Enota 10: Podjetništvo

1. IO2: Usposabljanje iz ekološkega vrtnarstva (na osnovi ECVET) za
učence s posebnimi potrebami
Enota 10: Podjetništvo
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

2. Kazalo:
10.1. Kaj je podjetništvo
10.2. Uporaba konceptapodjetništva
10.3. Ocenjevanje tveganj v trajnostni ekološki agrarni ekonomiki
10.4. Sredstvain podporne mreže za trajnostno kmetovanje v Sloveniji

3. 10.1. Preteklost in prihodnost ekološkega kmetijstva
Rast trga v ekološkem kmetijstvu

4. 10.1. Kaj je podjetništvo
Sposobnost in pripravljenost:
 razvijati,
 načrtovati,
 upravljati
poslovni podvig skupaj z vsemi njegovimi tveganji, da bi ustvarili dobiček. Najbolj
očiten primer podjetništva je zagonnovih podjetij.
V ekonomiki se podjetništvo povezuje z:
 zemljišči,
 delom,
 naravnimi viri,
 kapitalom.

5. Za podjetniški duh sta značilni inovacija in tveganje. Podjetništvo je ključen del
sposobnosti države, da uspe na svetovnem trgu, ki se nenehno spreminja in postaja
čedalje bolj konkurenčen.
10.1. Definicija podjetništva

6. 10.1. Definicija podjetništva
Številni mali kmetje v razširjenih organizacijah se zavedajo, da morajo
biti pri upravljanju kmetije podjetni, če želijo obstati. Vse bolj morajo
pridelovati za trge in dobičke.
Za svoj posel
morajo skrbeti
kot za rastlino

7. 10.2. Uporaba koncepta podjetništva
Ekološki vrtnarji pridelujejo iz enega od naslednjih razlogov:
1. Za domačo porabo, redko z viškom pridelave.
2. Pretežno za domačo porabo, vendar z namenom prodaje
viška pridelave na trgu.
3. Delno za trg in delno za domačo porabo.
4. Izključno za trg.

8. 10.2. Uporaba koncepta podjetništva
Prva stopnja so vrtnarji, ki pridelujejo izključno za
domačo porabo. Višek redko pridelajo, a ga v tem
primeru prodajo na trgu. Navadno pridelajo toliko,
kolikor porabijo sami in njihova družina. Čeprav so
morda podjetniškega duha, nimajo priložnosti, da bi kot
ekološki vrtnarji postali podjetniki.
1. Za domačo porabo, redko z viškom pridelave

9. 10.2. Uporaba koncepta podjetništva
Druga stopnja so vrtnarji, ki imajo možnost pridelati več, kot potrebujejo za
preživetje. Te možnosti so še vedno precej omejene. Kmete na tej stopnji
obravnavamo kot “pred-podjetniške”, saj potrebujejo podporo, da
napredujejo v večjo neodvisnost.
Na tej stopnji kmetje niso “podjetniki” v pravem pomenu besede, niti niso
tržno usmerjeni. Trg bolj cenijo in so pridelavo za hrano razširili na nekatere
gospodarske dejavnosti, kot je ekološka pridelava. So na začetku poti razvoja
v kmetijsko podjetje, usmerjeno k dobičku.
2. Pretežno za domačo porabo, vendar z namenom prodaje viška pridelave na
trgu

10. 10.2. Uporaba koncepta podjetništva
Tretja stopnja so kmetje, ki razumejo vrednost ekološkega kmetijstva na
trgu, vendar imajo pogosto omejen dostop do financ, delovne sile ali
informacij o trgu. Vsi potrebni elementi so prisotni, vendar ne morejo
tvegati prehranskih potreb svoje družine brez zagotovila, da bodo imeli
dobiček.
Izbira med primarno pridelavo za trg, od katere je del namenjen domači
porabi, in primarno pridelavo za domačo porabo, od katere se del proda na
trgu, je odvisna od njihovih okoliščin in pripravljenosti tvegati.
3. Delno za trg in delno za domačo porabo

11. 10.2. Uporaba koncepta podjetništva
Ekološki kmetje na četrti stopnji so v celoti tržno usmerjeni.
Namen njihovega kmetovanja je s pridelavo za ekološki trg
ustvarjati dobiček. Zanima jih dobiček, ki ga želijo ustvariti z
ekološko pridelavo hrane. Za uspeh v tržno usmerjenem
kmetovanju kmet potrebuje različne vodstvene in podjetniške
veščine.
4. Izključno za trg

12. 10.3. Ocenjevanje tveganj v trajnostni ekološki agrarni ekonomiki
 Biti podjetnik je način življenja in določen pogled na svet. Podjetniki
uživajo v neodvisnosti in svobodi. Sami odločajo, kaj bodo počeli in
kdaj. Soočajo se s tveganji, delom pod pritiskom in so v celoti
odgovorni za posledice (dobre ali slabe) svojih odločitev.
 Čeprav so ekološki kmetje-podjetniki svobodni in neodvisni, ne delajo
sami. Delujejo v zapletenem in dinamičnem okolju. So del večje
skupine, ki vključuje druge kmete, dobavitelje, trgovce, prevoznike in
predelovalce, ki tvorijo vrednostno verigo.

13. 10.3. Ocenjevanje tveganj v trajnostni ekološki agrarni ekonomiki
Da bi zagotovili, da se njihova kmetijska podjetja razvijajo in
prilagajajo na spremembe, morajo ekološki kmetje-podjetniki:
 ostati osredotočeni na svoj cilj,
 vsak dogodek obrniti v svoj prid,
 izkoristiti vsako priložnost in iz nje potegniti največ,
 poskrbeti, da celoten sistem deluje v njihov prid.

14. KLJUČNI KAZALNIKI (8)
 Površina ekoloških kmetijskihzemljišč: 47.848 ha (l. 2018)
 Št. ekoloških pridelovalcev: 3.741 (l. 2018)
 Prodaja na drobno: ni znana, po zadnji oceni iz leta 2012 naj
bi znašala 44 milijonov evrov
10.4. Sredstva in podporne mreže za ekološko kmetijstvo v
Sloveniji

15. Obseg kmetijskih zemljišč in vrste pridelkov v ekološkem kmetijstvu
V letu 2018 je bilo od skupne površine ekoloških kmetijskih zemljišč
(47.848 hektarjev):
83,3 % travinja;
10 % njiv in
6 % trajnih nasadov.
Glavni njivski pridelki so žita, zelena krma z njiv in zelenjava. Glavni
trajni nasadi so sadovnjaki (1.975 ha), vinogradi (656 ha) in oljčniki
(258 ha).
10.4. Sredstva in podporne mreže za ekološko kmetijstvo v
Sloveniji

16. 10.4. Sredstva in podporne mreže za ekološko kmetijstvo v
Sloveniji
Značilnosti slovenskega trga ekoloških živil:
 Najbolj prodajani pridelki in živila: sveža zelenjava, mlečni izdelki in
žita.
 Tržni kanali: po podatkih iz l. 2010 je bilo 85 % ekoloških živil prodanih
v veleblagovnicah in specializiranih trgovinah na drobno, 15 % pa
neposredno (dve tretjini na kmetijah, tretjina pa na ekoloških
tržnicah).
 Uvoz in izvoz: Slovenija uvozi približno 80 % ekoloških pridelkov
oziroma živil.

17. Glavni izzivi in priložnosti za prihodnost so:
 izboljšati prenos znanja;
 izboljšati razpoložljivost kmetijskih zemljišč za ekološko
kmetovanje;
 povečati obseg pridelave, zlasti zelenjave, ki je precej manjša od
povpraševanja;
 povečati nacionalno samozadostnost preskrbe z ekološko
pridelano hrano (po ocenah Inštituta za trajnostni razvoj je manj
kot 20-odstotna).
10.4. Sredstva in podporne mreže za ekološko kmetijstvo v
Sloveniji

18. Viri
1. Ecological Gardening, Report of No Dig Vegetable Garden, Wellington, NZ.
2. Kuepper, G., A Brief Overview of the History and Philosophy of Organic
Agriculture, Kerr Center for Sustainable Agriculture.
3. Heckman, J. R., A history of organic farming: Transitions from Sir Albert
Howard's War in the Soil to USDA National Organic Program, Renewable
Agriculture and Food Systems 21(03):143 – 150, september 2006.
4. The History of Organic Farming, Organic net report, 2016.
5. Kahan, D. Eterpreurship in Farming, Food and agriculture organization of
the united nations, Rome 2012.
6. Inštitut za trajnostni razvoj in MKGP, 2019.