalnosti opravljene in imajo:
Fitosanitarno spričevalo
Drug alternativni (spremni) dokument
Žig
9
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
10. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES IV
Države članice zagotovijo, da
fitosanitarni organi pregledajo tudi uvozne pošiljke
ali partije, za katere pa po carinskih formalnostih ni
deklarirano, da jih sestavljajo ali da vsebujejo rastline,
rastlinske proizvode ali druge predmete, naštete v
Prilogi V, del B, če obstaja sum, da so navzoči.
preiskovalni carinski urad nemudoma obvesti
fitosanitarni organ, kadarkoli se s carinskim pregledom
ugotovi take nedeklarirane uvozne pošiljke ali partije.
LES v obliki varovalne obloge, distančnikov, palet
ali pakirnega materiala (koluti, bobni, zaboji…)
10
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
12. Zdravstveno varstvo rastlin
Žig za les POSTOPEK
SI-901-HT
ISPM 15 (Nacionalna) Registrska številka
proizvajalca pakirnega lesa 12
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
13. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES V
Ob uvozu je pregled dokumentacije vsake pošiljke
vedno na mejnem vstopnem mestu
Preverjanje istovetnosti in zdravstveni pregledi rastlin
se lahko opravljajo z zmanjšano pogostostjo za:
Lesena pakiranja
Rezano cvetje
Plodove
Preverjanje istovetnosti in zdravstveni pregledi rastlin
se lahko opravljajo na mestu namembe
Če so izpolnjeni nekateri minimalni pogoj v zvezi z
infrastrukturo, osebjem in opremo
13
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
14. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES VI
Obveščanje med pristojnimi organi:
formular/informacijski sistem
EU carinsko FITOSANITAR CARINIK
območje NI INŠPEKTOR
VSTOPNO ii
MESTO # #
(MEJNI
PREHOD) iv
i
KRAJ iii
NAMEMBE # #
14
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
15. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES VII
Uvozniki (ali njihovi carinski zastopniki) rastlin, rastlinskih
proizvodov ali predmetov, ki so našteti v Prilogi V, del
B, prijavijo pošiljko z enotnim obrazcem:
sklic na vrsto rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih
predmetov z uporabo kode "integrirane tarife Evropskih
skupnosti” (Taric)
izjavo "Ta pošiljka vsebuje fitosanitarno relevantno
blago”
referenčno številko(-e) zahtevane fitosanitarne
dokumentacije
uradno registrsko številko uvoznika
15
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
16. Zdravstveno varstvo rastlin
Novosti - 2000/29/ES VIII
Enotna fitosanitarna pristojbina:
Države članice imenujejo organe, pooblaščene za
zaračunavanje fitosanitarne pristojbine.
Pristojbino plača uvoznik ali njegov carinski posrednik.
Nadomesti vse druge dajatve ali pristojbine, ki se
pobirajo v državah članicah na državni, regionalni ali
lokalni ravni za preglede in za potrdila zanje
Razen za laboratorijsko testiranje in vzorčenje za vizualne
preglede.
16
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
18. Zdravstveno varstvo rastlin
FITO-PRAVILNIK*
ANEKSI dir. 2000/29 Velja za:
Vsebina seznama EU PZ
I – prepoved vnosa ŠO AI A II B
II – prepoved vnosa ŠO, če je
AI A II B
na določeni rastlini
III – prepoved vnosa rastlin A B
IV – posebne zahteve za vnos AI A II B
določenih rastlin
V – obvezni zdravstveni AI BI A II B II
pregled (mesto pridelave / uvoz)
*Pravilnik o postopkih za preprečevanje vnosa, širjenja in zatiranje škodljivih organizmov rastlin,
rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov U.l. RS, št. 69/01, 109/01 in 93/03
18
MKGP, Fitosanitarna uprava RS
Editor's Notes
Šarka je ena tistih virusnih bolezni, ki ogroža pridelavo breskev, nektarin, marelic, sliv, češpelj in drugih koščičarjev rodu Prunus, saj je potem, ko se drevo okuži, zapisano bolj ali manj hitremu propadanju. Če je vrsta ali sorta koščičarja manj občutljiva na šarko ali če je sev virusa blag, se okužba pokaže s simptomi na listih in plodovih šele v daljšem času. Listi in plodovi sicer kažejo razbarvane prstane, pridelek se zmanjša in ni tako kakovosten, a okuženo drevo lahko še nekaj let rodi, preden propade. Ves ta čas pa je vir novih okužb, ki se širijo s pomočjo listnih uši, ki se hranijo na njem. Agresivnejši sev virusa pa lahko na občutljivem drevesu v kratkem času povzroči, da so plodovi primerni le še za predelavo in drevo hitro propade. Ravno zaradi teh lastnosti je virus šarke uvrščen na karantenske liste evropskih in mediteranskih držav, tudi na slovensko.