SlideShare a Scribd company logo

sv_04_2016

•
•
N
Nata?a Oblak
1 of 27
Download to read offline
LETNO POROČANJE O PRIPRAVLJENOSTI SV INTERVJU PRIMOŽ ŠAVC VAJA SKOK 2016 MEDNARODNI PODČASTNIŠKI TABOR ŠTEVILKA 4APRIL 2016 CELOVIT PRISTOP IN USKLAJENO DELOVANJE
2 SV SV 3 Čeprav Slovenci že dolgo naseljujemo ta prelepi del dežele na sončni strani Alp, smo si šele pred 25 leti priborili svojo državo in si z veliko pogumnimi ter odločnimi državotvornimi dejanji in orožjem v rokah v vojni za Slovenijo leta 1991 tlakovali pot v samostojno, suvereno ter neodvisno državo, v kateri danes svobodno živimo. Dnevi pred prihajajočima prazničnima mesecema majem in junijem, ko praznujemo dan Slovenske vojske ter dan državnosti, so zato priložnost, da se vprašamo, kako znamo ljubiti svojo domovino in koliko domoljubnih čustev je še v nas. Prav to so s svojimi literarnimi deli z odliko pokazali učenci slovenskih osnovnih šol, ki so tudi letos v okviru literarnega natečaja Moja rodna domovina razmišljali o ljubezni in pripadnosti do domovine, o čemer pišemo v tokratni številki revije SV. Domoljubje kot čustvo in vrednoto je mogoče različno osmisliti, tudi s poznavanjem zgodovinskih dosežkov naroda ter svoje domovine. K temu bo vsaj delno pripomogel prispevek, v katerem predstavljamo 25. obletnico mobilizacijsko-taktične vaje Premik-91, s katero so bile leta 1991 predstavljene mobilizacijske in taktične sposobnosti enot Teritorialne obrambe RS med pripravami na bližajočo se slovensko osamosvojitev. Z vajo so sodelujoči primorski in dolenjski teritorialci nasprotni strani odločno pokazali, da ima na novo nastajajoča država svojo slovensko vojsko, ki je ne le pripravljena, temveč odločna braniti domovino, če bo treba, tudi z orožjem in krvjo, kar se je zgodilo že čez nekaj mesecev v vojni za Slovenijo. Slovenija se je v 25 letih iz mlade in neizkušene države, ki se je morala na poti dokazovanja v mednarodnem okolju spoprijeti s številnimi težavami, kljubovati in pogumno reševati vedno zahtevnejše izzive sodobnega časa, razvila v vedno bolj zrelo državo in postala zaupanja vredna ter kredibilna članica mednarodne skupnosti, tudi Nata in Evropske unije. O izkušnjah in izzivih članstva v evro-atlantskih integracijah in o drugih vprašanjih v povezavi z obrambno politiko Slovenije ter obrambnim načrtovanjem si lahko preberete v osrednjem intervjuju z generalnim direktorjem Direktorata za obrambno politiko Primožem Šavcem, ki govori tudi o negativnih posledicah zmanjševanja denarja za obrambo in o izkušnjah pri načrtovanju obrambnih reform, tudi zadnje zelo odmevne transformacije Slovenske vojske. Kljub nekaterim težavam in številnim izzivom, ki s povezani s težkim finančnim stanjem, pa Slovenska vojska pogumno stopa naprej z dvignjeno glavo, saj bo tudi letos sodelovala v domovini in tujini na kar 42 vajah ter 20 usposabljanjih, s čimer bo pripomogla k vzdrževanju pripravljenosti in usposobljenosti njenih enot. Tako bodo pripadniki SV že junija aktivni na mednarodni vaji Jadranski udar 16, septembra pa bo potekala še letošnja osrednja vaja SV Takojšen odgovor 16. Poleg vadbenih aktivnosti in usposabljanj bo že prihodnji mesec čas za praznovanje 15. maja, dneva Slovenske vojske. V počastitev tega pomembnega dogodka, ko so se leta 1991 v takratnih učnih centrih TO na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru začeli usposabljati prvi slovenski naborniki, bodo vojašnice SV po vsej Sloveniji v soboto, 14. maja, vabile na ogled opreme in oborožitve v okviru dneva odprtih vrat, osrednja slovesnost ob dnevu SV pa bo v nedeljo, 15. maja, zvečer v ljubljanskih Križankah. MARKO PIŠLAR UVODNIKVSEBINA Kako znamo ljubiti svojo domovino? 4 aktualno SKUPNA USPOSABLJANJA REŠUJEJO ŽIVLJENJA SLOVENSKA VOJSKA OPRAVLJA VSA HELIKOPTERSKA REŠEVANJA V SLOVENIJI 8 izpostavljamo VARNOST NI SAMOUMEVNA 10 intervju DENARJA ZA OBRAMBNE IZDATKE JE PREMALO, ČE ŽELIMO SV OBDRŽATI 14 iz naših enot 25. OBLETNICA VAJE PREMIK-91 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MIROVNIKOV AMBICIOZNO V TRETJE LETO OD MAJHNEGA DO VELIKEGA Z ODLOČNIMI KORAKI ČETA INDIA V SVNKON 32 KFOR TUDI SLOVENSKA VOJSKA DEL PLANIŠKE ZGODBE 25 odredbe 29 spremljamo MOJA RODNA DOMOVINA 30 videli smo ODLIČNI NASTOPI PRIPADNIKOV LOGISTIČNE BRIGADE 34 zaščita in reševanje ZASEDANJE DPPI SEE O KREPITVI SODELOVANJA PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V JV EVROPI 36 obrazi OD LJUBEZNI DO DELA S PSI DO SVOJE ŠOLE 38 šport v vojski CENI ŽELJO, VOLJO IN VZTRAJNOST 40 skrb za zdravje S SVITOM DO HITREJŠEGA ODKRIVANJA RAKA 41 predstavljamo VEČKRAT ODLIKOVANI NAREDNIK PRVE SVETOVNE VOJNE MATIJA TOMŠIČ (1879–1953), 1. DEL 44 preživetje GLINENA POSODA, 3. DEL 45 pojdite z nami SLEMENOVA ŠPICA 46 ste vedeli? KONJENIŠKE ENOTE IZGUBLJAJO POMEN 46 odlikovanja v sv PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠE STRELCE 47 terminološki kotiček ANGLEŠKE BESEDE IZ STRELSKIH JARKOV 47 stenčas PREBRALI SMO ZAHVALA NOVICE 50 razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK 4 14 22 40 8 18 36 46
4 SV SV 5 AKTUALNO SKUPNA USPOSABLJANJA REŠUJEJO ŽIVLJENJA »Globoka modrost je zavedati se težav, preden nastopijo, zavedati se nevarnosti, preden se pojavi, zavedati se razdora, preden se ta zgodi, zavedati se nesreče, preden do nje pride,« je znan izrek Sun Cuja, ki odlično povzame skupno usposa- bljanje zdravnikov reševalcev letalcev in reševalcev letalcev skupaj s posadkami helikopterjev bell 412 in cougar AS532 AL Slovenske vojske. Ekipa revije SV se je v začetku aprila pridružila prvemu izmed ciklov usposabljanja, ki bodo potekala do maja pod vodstvom Gorske reševalne zveze Slovenije. Obsegajo teoretični in praktični del, uspešno končano usposabljanje pa je pogoj za podaljšanje licence zdravnikom reševalcem letalcem ter reševalcem letalcem. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Borut Podgoršek UVEDBA NOVOSTI ZA VEČJO VARNOST Še pred izvedbo praktičnega dela usposa- bljanja je načelnik društva GRS Radovljica in vodja usposabljanja Toni Smolej predsta- vil osnove uporabe helikopterja v gorskem reševanju, opozoril na nevarnosti in pouda- ril pomembnost komunikacije s posadko he- likopterja. Sledila je prva vaja z uporabo he- likopterja, in sicer vstopanje v helikopter in izstopanje iz njega na pobočju Zelenice, delno pa je bila združena z drugo vajo, ki je obsegala dvig ponesrečenca z električnim vitlom. Reševalci morajo v helikopter vstopati pod kotom 45 stopinj, s sprednje strani helikop- terja. Ko vstopijo v helikopter, se morajo za- radi težišča takoj premakniti na drugo stran helikopterja, se pripeti na vrvno ograjo in preizkusiti zvezo s tehnikom letalcem. Šele ko radijska zveza s tehnikom letalcem delu- je, se reševalec namesti k vratom helikopter- ja, se vpne v kljuko in počaka na znak tehnika letalca, da se lahko izpne iz vrvne ograje. »To- krat vadimo na obeh tipih helikopterjev, in sicer bell 412 in cougar, ki se je letos prvič pri- ključil reševanju v gorah. Razlika je le v tem, da je pri cougarju vitel nameščen na zunanji strani, kar pomeni, da mora imeti reševalec neprekinjen viden stik s tehnikom letalcem, reševalec pa se mora, ko se ga dvigne do he- likopterja, obrniti proti kabini in stopiti na Z ačetki reševanja s helikopterjem segajo v leto 1968, ko je po nakupu helikopter- ja takratne letalske enote milice pote- kalo prvo sodelovanje v gorski reševalni akci- ji pri prevozu reševalcev in ponesrečenca izpod Mojstrovke. Danes, skoraj 50 let pozneje, so posadke pilotov in letalskih tehnikov Sloven- ske vojske in letalske enote Policije ter zdrav- nikov in reševalcev iz Gorske reševalne službe Slovenije dobro izurjene ter usposobljene, ven- dar kljub temu vsako leto izvajajo teoretična in praktična usposabljanja, saj tako ohranjajo znanje in izurjenost ter rešujejo življenja. Helikopterska enota nujne medicinske pomo- či, ki bo junija praznovala trinajst let delovanja v sistemu nujne medicinske pomoči, izvaja pri- marna in sekundarna reševanja, kot kažejo po- datki, pa se število intervencij povečuje. Heli- kopterski prevoz je namreč trikrat hitrejši od prevoza z reševalnim vozilom, z opremo, ki jo imajo zrakoplovi, pa omogoča udoben prevoz. K lažjemu reševanju pripomore elektromotorni vitel, ki je namenjen dviganju in spuščanju ljudi ter opreme, reševalec letalec pa mora imeti pri sebi vso potrebno osebno in tehnično opremo, prilagojeno razmeram reševalne akcije. Reše- valci morajo biti usposobljeni za delo s helikop- terjem. Tisti, ki je odgovoren za vizualno vode- nje na kraj pristanka, pravilno oceni in pripravi prostor pristanka, je pozoren na nagib terena ter morebitne ovire na terenu in mora poskrbe- ti za varen pristanek tudi za druge udeležence akcije reševanja. Reševalci morajo biti vešči pri- prave helikopterja za reševanje. Še pred odho- dom na reševanje morajo izdelati vrvno ograjo na tleh kabine helikopterja. Vrvna ograja ozi- roma popkovina ima več funkcij, in sicer pred- vsem zavarovanje reševalcev letalcev, ki se mo- rajo pripeti nanjo ob vstopu v helikopter. Na vrvno ograjo je pripeta tudi reševalna oprema, da jo ob nemirnem letu ne premetava po heli- kopterju in da ne ogroža posadke, uporabijo pa jo tudi kot pomoč za varnejše izstopanje iz heli- kopterja in vstopanje vanj. sani helikopterja. Prav tako je nekoliko dru- gačen spust po vrvi iz helikopterja zaradi raz- dalje med sanmi in vrati helikopterja,« je po- udaril Smolej. Pri spustu iz helikopterja mora reševalec letalec vidno obveščati tehnika le- talca. Dva metra pred dotikom tal mora iz- tegniti roke in tako sporočiti posadki, da vse poteka dobro. V neposredni bližini pone- srečenca mora reševalec natančno obveščati tehnika letalca o spustu ali dvigu. Ko je po- nesrečenec pripet, to pove tehniku letalcu in počaka, da je posadka pripravljena na dvig. Helikopter se najprej dvigne za en meter. Pri reševanju v stenah je pomembno, da reševa- lec nikoli ne prereže vrvi, s katero je varovan ponesrečenec, ko ta še ni razbremenjena, saj lahko pride do nihanja in obremenitev ter tudi do nesreče. Šele ko javi tehniku letalcu, da je ločen od tal in je dvig varen, posadka začne postopek dviga ter odvoza ponesrečen- ca. Ob dvigu v helikopter mora imeti reše- valec viden stik s tehnikom letalcem, prav tako mora komunikacija potekati po radij- ski zvezi. »Reševalec mora paziti na oddalje- nost od sank, poleg tega mora biti pozoren, da vreča s ponesrečencem ne pride pod sani. Letos smo uvedli novost, in sicer ima vreča, v kateri je nameščen ponesrečenec, sistem proti vrtenju, ki je nadomestil vrvico. V pre- teklosti so namreč reševalci, ko se je ob dvigu začel reševalec skupaj s ponesrečencem vrte- ti, uporabljali vrv, kar pa je bilo nevarno za helikopter, saj bi lahko prišla v rotor.« Kot je ob tem povedal tehnik letalec štabni vodnik Boštjan Benedičič, so v preteklosti morali ob vrtenju reševalca pri dvigu v helikopter naj- prej dvigniti reševalca nad morebitne ovire in nato iti v progresivno letenje, da so z uporom ustavili vrtenje. »Našli smo rešitev, ki je pre- prosta, toda učinkovita. Na del vreče smo pri- trdili kos tkanine v obliki krila, ki ob dvigu ustavi vrtenje,« je povedal Smolej. Sledil je še tretji sklop vaje, ki je obsegal spust po vrvi, pomemben predvsem zato, da reševalci dobi- jo izkušnjo hitrega spusta iz helikopterja na kraj reševanja. V letih gorskega reševanja s helikopterjem se je pojavil mit, da je vojaški helikopter cou- gar prevelik za reševanje v gorah, saj naj bi piš vetra, ki ga povzroča vrtenje rotorjev, ru- val skale in drevesa ter tako ogrožal ljudi pri reševanju. Urbana legenda, ki je bila dolgo sprejeta pri zainteresirani javnosti, je le pre- magana in tako je v HNMP z letošnjim letom vključen tudi cougar. Ob tem je pilot Primož Pintar dodal, da so razlike v dimenzijah heli- kopterjev, ki jih ima SV za reševanje, majhne, vsekakor pa ima cougar večje zmogljivosti za prevoz ponesrečencev. »Helikopter je ve- čji in težji, zato lahko pelje več potnikov, mini- malne razlike so le pri vstopanju v helikopter in izstopanju iz njega. Prednost je tudi ta, da imamo daljšo jeklenico in lahko laže dosto- pamo do ponesrečenca na primer v grapah ali na neprehodnem terenu.« TUDI VOJAŠKI HELIKOPTER COUGAR VKLJUČEN V HNMP PRED IZVEDBO VAJE ŠE ZADNJI NAPOTKI REŠEVALCEM LETALCEM POMEMBNI STA VIDNA IN RADIJSKA KOMUNIKACIJA VSEH VKLJUČENIH V REŠEVANJE. SPUST REŠEVALCA LETALCA NADZORUJE IN USMERJA TEHNIK LETALEC.
6 SV SV 7 NAJBOLJ NEVARNO JE REŠEVANJE V STENAH GORA Čeprav je v Sloveniji vedno več alpinistič- nih šol, ki učijo vse, ki si želijo prosti čas pre- živeti aktivno v gorah, pravilnega gibanja v gorah in plezanja na feratah, še vedno priha- ja do nesreč. Tako vsako leto velja opozori- lo, da si morajo vsi, še preden odidejo v gor- ski svet, pripraviti potek ture in imeti s seboj vso potrebno opremo, tudi čelado. Prav tako morajo imeti obiskovalci za hojo po zavaro- vanih poteh komplet za samovarovanje, opre- ma pa mora biti vzdrževana. Kot kažejo stati- stike, so nesreče v visokogorju in sredogorju pogostejše konec tedna in v poletnih mese- cih, zato je od leta 2000 na Brniku organizi- rano dežurstvo. Tam so v pripravljenosti poleg posadke helikopterja z dvema pilotoma in teh- nikom letalcem tudi zdravnik reševalec leta- lec, reševalec letalec in policist letalec. Ob spo- ročilu o nesreči dežurna ekipa takoj poleti na kraj nesreče. Kot je povedal pilot bella 412 sto- tnik Dejan Kocuvan, je čas od trenutka, ko do- bijo klic, do odhoda posadke na kraj dogod- ka 15 minut. Delo pilota v operaciji reševanja obsega ne le letenje, temveč nadzoruje celotno operacijo reševanja. »Čeprav reševalec letalec javi, da je pripravljen na dvig ponesrečenca, smo mi tisti, ki odločimo, kdaj lahko poletimo in kdaj ne. Še pred odhodom na reševanje do- ločimo potek prihoda na kraj reševanja, pre- verimo, ali imamo dovolj moči za lebdenje, in približno ocenimo, koliko bomo oddaljeni od ovir. Pri reševanju v stenah nam tehnik leta- lec na kraju nesreče poroča, ali smo dovolj od- daljeni od ovir z glavnim rotorjem in repnim rotorjem,« je povedal. Tehnik letalec ima pri reševanju pomembno vlogo, saj vodi komuni- kacijo s pilotoma in reševalci, hkrati pa opra- vlja nalogo operaterja na vitlu. »To pomeni, da ob prihodu na kraj reševanja navajam he- likopter, in če je reševanje v steni, pomagam pilotu, da pride čim bližje steni. Sledi priprava zdravnika reševalca letalca ali reševalca letal- ca za spust do ponesrečenca in ko ga oskrbi, ga varno dvignem v helikopter.« Kljub dolgole- tnim izkušnjam, kot tehnik letalec namreč že 11 let sodeluje pri reševanju v gorah, je pouda- ril, da je najbolj nevarno reševanje blizu stene. »Paziti moramo na rotor motorja, ki je blizu steni, saj smo ob reševanju včasih oddaljeni le meter in pol ali dva od stene. Prvič je težko za V Sloveniji se štiri službe ukvarjajo s he- likopterskimi prevozi pacientov, in sicer helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki je del nujne medicinske pomoči in opravi oskrbo ter prevoz bolnika ali poškodovanca s kraja nesreče do ustrezne nadaljnje oskrbe oziroma bolnišnice, Gorska reševalna služba (GRS), Služba za sekundarne helikopterske transporte odraslih, ki opravlja prevoze kritično bolnih med bolnišnicami, power iz različnih razlogov prizemljeni. Po- licijski helikopterji naj bi postali operativni konec maja oziroma julija, ko bodo ponovno začeli opravljati helikopterske prevoze. Zaradi gradnje nove urgence v UKC Ljublja- na so služba, ki upravlja heliport na UKC Lju- bljana, Center za obveščanje RS in Slovenska vojska v Vojašnici Edvarda Peperka v Mostah uredili začasen heliport, ki je bil prvič upora- bljen 23. decembra 2015, do začetka aprila pa sedemkrat. Heliport UKC Ljubljana (LJHL) bo do konca leta občasno zaprt, je povedal nje- gov skrbnik diplomirani zdravstvenik Anton Posavec in dodal, da so v času zapor pod he- likoptersko ploščadjo polagali izolacijo, v ne- posredni bližini pa so zaradi gradnje nove lju- bljanske urgence postavili 54 metrov visok žerjav, ki predstavlja oviro. »Kadar delavci de- lajo neposredno pod ploščadjo, moramo he- liport zapreti, žerjav pa ni razlog za zaprtje. Imeli smo tudi primer, ko se je na heliportu LJHL pokvaril helikopter in bi moral drugi helikopter pristati na začasni lokaciji v Voja- šnici Edvarda Peperka, od koder reševalno vo- zilo potrebuje deset minut do UKC Ljubljana,« je povedal Posavec. V Vojašnici Edvarda Pe- perka lahko pristajajo le slovenski helikopterji, tuji pa morajo na letališču na Brniku. Čeprav je heliport LJHL star tri leta, Posavec opozar- ja, da na ploščadi še vedno nimajo delujoče- ga priključka za sanitarno vodo, ki bi ga nujno potrebovali za pranje ploščadi, saj se na njej že razrašča mah. Posadke helikopterjev Slovenske vojske so v prvih treh mesecih letos zaradi nevoja- ških nalog poletele trikrat pogosteje, in sicer 79-krat, kot lani v enakem obdobju, ko jih je bilo 29. Osemkrat so posredovale pri reševa- nju v gorah, 70-krat so poskrbele za helikop- tersko nujno medicinsko pomoč in sodelovale pri iskanju pogrešanega na morju. Pri tem so pripeljale 81 poškodovanih ali obolelih in na- letele 92 ur. Od odprtja heliporta na UKCL so helikopterji na njem pristali 1374-krat, kar je prikazano v tabeli. S pomočjo požrtvovalnih reševalcev in helikopterjev je bilo rešeno pre- cej življenj. Mnogim pacientom, ki so nujno potrebovali helikopterski prevoz, je prav hitra odzivnost helikopterske ekipe in reševalcev, ki so paciente prepeljali na heliport, omogo- čila hitrejše in boljše okrevanje po bolezni ali poškodbi. Vir: UKCL, Reševalna postaja UNIVERZITETNI KLININI CENTER LJUBLJANA Reševalna postaja Heliport STATISTIČNI PODATKI ZA PRVA TRI LETA DELOVANJA (06.02.2013 – 05.02.2016) Leto Število letalskih operacij po operaterjih Število letalskih operacij in povezava z medicinskimi helikopterskimi službami Skupaj število letalskih operacijLPE SV Drugi Tuji HNMP GRZS UKC - odrasli UKC - otroci Tuje službe Trenaža Drugo 2013* 303 62 0 1 183 14 88 76 1 2 2 366 2014 391 102 0 0 247 32 130 67 0 14 3 493 2015 372 118 0 0 242 29 148 61 0 5 5 490 2016** 0 25 0 0 13 0 11 0 0 0 1 25 Skupaj 1066 (77,6%) 307 (22,3%) 0 (0,0%) 1 (0,1%) 685 (49,9%) 75 (5,5%) 377 (27,4%) 204 (14,8%) 1 (0,1%) 21 (1,5%) 11 (0,8%) 1374 * = Statistika za obdobje 06.02. – 31.12.2013 ** = Statistika za obdobje 01.01. – 05.02.2016 LPE = letalska policijska enota SV = 15. Helikopterski bataljon, Slovenska vojska HNMP = Helikopterska nujna medicinska pomoč GRZS = Gorska reševalna zveza Slovenije UKC - odrasli = Služba za sekundarne helikopterske prevoze odraslih, UKC Ljubljana UKC – otroci = Služba za sekundarne helikopterske transporte kritično bolnih novorojenčkov in dojenčkov, UKC Ljubljana pilote lebdeti tako blizu stene, jaz pa moram biti hkrati pozoren na repni rotor, glavni rotor in desno stran rotorja, ki je pilot ne vidi, poleg tega pa še na reševalca ter zdravnika, da ju sunek vetra ne udari v steno in da se ne vr- tita. To je skupinsko delo. Tudi ta usposablja- nja, ki jih izvajamo skupaj z reševalci letalci iz GRS ter z vojaškimi reševalci letalci iz HERS, nam dajejo nove izkušnje in znanje, predvsem pa to, da smo uigrana ekipa.« ter Služba za sekundarne helikopterske tran- sporte kritično bolnih novorojenčkov in do- jenčkov. Njihovo dejavnost od decembra 2015 v celoti podpirajo helikopterske posadke Slo- venske vojske, ki uporabljajo helikopterje bell 412 in cougar. Do decembra 2015 so helikopterske prevoze in reševanje v gorah opravljali tudi s helikopter- ji Policije, vendar so njihovi trije helikopterji agusta bell AB-212, AB-412 in agusta A-109E SLOVENSKA VOJSKA OPRAVLJA VSA HELIKOPTERSKA REŠEVANJA V SLOVENIJI Besedilo in fotografija: Borut Podgoršek ZARADI GRADNJE NOVE LJUBLJANSKE URGENCE JE HELIPORT NA UKC OBČASNO ZAPRT.POSADKA HELIKOPTERJA BELL 412 MED REŠEVANJEM V GORAH KO REŠEVALEC LETALEC VPNE PONESREČENCA, PO RADIJSKI ZVEZI IN Z ROKO SPOROČI, DA JE PRIPRAVLJEN, NATO PA POČAKA, DA PILOTI POTRDIJO VAREN ODLET. NOVOST PRI UPORABI VREČE ZA PONESREČENCE JE SISTEM PROTI VRTENJU.
8 SV SV 9 IZPOSTAVLJAMO Varnost ni samoumevna V sredo, 30. marca, sta ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman predsedniku republike in vrhovnemu po- veljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poro- čilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2015. Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik P redsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je v izjavi za javnost sporočil, da je Slovenska vojska že tretje leto na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Ob predsta- vitvi poročila je poudaril, da iz ocene stanja glede na dejavnike za oce- no, kot so popolnjenost enot s kadrom in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter možen obseg usposabljanja, povsem jasno izhaja, da se je Slovenska vojska znašla v tako zaskrbljujočih razmerah predvsem zaradi pomanjkanja denarja. »Ohranjanje finančnih gibanj na sedanji ravni bo že kratkoročno še do- datno znižalo pripravljenost Slovenske vojske. V tem smislu kot pred- sednik republike in vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil ponavljam potrebo po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bomo za- gotovili posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema in se- veda tudi Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra. Govorim o posodobitvi celotnega slovenskega varnostnega sistema. Ob tem se za- vedam, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več var- nosti same. Zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev naše države na eni strani in zaradi spremenjenih in nepredvidljivih varnostnih okoliščin v mednarodni skupnosti na drugi strani smo se znašli v položa- ju, ko moramo po mojem mnenju v relativno kratkem času doseči potreb- no politično soglasje o povečanih izdatkih za varnost, pred tem pa mora stroka jasno opredeliti prednostne potrebe, tako da bo vsak evro v var- nost investiran premišljeno in skladno s sodobnimi možnostmi in potreba- mi,« je poudaril predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil. Ob tem je dodal, da obstaja tudi veder obraz Slovenske vojske, to so predvsem njeni pripadniki in pripadnice. »K temu moram dodati tudi vi- soko motiviranost pri usposabljanju, pri izvajanju nalog, in to tako v do- mačem kot predvsem v mednarodnem okolju, pri podpori Policiji ali sis- temu zaščite in reševanja. Poudariti moram, da so vojaki in vojakinje, častniki in častnice svoje naloge v letu 2015 opravili z odliko. V enajstih mednarodnih operacijah je v letu 2015 na dan delovalo skoraj 400 pri- padnikov Slovenske vojske, ki so prispevali k miru in stabilnosti v svetu. V podporo zaščiti in reševanju ter Policiji v migrantski krizi je bilo vključenih nad 4000 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Njeni helikopter- ji so v reševalnih nalogah opravili 44 odstotkov več ur kot preteklo leto,« je izpostavil predsednik republike in ob tem opozoril, da ne smemo po- zabiti, da Slovenska vojska ni pomožna policija, tudi ni pomožna civilna zaščita. »Njena ključna naloga je obramba domovine in sodelovanje z zavezniki. Zato je nujno ohranjati njen bojni značaj, za kar pa potrebu- je višjo raven popolnjevanja, sodobnejšo opremo, boljše usposabljanje in vso opremo za posameznika ter zaloge za enote,« je končal predse- dnik republike. Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je v izjavi za javnost ob pred- stavitvi poročila dejala, da so pripadnice in pripadniki Slovenske voj- ske kljub ugotovitvam v poročilu svoje naloge leta 2015 opravili z odli- ko glede na okoliščine. Kot je poudarila, je vladi v sprejetem proračunu uspelo ustaviti trend padanja obrambnih sredstev in sprejeti nov srednje- ročni obrambni program, ki pa ga bo po mnenju ministrice treba spre- meniti, če bo v politiki in javnosti dosežen konsenz, da se mora varnosti nameniti več denarja. Glede vlaganj je ministrica izpostavila, da so bili kljub omejitvam izvedeni nekateri projekti. Opravljena je bila nadgra- dnja transportnih helikopterjev cougar, nabavljena je bila najnujnejša informacijsko-komunikacijska oprema, določeni deli bojne uniforme in streliva, izvedena so bila usposabljanja pilotov in letalskih tehnikov in po- sodobljen je bil vozni park. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Oster- man je po poročanju predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil v izjavi za javnost povedal, da so v poročilu poleg prika- zanega dejanskega stanja nakazani tudi izzivi, ki pa zahtevajo dodatna finančna sredstva. Kot je povedal, je bilo za opravljanje vseh zahteva- nih nalog leta 2015 potrebno skrajno racionalno vedenje, pri čemer je bilo zaradi omejitve finančnih sredstev in podpore Policiji ter drugim dr- žavnim organom treba korigirati nekatere prioritete. Zmanjšal se je ob- seg usposabljanja, ki je temeljna naloga Slovenske vojske v miru. Kot je povedal, je dejstvo, da ob sedanji dinamiki proračuna in glede na na- črtovano dinamiko v prihodnjih letih Slovenska vojska ne bo mogla več vzdrževati takega operativnega temelja. Po besedah načelnika Gene- ralštaba je Slovenska vojska na pragu kritične stabilnosti, ki je povezana z razvojem in vzdrževanjem ustrezne stopnje operativnosti vojaške opre- me ter oborožitve. Generalmajor dr. Andrej Osterman se je na koncu za- hvalil vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju in ministrici za obrambo Andreji Katič za vso podporo ter prizadevanja za nujen dvig sredstev, namenjenih delovanju Slovenske vojske. PREDLOG ZAKONA O OBRAMBI PREDSTAVILI SINDIKATOM Vodstvo Ministrstva za obrambo je 12. aprila zainteresiranim javnostim začelo javno predstavljati predlog besedila novega Zakona o obrambi. Prva predstavitev je bila za predstavnike sindikatov s področja obram- be. Na njej je predlagane spremembe povzel državni sekretar mag. Mi- loš Bizjak, sindikaliste pa je k sodelovanju pri oblikovanju končnega be- sedila posebej povabila ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot je dejala, je izjemno pomembno, da znotraj ministrstva poiščemo najbolj- še rešitve za celotni obrambni resor in jih v razpravah s širšo javnostjo poskušamo kar najbolj udejanjiti. Vodstvo ministrstva je izhodišča naj- prej predstavilo v državnem zboru, kjer so se s poslanskimi skupinami strinjali, da je treba pripraviti nov zakon, ki bo posodobil opredelitev obrambnega sistema ter zagotovil njegovo nadaljnje delovanje in ra- zvoj. Pripadniki Slovenske vojske s predlogom novega zakona ostaja- jo v sistemu javnih uslužbencev, vendar, kot je poudarila ministrica, zara- di posebnosti vojaškega sistema ne smejo biti potisnjeni v slabši položaj. Ker naj bi bila v novem Zakonu o obrambi urejena le nekatera najpo- membnejša delovnopravna vprašanja, bo vodstvo ministrstva v zakono- dajni postopek istočasno s predlogom zakona poslalo tudi predlog spre- memb Zakona o službi v Slovenski vojski. V predlog novega Zakona o obrambi bo vodstvo vključilo tudi ugotovitve analize strateškega pregle- da obrambe, ki še poteka. Ministrica Andreja Katič je predstavnike sindikatov SMO, SVOZ in SPMO, ki so se odzvali na vabilo, povabila, da preučijo predlagano be- sedilo, konkretne predloge pa pripravijo v 30 dneh. Vodstvo ministrstva bo preučilo vse predloge, ki jih bo dobilo v obliki amandmajev. OBMOČNO SREČANJE NAČELNIKOV SOSEDNJIH VOJSK Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman se je 5. aprila v Gosztoli blizu slovensko-madžarske meje se- stal z načelnikom generalštaba oboroženih sil Republike Madžarske ge- neralom Tiborjem Benkom. Načelnika sta govorila o skupnih stičiščih obeh vojsk, s poudarkom na usposabljanju, vajah, učenju iz izkušenj ter na sodelovanju v odborih in iniciativah, predvsem v Pobudi za obrambno sodelovanje (Defence Co- operation Initiative – DECI), Srednjeevropskem obrambnem sodelova- nju (Central European Defence Cooperation – CEDC), večnacionalnih kopenskih silah (Multinational Land Force – MLF) in centrih odličnosti. Srečanje sta končala z ugotovitvijo, da je sodelovanje obeh vojsk tradi- cionalno dobro in da tovrstna srečanja pomenijo možnost nadgradnje, utrjevanja vezi in izmenjave izkušenj. GLAVNI ZBOR ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Na Ptuju je 2. aprila potekal glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slo- venijo, ki so se ga udeležili številni člani zveze, praporščaki, ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske gene- ralmajor Andrej Osterman in župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Ministrica se je v govoru zahvalila vsem veteranom za njihovo dejavno delovanje v obdobju po osamosvojitvi do danes in dodala: »Ste zgled aktivnega in samozavestnega državljanstva. Opozarjate na nedosle- dnosti v naši družbi. Branite vrednote, za katere ste se borili: suverenost, domoljubje in socialno pravičnost. Pripravljeni ste prispevati svoje naj- boljše moči in tvegati življenje za domovino. Hvala vam za načelnost in odkritost.« DAN SLOVENSKO-AMERIŠKEGA PRIJATELJSTVA IN ZAVEZNIŠTVA V ANDRAŽU V soboto, 2. aprila, je v Andražu nad Polzelo potekal dan slovensko­ ameriškega prijateljstva in zavezništva v Andražu v spomin na tragično umrle ameriške letalce, ki so pred 72 leti ob sestrelitvi bombnika B-17F na Andražu izgubili življenje. Prireditve so se udeležili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, mi- nistrica za obrambo Andreja Katič, župan občine Polzela Jože Kužnik, veleposlanika Združenih držav Amerike in Republike Francije v Republi- ki Sloveniji ter drugi visoki gostje. Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob tem spomnila, da je bilo prek partizanskih letališč, ki so delovala na osvobojenih ozemljih po Sloveniji, Fotografija:BorutPodgoršekFotografija:arhivSlovenskevojske Fotografija:BrankoPetrovičFotografija:arhivSlovenskevojske po zaslugi zaveznikov na varno odpeljanih 2000 otrok, žena in starejših ter 1500 ranjenih partizanov v zavezniške bolnišnice. S teh letališč se je v svoje baze vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških pilotov. Veleposlanik Združenih držav Amerike v RS Brent Robert Hartley je po- vedal, da ta spomenik ni posvečen le žrtvam, temveč je tudi znamenje naše nenehne predanosti svobodi, človekovim pravicam in miroljubne- mu reševanju vseh prepirov. Ob koncu prireditve sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanik Združenih držav Amerike v RS Brent Robert Hartley k spo- meniku položila venca. Andraž nad Polzelo je preletel par ameriških lov- cev F-16 iz letalske baze v Avianu. V KOPRU SLOVESNO OB 23-LETNICI DELOVANJA 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA IN VRNITVI POSADKE VEČNAMENSKE LADJE TRIGLAV 11 V četrtek, 24. marca, je bila na potniškem terminalu v Kopru slovesnost ob 23-letnici delovanja 430. mornariškega diviziona in vrnitvi posadke večnamenske ladje Triglav 11 iz mednarodne operacije Evropske uni- je NAVFOR MED/Sophia. 430. mornariški divizion, ki deluje v Vojašni- ci slovenskih pomorščakov v Ankaranu, praznuje obletnico v spomin na 30. januar 1993, ko se je v portoroški marini prvič predstavila pomorska vojaška enota Republike Slovenije, in sicer 430. združeni odred obal- ne obrambe. Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Republike Slove- nije Borut Pahor je v slavnostnem govoru ponovno poudaril, da varnost ni samoumevna, zato je po njegovem mnenju treba njenim skrbnikom – slovenskim vojakinjam in vojakom – zagotoviti potrebna sredstva, da bodo opremljeni, usposobljeni, predvsem pa pripravljeni za njeno zago- tavljanje. Slovesnosti sta se udeležila tudi ministrica za obrambo Andre- ja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. An- drej Osterman. Na prireditvi so pripadnikom, ki so se 13. marca vrnili z delovanja v mednarodni operaciji v južnem delu osrednjega Sredoze- mlja, podelili medalje v službi miru. Eden izmed ameriških bombnikov B 17 F, iz 96. eskadrilje, z vzdevkom Dark Eyes (temne oči), se je zrušil pri Št. Andražu (zdaj Andraž) nad Polzelo. Priletel je iz celjske smeri, kjer se je ob 13.50 vnel letalski boj. Bombnik je bil zadet ob napadu na Styer, menda hkrati od protiletal- skih topov in lovcev. Takoj po zadetku se je obrnil proti bazi. Poškodba je bila hujša, kot je sprva kazalo. Kmalu za prvim je odpovedal še tretji motor. Letel je sam in vedno bolj počasi. Ko je bombnik počasi krmaril proti jugu, sta ga v bližini Celja dohitela in takoj napadla dva Me 109. Granata je zadela v bencinski rezervoar in letalo je v hipu zajel močan ogenj. Letalo je nenadoma začelo krožiti okrog svoje osi, se obrnilo na nos, zatem pa z veliko hitrostjo strmoglavilo na malo planoto v bližini zaselka Dobrnič v bližini Andraža. Iz ohranjenega poročila žandarma- rijske postaje Braslovče izvemo, da so pri Križnem Vrhu v občini Polzela našli osem članov posadke sovražnega letala. Od desetih mož sta osta- la živa le dva. (Vir: Zlomljena krila, Matija Žgajnar, 2012) NAD ŠT. ANDRAŽEM SO 19. MARCA 1944 GORELA PADALA
10 SV SV 11 INTERVJU DENARJA ZA OBRAMBNE IZDATKE JE PREMALO, ČE ŽELIMO SV OBDRŽATI Pogovor z generalnim direktorjem Direktorata za obrambno politiko Primožem Šavcem Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič nima dovolj vpliva, da bi spremenila trend in da bi bil rezultat v tem trenutku boljši. S stanjem v SV nihče ne more in ne sme biti zadovoljen. Na politiko sem lahko jezen, zaradi nezmožno- sti strokovnega nesoglasja na ministrstvu glede veliko vprašanj pa sem tudi žalosten, še poseb- no zato, ker so bili nekateri izmed predstojni- kov pripravljeni politično podpreti skoraj vsako rešitev, ki bi jo stroka skupaj predlagala in bi imela jasno podporo notranje javnosti. Veliko- krat sem dobil kompliment, da sem imel prav, toda imeti prav, če nisi dovolj prepričljiv, ko je bil še čas, je premalo in ni rezultat. Kako ste zadovoljni z delom direktorata? Delo direktorata lahko ocenim kot dobro. So- delavke in sodelavci so se večinoma razvili v zrel, verodostojen ter samozavesten kader, ki razume svoje naloge. Njihova interdiscipli- narnost se je bistveno izboljšala. Lahko za- trdim, da niso več le nabiralci informacij po sistemu, da se lahko sestavijo opomniki mi- nistrici ali ji napišejo oporne točke za kakšen nagovor. Postajajo vedno boljši analitiki, vse bolj so sposobni oblikovati elemente obramb- ne politike in vedno več imajo svojih predlo- gov, ki jih znajo tudi utemeljiti. Vzpostavlje- no je stanje, v katerem se padec koncentracije takoj opazi, in tisti redki, ki trendu ne more- jo ali nočejo slediti, se ne morejo skriti. Pri- zadeval sem si po najboljših močeh ustvariti tako delovno okolje, v katerem bodo imeli so- delavci dovolj informacij in priložnosti, kar pa je zahtevalo veliko truda ter časa. Tudi takrat, ko komu moja, vojaška ali celo politična, od- ločitev ni bila jasna, sem jo poskušal razloži- ti. To se mi še posebno zdi pomembno takrat, ko moraš predlog podrejenega zavrniti ali nje- govo razmišljanje korigirati. Velika odgovor- nost Direktorata za obrambno politiko je tudi zagotavljanje informacij, saj je vstopna točka diplomatske pošte in dokumentov Nata ter Evropske unije. Presojanja, kdo mora infor- macijo dobiti, da lahko opravlja svoje delo, se je treba naučiti v praksi in to veščino razvija- ti vsak dan. Nikoli se ni zgodilo, da zaposleni v njem ne bi zmogli izpolniti zahtev nadreje- nih, ne po obsegu in večinoma ne po kako- vosti. Ta je lahko stvar presoje. Sam to lahko večinoma ocenim kot zelo dobro. Kadar so naloge zahtevnejše ali včasih celo preseneče- nje, jih ne zavrnemo, temveč jih ne oziraje se na notranjo organiziranost skupno rešimo po svojih najboljših močeh. Z vsemi potenciali, ki jih imamo. Kolektiv razume tudi, da mora biti dovolj prilagodljiv. Če predstojniku kaj ni všeč, se z njim pogovorimo in rešitev pri- lagodimo. O moji uspešnosti pri vodenju di- rektorata naj sodijo sodelavci, tako nadrejeni kot podrejeni. Boljši bodo kot posamezniki ali celo kot kolektiv, ko mene ne bo na čelu direk- torata, bolj uspešnega se bom počutil. Katere dosežke in uspehe bi izpostavili za obdobje, ko ste vodili DOP? Direktorat za obrambno politiko se ukvarja z evro-atlantskimi politikami, preostalo multi- lateralo, kot sta OZN in OVSE, dvostranskim obrambnim sodelovanjem, mednarodnimi operacijami in misijami ter obrambnim pla- niranjem. Skrbi za diplomatsko mrežo v tuji- ni, v svoji sestavi pa ima tudi CRNE. Najve- čji dosežek je, da sodelavci razumejo, da so v službi zaradi delovanja in razvoja predvsem Slovenske vojske, ter da razumejo prepletenost delovnih procesov. Tako so presegli sektorski pogled na svoje delo in toliko strokovno na- predovali, da se lahko primerjajo s svojimi so- govorniki v sistemu in marsikoga na strateški ravni tako na Ministrstvu za obrambo kot na GŠSV po mojem mnenju tudi presežejo. Glede mejnikov moram izpostaviti močno vključe- nost Direktorata za obrambno politiko v stra- teški pregled obrambnega resorja leta 2009 in vse nove strategije na nacionalnovarno- stnem ter obrambnem področju, ki so nastali v mojem mandatu. To so resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki jo je državni zbor spre- jel 26. marca 2010, obrambna strategija, ki jo je vlada potrdila 7. decembra 2012, ter resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki jo je državni zbor sprejel 23. novembra 2010. Sodelovali smo pri oblikovanju doktrine voja- ške strateške rezerve, ki jo je vlada potrdila 25. oktobra 2012, in pri strategiji sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah, ki jo je vlada sprejela novembra 2009. Usklajevali smo pripravo dveh srednjeročnih obrambnih pro- gramov za obdobje 2013–2018 in 2016–2020. Čeprav smo na nekatere dokumente bolj po- nosni kot na druge, sem zadovoljen, da nam je v tako hudih časih uspelo pripraviti do končnega sprejema vse strateške in strateško­ usmerjevalne dokumente po njihovi veljavni hierarhiji. Leta 2012 nam je uspelo pripravi- ti nov pravilnik o planiranju na MO, ki smi- selno povezuje strateško obrambno planiranje s poslovnim planiranjem in obenem ustrezno opredeli posebnost sistema VNDN pri tem. Dokument je bil rezultat zadnjega možnega kompromisa med načrtovalnimi disciplinami na MO, kljub temu pa je v okviru posodablja- nja metodologije, posebno inkluzivnosti raz- ličnih procesov, dal pozitivne rezultate. Mi- slim, da je čas za njegovo posodobitev. Zakaj potem tolikokrat slišimo, da nimamo strategij in načrtov? Iskreno, ne vem in ne razumem. Ker nočemo realizirati strategij in načrtov, ki so bili spreje- ti, ReSNV in ReSDPRO v državnem zboru celo s prepričljivo ustavno večino. In celo po javnih razpravah. Opravičujem se za neposrednost, toda drugega odgovora ne najdem, kot da lju- dje ne berejo, če sploh vedo, kakšne strateške opredelitve je država sprejela, ali pa se nekateri celo sprenevedajo. Naj povabim vse k prebira- nju, da ne bodo govorili, da nas je begunska in migrantska kriza presenetila, da kibernetske in tudi hibridne grožnje niso opredeljene kot tudi naloge kot odziv nanje. Zadnjič je nekdo na te- leviziji modroval, kako še ni slišal, da bi vodo opredeljevali kot pomembno dobrino z vidi- ka nacionalne varnosti. Nimava toliko prosto- ra, naj si ljudje preberejo strateške dokumente inmogočetudinačrterazvojaobrambnihzmo- gljivosti. Vsaj tisti, ki na glas govorijo, da kredi- bilnih načrtov ni in da je treba obrambno poli- tiko temeljito spremeniti, ponujajo pa arhaične rešitve. Še več, nekateri razširjajo celo take ne- umnosti, da je strukturo vojske narisal dol- goletni direktor Natove uprave za načrtova- nje sil in nihče drug, s čemer želijo povedati, da nimamo več svoje vojske, temveč neko Na- tovo filialo. Tako prelagajo svojo odgovornost za neuspehe in pomanjkanje vizije ter zami- sli na druge. Nihče drug nam ni nič risal, boli pa, če nam kdo s kompetencami nastavlja ogle- dalo. Prav tako so moj mandat na neki način zaznamovali trije ciklusi Natovega pregleda obrambnih zmogljivosti leta 2009, 2014 in 2016 ter cikel planiranja ciljev zmogljivosti za obdo- bje 2013–2023. Pravkar se je začel novi za obdo- bje 2017–2027. Ali lahko o tem poveste še kaj več? Natov proces obrambnega planiranja, ki je hrb- tenica zavezništva, po moji oceni nima pozor- nosti, ki si jo glede na svoj namen zasluži. Po- sledično je malo razumevanja, pozabljivost pa je neverjetna. V vsakem ciklu Natovega pro- cesa obrambnega planiranja smo se v primer- javi z letom 2006 dogovorili za lažji paket in vsakič zapravili zaupanje zavezništva, ki nas je z razumevanjem razbremenilo. Leta 2008 smo v primerjavi z letom 2006 s paketom ci- ljev zmogljivosti izgubili srednjo bataljonsko bojno skupino, pozneje prekvalificirano v me- hanizirano, saj sta bili v načrtu dve. Tako se je en cilj spremenil v eno lahko bataljonsko bojno skupino, pozneje preimenovano v motorizira- no, ki naj bo sposobna zamenjati moštvo na bojišču na srednji konfiguraciji. Leta 2013 so druge zaveznice namesto Slovenije prevzele kar šest ciljev, da bi nam olajšale razvoj pred- nostnih zmogljivostih, in sicer dveh transpor- tnih letal, izvidniške čete, čete za prevoz gori- va, čete za prečiščevanje vode, modula zračne obrambe za zaščito letališča ter enote tehničnih potapljačev. Razbremenitev ocenjujem na vsaj pol milijarde evrov. Zdaj se je začela priprava novega cikla 2017–2027, ko lahko glede na spre- menjene varnostne izzive in ambicijo zavezni- štva pričakujemo še zahtevnejše cilje zmoglji- vosti, če jih že ni pričakovati več. V Sloveniji se že oglašajo »realisti«, ki predlagajo pogajanja Konec junija z mesta generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko (DOP) po sedmih letih odhaja Primož Šavc, ki julija prevzema dolžnost obramb- nega svetovalca na črnogorskem obrambnem ministrstvu v Podgorici. Kot je po- udaril v pogovoru za revijo SV, se je vodenje DOP-a izkazalo za večji izziv, kot si je to lahko pred sedmimi leti predstavljal, saj je bil na funkcijo imenovan ob za- četku ekonomsko-finančne krize, zaradi katere je bil ustavljen razvoj obrambnih zmogljivosti. Kako uspešni ste bili pri vodenju Direktorata za obrambno politiko? Najprej bi rad izrazil hvaležnost ministrici, ker je z razumevanjem sprejela mojo prošnjo za predčasno razrešitev s položaja, res da že v času drugega petletnega mandata generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko. Vodenje te službe se je izkazalo za večji izziv, kot sem si to pred sedmimi leti predstavljal. Na funkcijo sem bil imenovan ob začetku eko- nomske in finančne krize, zapuščam pa jo leto dni po tem, ko imamo spet razmeroma ugodno gospodarsko rast, žal pa še ne rasti obramb- nih izdatkov in posledično razvoja obrambnih zmogljivosti. Ves moj mandat so zaznamovale vsaj tri okoliščine, ki so dodatno oteževale delo, in sicer neizprosno, včasih tudi kratkovidno in škodljivo varčevanje, odsotnost razvojne ambi- cioznosti pri spoprijemanju s krizo in pomanj- kanje poguma za strukturne reforme, pri tem pa tudi ignoriranje intelektualnega potencia- la zaposlenih na ministrstvu za potrebno ino- vativnost, včasih tudi neupoštevanje preproste logike, ter nadpovprečna frekvenca političnih menjav na čelu ministrstva. Običajno bi bilo, da bi imel v sedmih letih dva, mogoče tri šefe, imel pa sem jih pet oziroma celo šest, če šte- jem še nadomestnega. Zamenjale so se kar štiri vlade. Tudi na strokovni ravni je bilo nekaj me- njav, predvsem pomembna je rotacija načelnika GŠSV, ki je najbolj pomembna strokovna funk- cija v obrambnem sistemu, tudi po zakonu. Uspešnost drugih vodij notranjih organizacij- skih enot je zelo odvisna od dobrega sodelova- nja z GŠSV. V svojem mandatu sem sodeloval kar s tremi načelniki. Kako sem bil pri tem uspešen, bo pokazal čas. Sam nisem zadovo- ljen, saj sam oziroma funkcija, ki jo opravljam, za nadaljnje zmanjševanje obveznosti. Z zave- zniki se ne pogajamo, temveč se posvetujemo. To je bistvena razlika v pojmovanju Nata. Raz- lika med članico in zaveznico. Bistvo bi moral predstavljati nacionalni interes, kajti mehani- zirana bojna skupina bataljonske ravni z ustre- zno bojno in logistično podporo delovanju je tisti kakovostni minimum, ki predstavlja raz- liko med vojsko in žandarji ali gasilci, ali kot je nedavno dejal vrhovni poveljnik obrambnih sil, da vojska ni pomožna policija in ne pomo- žna civilna zaščita. Zaradi Natove stroke napo- vedujem, ta pa je največji vojaški strokovnjak na svetu, da cilja zmogljivosti, in sicer mehani- zirano bojno skupino, ki se bo po novem ime- novala celo težka, ne bomo nikoli izgubili. Ra- čunamo lahko kvečjemu na neko postopnost nadgradnje sedanje motorizirane v višje kate- gorije po zaščiti in ognjeni moči. Proces Nato- vega obrambnega planiranja je transparenten. Ko pogledaš pakete ciljev zmogljivosti drugih zaveznic, tudi primerljivih, ugotoviš, da nam je v resnici udobno. Le to moramo narediti, bi lahko rekli. Z zavezniki se ne pogajamo, temveč se posvetujemo. To je bistvena razlika v pojmovanju Nata. Razlika med članico in zaveznico.
12 SV SV 13 Ali ste ministrici in ministre spremljali na vseh mednarodnih dogodkih? Rednih srečanj obrambnih ministrov Nata in Evropske unije je toliko, da jih nima smisla na- števati, je pa podpora Direktorata za obrambno politiko nenehno delo. Povprečno ima minister v tujini vsaj sedem sestankov na leto in prav to- liko se jih udeležijo direktorji za obrambno po- litiko.Odleta2009dodanessobilištirjeNatovi vrhovi v Strasbourgu in Kehlu, Lizboni, Chica- guterWalesu.Direktoratzaobrambnopolitiko je nenehen servis Kabinetu ministrice oziroma ministra za vso mednarodno dejavnost, tega pa ni malo. Fizično nisem utegnil spremljati mi- nistrov na vseh poteh v tujino in sem si to čast poleg mojega namestnika delil tudi z vodji sek- torjev ter oddelkov. Opazno je bilo okrepljeno sodelovanje v različnih regionalnih pobudah. Ali lahko večstranske povezave nadomestijo dvostranske stike? Dejavni smo bili v treh regijskih pobudah, in sicer tisti pod vodstvom Italije, ki temelji na tra- dicionalnem sodelovanju v okviru večnacional- nih sil kopenske vojske MLF (DECI) in na po- novno obujenem sodelovanju v okviru Srednje Evrope (CEDC), obdobje pa je bilo zaznamova- no z okrepljenim regionalnim sodelovanjem na Zahodnem Balkanu. Dvostransko sodelovanje je bilo precej obsežno, pri čemer smo se naučili, da dvostranskih stikov ne moremo nadomesti- ti s sodelovanjem v integracijah, katerih del smo. V obrambni diplomaciji smo zaradi varčevanja žal ukinili kar sedem mest obrambnih atašejev v tujini, na novo pa odprli le enega. Uvedli smo dva položaja potujočih atašejev, ki države akre- ditacije pokrivata iz domovine. Vzdrževanje mreže obrambno-diplomatskih predstavnikov je poseben izziv in je zahteval zelo veliko ener- gije, zaradi nekaterih nečimrnih posameznikov pa sem moral doživeti in preživeti tudi krivič- ne in žaljive obtožbe ter nepotrebna nesoglas- ja, celo prepire. Kot gostitelji smo vodili organi- zacijo štirih večjih dogodkov v Sloveniji, in sicer drugegaseminarjazasnovanjenovegastrateške- ga koncepta Nata, prvega celostnega ministrske- ga srečanja držav Jugovzhodne Evrope (SEDM) in Zahodnega Balkana (A5+), ministrskega sre- čanja v okviru CEDC in sestanka direktorjev za obrambno politiko Nata. Prav zanimivo se mi je zdelo, kako organizacija takih velikih dogodkov motivira sodelavce in do zanosa poveže vse so- delujoče v projektu. Lepo je bilo videti široko na- smejane sodelavce in žar v njihovih očeh. Kot da si želimo potrjevanja, čeprav včasih le pri formi, organizaciji in protokolu, kar pa lahko da hiter učinek ter odmevnost. Naučil sem se razumeti, zakaj je projekt predsedovanja Evropski uniji v tako lepem spominu vseh sodelavcev. Obramb- ne zmogljivosti se gradijo tiše, z muko, trpkim delom in potrpežljivostjo, ko pa so dosežene, jih prevečkrat zapremo v vojašnice. V operacije ali na vaje enote Slovenske vojske namesto skozi center Ljubljane in mimo parlamenta večino- ma tiho smuknejo iz prestolnice. Ker domnevno ne maramo vojaških parad ali nas je sram kazati ljudstvu njegovo vojsko, ki ji že četrt stoletja na- menja primat v izkazovanju zaupanja med insti- tucijami države in s pomočjo katere podoživlja svoje domoljubje. Ne znamo, ne zmoremo ali ne smemo izvajati ustrezne strateške komunikaci- je s svojo javnostjo. Vem, spet me je zaneslo, sam namreč namenjam najvišjo prioriteto razvoju in učinkovitosti Slovenske vojske. Tako kot se dogajajo spremembe v zavezništvu, se mora na spremembe v širšem okolju odzvati tudi Slovenija. Ali mislite, da smo pri tem dovolj prilagodljivi in kje vidite težave? Mislim, da svojih možnosti za večjo prilago- dljivost ne izkoriščamo dovolj. Vedemo se sa- movšečno in samozadostno, predvsem pa se na nove izzive odzivamo preveč sektorsko oziro- ma vrtičkarsko. Odgovor na vse težave v Slove- niji je, da bomo skupaj vsemu kos. Brez celovi- tega medresorskega pristopa ne moremo doseči pozitivnih rezultatov. Naše objektivne omejitve je ponovno treba obrniti v komparativne pred- nosti. Zakaj je to tako težko, čeprav je logično in nihče temu niti glasno ne oporeka, večina pa deluje prav nasprotno? Zdaj nekateri obujajo naborniški sistem. Kdo nam ga je pa vzel? To ni bil Nato, celo posvarjeni smo bili pred hitenjem in pripravo države na tako novost, kot je poklic- na vojska. Uničili smo si vojsko z naborniki na služenjuvojaškegarokainsluženjuvrezervi.Le zakaj bi to naredili? Ker je to bilo všečno jav- nosti, tudi vojaškim obveznikom, skupaj z nji- hovimi starši. Ne glede na tveganja se je politi- ka odločila naborniški sistem ukiniti oziroma formalno po zakonu zamrzniti. Zaradi skoraj zagotovljenega povabila v Nato smo si to lahko sicer celo privoščili. Bistvo ni v tem. Zdaj je mnogim odveč poklicna vojska? Z izgovorom, daje vsemanjnašainvseboljNatova.Zizgovo- rom, da je predraga. Ali slišite, kako neumno to zveni? Ne moremo vendar pri vsakem večjem naporu, za katerega se zdi, da ga trenutno ne zmoremo, spreminjati sistema. Neizpodbitno je res, da vojska ni stvar enega ministrstva in Zdi se, da je za vse težave krivo slabo finančno stanje. Ali je to res? Denarja za obrambne izdatke je premalo, če že- limo Slovensko vojsko obdržati. V času moje- ga mandata na dolžnosti generalnega direktor- ja Direktorata za obrambno politiko bi lahko imeli dobro milijardo več, če bi nominalno ostali na ravni realizacije proračuna leta 2008. To pomeni, da bi ob varčevanju in racionalnem vedenju ter posledično vlaganju v razvoj zmo- gljivosti lahko dosegli približno polovico am- bicij iz ReSDPRO. Že ta dokument ima varo- valko, da bo glede na recesijo tempo realizacije prilagojen, ker smo vsi razumeli, da mora Mi- nistrstvo za obrambo nositi svoj del bremena recesije. Zgodilo se je lomastenje po obramb- nem proračunu in obramba je nosila izrazi- to nesorazmeren delež bremena. Če sem malo ironičen, brez članstva v Natu nobena vlada ne bi mogla sprejeti takih tveganj. Napotiti SV na pot vojaške irelevantnosti in onemogočiti njen razvoj, ne da bi se znižala stopnja varno- stnega tveganja države, je mogoče le, če si ra- tificirana stranka Severnoatlantske pogodbe. Zdaj ko se BDP ponovno povečuje, je treba iz- gubljena sredstva v naslednjih letih postopo- ma dobiti vrnjena, sicer verjetno še ne hitro v polni vrednosti, za začetek investicijskega cikla pa bi bila v petih letih dovolj četrtina ali pribli- žno 250 milijonov evrov. Nujno je torej treba povečati finančni vložek v obrambo in sta- bilizirati financiranje, da lahko realno večle- tno načrtujemo razvoj vojaških zmogljivosti. Za okrevanje ne bo dovolj le denar, temveč na- daljevanje strukturnih reform, nadaljevanje transformacijskih prizadevanj kot nenehnega prepričljivejši, ne glede na to, da struktura voj- ske ni v naši neposredni pristojnosti. Obliko- vanje dveh kopenskih brigad dvojčic ni najve- čja ali usodna napaka, čeprav je bila povedana utemeljitev, da zato, ker ena ni nobena, resni- čen posmeh strokovni in preudarni presoji. Imeti dva kompleta poveljniške strukture na brigadni ravni je vredno resnega premisleka, če bi si to lahko privoščili in čeprav ni najbolj skladno s premišljenim pristopom v organiza- cijskem smislu, saj je vojske skupaj le za slabo brigado. In čeprav ta odločitev ne bi pomenila premočrtnega razreza enot za bojno podporo. Omenil bi tri največje napake, in sicer ukini- tev poveljstva sil, degradacijo rodovskih enot, predvsem je nepopravljiva škoda narejena ba- taljonu za JRKBO, ter centralizacijo oklepnih vozil v tako imenovani avtopark. Za zadnjo se zdi, da ni skladna z našo miselnostjo, poleg tega pa jo opuščajo tudi tiste vojske, ki so jo preizkusile. Prva je porinila GŠSV desetletje in več nazaj in vedno teže deluje, ker se ukvar- ja s strateško ter operativno funkcijo, če neko- liko poenostavim stanje. Poleg tega je odrinil tako nujno integracijo MO in GŠSV na stra- teški ravni v prihodnost. Pri enotah za bojno podporo naj omenim le bataljon za JRKBO, v katerega je bilo vloženo več kot sto milijo- nov evrov in zelo veliko truda ter znanja, poleg tega je tista nišna zmogljivost Slovenije na kor- pusni ravni zavezništva, ki nas je že velikokrat proslavila v okviru Nata in širše. Sam sem se v tistem procesu še največ naučil. Zdaj imam drugačen pogled na nujne reforme, civilno- vojaška razmerja pri nas in na organiziranost MO na strateški ravni. Upam, da bo po zače- tem strateškem pregledu obrambe analizira- no tudi to in da bodo iz njega izhajajoči ukrepi zagotovili pozitivnejšo smer razvoja. Več let ste delovali kot obrambni svetovalec in vodja obrambnega oddelka na stalni misiji pri Natu v Bruslju, kjer ste spoznali sestavo ter delovanje Nata. V čem so vam te izkušnje pomagale pri poznejšem delu v domovini? Izkušnje iz delovanja v našem predstavništvu pri Natu, kjer sem bilo dobrih pet let na začetku slovenskega polnopravnega članstva, so nepre- cenljive. Ko sem po vrnitvi domov začel ure- sničevati pridobljene izkušnje, sem bil nema- lokrat šokiran. Zavedal sem se, da smo s prvo ekipo pri Natu v Bruslju tekli hitreje kot v do- movini, da pa je prestolnica zanemarila dose- žek pridružitve in procesom ni sledila v ustre- zni meri, nisem pričakoval. Sicer gradim še na kakšni drugi izkušnji, predvsem tisti iz voja- ške kariere, od TO, MSNZ, vojne za samostoj- no Slovenijo in dela na GŠSV konec prejšnjega stoletja. Leta 1991 sem na Koroškem videl tako pogum kot strah teritorialcev in miličnikov ter tudi razlike med tema strukturama, omejitve na bojišču, problem poveljniške strukture itn. Videl sem tudi mrliče in ranjene ter pozneje in- valide. Tudi skozi ta nepozabna doživetja sta se v meni oblikovala odnos do Nata in delova- nje v njem. Vsaj meni se vseskozi zdi, da brez teh strokovnih podlag ne bi znal opravljati dela na področju obrambne politike in obrambne- ga planiranja. Slovenija se je v preteklosti z vestnim opravljanjem nalog in obvez izkazovala kot kredibilna partnerica v Natu. Ali smo danes, ko ne zagotavljamo dovolj denarja za obrambo, v zavezništvu še prepoznani kot verodostojni partnerji? Slovenija je kredibilna in verodostojna partne- rica, čeprav manj, kot je najprej kazalo, in tre- nutno manj, kot je treba. Ne nazadnje je uspeh organizacije tudi naš uspeh. Vsi si želimo, da Nato ostane kredibilna organizacija, kot več- krat slišimo na njegovih hodnikih, saj je naj- močnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. Le ozremo se na varnostno okolje, ki nas ogro- ža, in vidimo, da je to danes tako pomemb- no kot še nikoli. Odstopanje od naših zavez pri pravični delitvi bremen v zavezništvu naj- prej škodi nam in SV. Nato nas spodbuja, da se držimo političnih zavez, ki smo jih spreje- li na najvišji politični ravni, poleg tega bodo ti pozivi le še močnejši pred vrhom v Varšavi. Zaveznica se ocenjuje in sprejema po še veli- ko drugih merilih, in sicer po resnosti, nav- zočnosti in zavedanju članstva, prevzemanju bremena v mednarodnih operacijah in na mi- sijah, po vrednotah, ki jih zagotavlja, odzivno- sti na potrebe itn. Kam odhajate in kakšno delo vas čaka po odhodu z mesta generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko? Julija bom odšel v Podgorico, kjer bom prevzel dolžnost obrambnega svetovalca na obramb- nem ministrstvu Črne gore. V bistvu bom imel dve pisarni, eno na črnogorskem mini- strstvu in drugo na slovenskem veleposlani- štvu v Podgorici. Tako bom nosil dva klobuka. Pod enim bom delal skupaj s Črnogorci, kadar me bodo potrebovali za dalj časa, pod dru- gim pa skupaj s slovenskim veleposlanikom, kadar bo potreboval moj prispevek pri uvelja- vljanju slovenskih interesov v Črni gori ali ce- lovitejšo pomoč tej prijateljski državi. Čeprav se za novo dolžnost čutim precej strokovnega in izkušenega, predvsem pri integraciji Črne gore v Nato, pa izzive že prepoznavam in jih ne bo malo. Predvsem želim na novo pova- bljeni državi in skorajšnji novi zaveznici pri- hraniti veliko skrbi, če bo verjela marsikate- rim slovenskim izkušnjam izpred petnajst let, ki se niso pokazale za najbolj racionalne. Slo- venija je Črni gori zelo pomagala na poti do povabila v Nato, ki ga je dobila decembra lani. Še leta 2010 nihče, niti Črnogorci, ni upal, da je tak uspeh mogoč. Vsi slovenski ministri za obrambo, ki so se zvrstili v zadnjih letih, so se poleg ministra za zunanje zadeve pri za- vzemanju za širitev zavezništva na Črno goro precej izpostavljali. Večkrat tudi takrat, ko na prvi pogled ni bilo najbolj primerno. V Pod- gorici smo imeli že tri obrambne svetovalce, ki so bili zelo uspešni in visoko cenjeni. Dokler nas bodo potrebovali, jim bomo na voljo. Tako pozitivno naložbo, ki je imela polno podporo celotnega slovenskega političnega prostora, je tudi vredno ohraniti. Ne morem se znebiti občutka, da je pogovor z vami nenehno na meji med politiko in stroko, toda preživeli ste z ministri skoraj iz celotne politike. Občutek je pravi. Tako je delo na področju obrambne politike. Včasih tudi hoja po vrvi. Vedno moraš vedeti, kaj je ustvarjanje politike področne stroke, ki je lahko v mejah politične sprejemljivosti takojšnja podlaga za politične odločitve. Ne smeš dopustiti, da ti nekdo pri- piše politično odgovornost za nekaj, kar stro- kovno nisi zagovarjal ali celo predlagal, sploh če nisi spolitiziran in nočeš predlagati vedno tistega, kar bi politični šef želel. Nikoli nisem govoril z nobeno politično stranko in nobe- na me tudi nikoli ni klicala ali karkoli vpra- šala. Mogoče od tod ponekod izhaja moj ome- jeni vpliv v strokovni sferi na strateški ravni, lahko pa je tudi nasprotno, da mojo strokov- no moč opredeljuje tudi izkazana in dokazana nestrankarska pripadnost. Ne glede na vsako- kratno politično preverjanje moje strokovne verodostojnosti in z moje strani uveljavljanja produktivne stopnje prepričljivosti moram priznati, da sem na svojo držo v tem pogle- du ponosen. Ustvaril sem si referenco, s katero sem lahko kritičen do spolitiziranih strokov- nih izhodišč ali podlag v obrambni sferi. Taka pot je vsekakor težja, toda izbral sem jo sam. enega ministra, sploh pa ne v tako majhni drža- vi, kot je naša. Celovit pristop in usklajeno de- lovanje vseh resorjev je edini način, da bomo lahko vzdrževali vojsko, policijo in drugo. Vsak resor je pomemben člen v delovanju vojske. Če na primer v šolah ne učimo obrambnih in sa- mozaščitnih vsebin, ne moremo vzdrževati niti naborne niti poklicne strukture in še manj ce- lovitega pristopa do varnosti in obrambe, kar se kaže v pomanjkljivem sistemu kriznega upra- vljanja na sploh. Če nas ne streznijo zadnje iz- kušnje, ne vem, kaj nas bo. Kmalu bo mini- lo leto dni, odkar nas je nekaj posameznikov predlagalo strateški pregled obrambe in var- nosti in ne le notranji strateški pregled obram- be. Vmes so se v Sloveniji in Evropi zgodili ar- gumenti v živo. Ministrica je predlog razumela in se za to zavzela. Še več, predsednik republi- ke je tako analizo že vsaj trikrat javno predla- gal. Pričakujemo, da bo do take ali podobne de- javnosti prišlo tako ali drugače, takoj ali malo pozneje. Ker druge poti ni. Ker gre za državo in njeno odpornost na izzive sodobnega časa. Za vse so potrebni politična volja, politične am- bicije, politična odločitev in lastništvo politike. Za to so potrebni konsistentni politični progra- mi strank, koalicij itn. procesa prilagajanja. Na to področje zaidem skoraj pri vsakem vašem vprašanju. Kako uspešni smo bili pri načrtovanju obrambnih reform, tudi transformacije Slovenske vojske, za kar je bil delno odgovoren prav vaš direktorat? Žal nismo bili vedno uspešni. Zadnje preobli- kovanje Slovenske vojske oziroma transfor- macija je bila zgrešena. Narejeno je bilo več napak, ki jih je teže popraviti, kot jih je bilo narediti, vendar jih bo treba. Bolje slej ko prej, vendar upam, da po premisleku. Direktorat za obrambno politiko in še kdo je soodgovoren, temu se ne da uiti. Tudi ne bom v internem glasilu za promocijo Slovenske vojske pral umazanega perila. V arhivu je vse zapisano, tudi zahvaljujoč pekoči vesti, predvsem gene- ralnega direktorja in njegovega namestnika, ki je bil celo vodja delovne skupine za trans- formacijo in je dosledno zapisal vse razprave, tveganja in opozorila. Direktorat za obramb- no politiko je kot nosilec obrambnega planira- nja na Ministrstvu za obrambo moral vse na- črte preoblikovanja Slovenske vojske vnesti v SOPR 2013–2018, ki ga je sprejela vlada. Žal mi je, da v razpravah na strateški ravni nismo bili V operacije ali na vaje enote Slovenske vojske namesto skozi center Ljubljane in mimo parlamenta večinoma tiho smuknejo iz prestolnice. Ker domnevno ne maramo vojaških parad ali nas je sram kazati ljudstvu njegovo vojsko, ki ji že četrt stoletja namenja primat v izkazovanju zaupanja med institucijami države in s pomočjo katere podoživlja svoje domoljubje.
14 SV SV 15 25. OBLETNICA VAJE PREMIK-91 IZ NAŠIH ENOT V sredo, 23. marca, so se s slovesnostjo v Vojašnici Franca Uršiča v Novem me- stu spomnili 25. obletnice mobilizacijsko-taktične vaje Premik-91, ki je bila eden pomembnejših dogodkov med pripravami na osamosvojitev Slovenije. Slovenska vojska je v spomin na ta dogodek pripravila taktično vajo Skok 2016 na podob- nih lokacijah kot leta 1991. Na proslavi je načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman v pozdravnem nagovoru poudaril, da je bila vaja Premik-91 eno temelj- nih dejanj v okviru priprav na slovensko osamosvojitev, z njo pa so pripadniki ta- kratne TO jasno pokazali, da ima Slovenija svojo vojsko, ki je ne le pripravljena, temveč tudi odločena braniti našo domovino. Slovesnosti so se udeležili številni ta- kratni udeleženci vaje in odgovorni za njeno organizacijo ter izvedbo, med njimi tudi slavnostni govornik takratni načelnik Republiškega štaba TO generalmajor v pokoju Janez Slapar in poveljnika TO severnoprimorske ter dolenjske pokrajine. Med častnimi gosti je bil takratni član predsedstva RS Ivan Oman, ki si je ogledal vajo Premik-91 in sodelujoče pripadnike TO na njej pozdravil z znanimi besedami: »Pozdravljeni, vojaki Slovenske vojske. Zdravo!« Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič M ed priprave na osamosvojitev Slo- venije spadajo tudi priprave Teri- torialne obrambe Republike Slove- nije, med drugim mobilizacijsko-taktična vaja Premik-91, na kateri so bile predstavljene mo- bilizacijska in taktična sposobnost enot TO za delovanje zunaj domicilnega območja ter or- ganizacijsko-tehnična sposobnost štaba TO za bojno uporabo dodeljene manevrske enote. Na vaji se je ugotavljala operativna sposob- nost TO med intenzivnimi procesi za osamo- svojitev Slovenije. Uspešna predstavitev uspo- sobljenosti TO je vplivala na nadaljnje ukrepe takratne oblasti, ki je v njej začutila resnično vojaško moč za podporo osamosvojitvi. Zima in pomlad 1991 sta bili odločilen čas za kadrovsko ter materialno oblikova- nje TO, tako štabov kot vojnih enot. Obseg in strukturo je bilo namreč treba prilagodi- ti organizacijskim ter materialnim zmožno- stim, kadrovski sestavi, opremi, oborožitvi in predvidenim nalogam, prav tako pa zače- ti intenzivno urjenje poveljstev in enot vojne sestave ter vzpostaviti razmere, ki bi omogo- čile usposabljanje nabornikov v enotah TO. Hkrati so nastajali načrti za zagotavljanje sil, namenjenih varovanju, in povečanje razpo- ložljivosti sil pod orožjem. 6. pokrajinski štab TO severnoprimorske pokrajine je na vaji Premik-91 dobil nalogo, da izvede mobiliza- cijo 1. bataljona 12. brigade TO in premik na Dolenjsko, kjer se prepodredi 2. pokrajinske- mu štabu TO za dolenjsko pokrajino, med- tem pa preveri taktično delovanje ob napadih med premikom iz zraka in ob napadih iz za- sede ter izvede protidiverzantski boj. Priprave na vajo so potekale v vseh štabih in enotah TO, načrti pa so bili pripravljeni ter odobreni. Na Primorskem je bilo težišče vaje na mobilizaciji in premiku, na Dolenjskem pa na uporabi dodeljenih sil. Republiški štab za ljudsko obrambo in Republiški štab TO sta poskrbela za prevozna sredstva ter vključitev sil civilne obrambe. Mobilizacija se je zače- la 22. marca 1991 ob 14. uri na Vogrskem pri Novi Gorici. Odziv je bil 94-odstoten. Obli- kovanje enote, opremljanje, sprejem vozil in priprave na premik so bili končani pred ju- trom naslednjega dne. Premik je potekal na več kot 100 kilometrov dolgi relaciji Vogr- sko–Postojna–Bloke–Sodražica–Kočevje– Žužemberk–Trebnje–Mokronog–Šmarje- ta. Scenarij vaje je predvideval, da bo enota na tej poti doživela več presenečenj v obliki napada iz zraka in z zemlje. Tako je 23. marca 1991 ob 10. uri v rajonu prepodrejanja prišlo do letalskega napada na kolono. Po uspešno odbitem letalskem napadu in protihelikop- terskem boju, pri čemer je delovanje letalstva simulirala skupina letal ter helikopterjev iz aeroklubov in takratne milice, je kolona v Sta- rem Logu na Kočevskem padla v zasedo na- sprotnika, ki jo je pripravil vod iz 30. razvoj- ne skupine. Del kolone je ostal pod ognjem, zato je bilo treba hitro ukrepati. Enota pod ognjem je poiskala zaklon, druge enote pa so se bojevale. Z naskokom je bila zaseda uspe- šno premagana, zato je bataljon nadaljeval premik proti cilju. Popoldne je kolona prispe- la na območje razmestitve, kjer je bila kraj- ša slovesnost, na kateri je zbrane pozdravil član takratnega predsedstva RS Ivan Oman, ki je na koncu nagovora pozdravil sodelu- joče z znanimi besedami: »Pozdravljeni, vo- jaki slovenske vojske. Zdravo!« Enota se je nato razporedila po podenotah v krajevnih skupnostih Šmarjeta in Škocjan, pri čemer sta lokalni skupnosti poskrbeli za nasta- nitev. Del sil je počival, straže so varovale sredstva in enote, dežurni so bili v pripra- vljenosti, poveljstvo pa je analiziralo prete- kle aktivnosti ter se pripravljalo na nadalj- nje delovanje. Ko je prispelo sporočilo, da je v bližini izvidniško-diverzantska skupina, se je začela obsežna akcija. Skupina je bila odkrita, bataljon je izvedel bojno delovanje, občutljiva bojna akcija je bila skrbno načr- tovana. Enote so obkrožile in omejile pro- stor gibanja izvidniško-diverzantske skupi- ne. Diverzanti, enota, vodstvo in opazovalci PONOS TUDI PO 25 LETIH IVAN OMAN: Tudi po 25 letih sem še vedno pono- sen, da sem bil del vaje Premik-91, ki je bila pokazatelj, da Sloveni- ja ima svojo vojsko, ki je pripravlje- na braniti suverenost in svobodo na- stajajoče države. Že leta 1988 sem povedal, da vojsko potrebujemo. Vedeli smo, da moramo računati na to, da bomo lahko vojsko potrebo- vali, zato smo bili pripravljeni v voj- ni za Slovenijo. Ponosen sem, da sem kot član takratnega predsedstva RS po desetletjih lah- ko stal pred novo Slovensko vojsko in pozdravil njene voja- ke. Glavna naloga vojske je, da brani suverenost države, druge dejavnosti pa so koristne, če je potreba po pomoči ob naravnih nesrečah in v drugih primerih. Po 25 letih ni- sem zadovoljen, da je bila v Sloveniji odpravljena vojaška obveznost. POLKOVNIK V POKOJU FRIDERIK MARKOVČIČ: Z vajo smo nasprotni strani pokaza- li, da TO ni le znak na taktični kar- ti, temveč da je sila, ki je sposobna opraviti svoje naloge zavestno in strokovno. Ta vaja je bila preizkus manevrskih sposobnosti TO pred odločilnimi trenutki, ki so se zgodi- li junija 1991, če bi bilo treba opra- viti premik v Sloveniji na daljših raz- daljah. Z vajo smo pokazali, da ima Slovenija veliko znanja in sposobnega kadra, ki je izkušnje pridobival v civilnem okolju in jih uspešno prenašal v voja- ško. Tudi pripadnost narodu in koščku zemlje, na katerem živimo, je bila takrat neizmerna. Samozavest, občutek do- moljubja in odnos do dolžnosti so bili taki, da smo brez te- žav zagotavljali navzočnost ljudi in uspešno opravljali vse naloge. so v jutranji megli izvedli sklepne aktivnosti. Dopoldne 14. marca so bile taktične aktivnosti na terenu končane, vse enote pa so se do veče- ra vrnile na izhodiščne lokacije in tako je bila vaja Premik-91 končana. Predstavitev operativnih sposobnosti sil TO je bila pomembna naloga, še posebno, ker je bilo treba ob vadbenih aktivnostih opraviti šte- vilne druge naloge, vendar se je prizadevanje obrestovalo, saj je uspešno izvedena vaja po- vrnila zaupanje v TO. Vaja Premik-91 je tako potrdila sposobnost slovenske TO, da postane glavni nosilec vojaške obrambe, tudi oborože- nih oblik, če bi bile ogrožene svoboda, neodvi- snost, suverenost in ozemeljska celovitost Slo- venije. Izkušnje so bile zelo koristne, saj je čez nekaj mesecev med vojno za Slovenijo take ko- lone pričakala pripravljena. SLOVENSKA VOJSKA SE JE Z VAJO SKOK 2016 SPOMNILA 25. OBLETNICE VAJE PREMIK-91. DINAMIČNI PRIKAZ NAPADA MOTORIZIRANEGA VODA NA NASPROTNIKOVO ODPORNO TOČKO V NOVOMEŠKI VOJAŠNICI
16 SV SV 17 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MIROVNIKOV AMBICIOZNO V TRETJE LETO V četrtek, 10. marca, je v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani potekal drugi občni zbor članov Združenja slovenskih mirovnikov (ZSM), ki je bilo ustanovlje- no novembra 2013. Člani so se seznanili z izvedenimi dejavnostmi v preteklem letu in ocenili delovanje združenja v drugem letu delovanja. Potrdili so tudi na- črt dejavnosti združenja za letos s poudarkom na pripravah za praznovanje 20. obletnice začetka vključevanja Slovenske vojske v mirovne operacije in na misi- je, saj bo združenje z dogodki ter dejavnostmi zaznamovalo to pomembno oble- tnico leta 2017. Letnega občnega zbora so se poleg članov, ki so že nekdanji in še aktivni pripadniki SV, udeležili gostitelj srečanja poveljnik 1. brigade SV briga- dir Roman Urbanč in predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner. Besedilo in fotografija: Marko Pišlar Z druženje slovenskih mirovnikov je bilo ustanovljeno 23. novembra 2013 kot domoljubna, prostovoljna, samostojna, neprofitna, nestrankarska, stanovska in inte- resna organizacija, ki združuje zainteresirane z izkušnjami iz mednarodnih operacij in z misij oziroma tiste, ki podpirajo sodelovanje Slove- nije v mednarodnih operacijah in na misijah. Vključeno je v Zvezo slovenskih častnikov kot eno izmed njenih interesnih združenj. V uvodnem nagovoru ob začetku občne- ga zbora je predsednik ZSM brigadir v poko- ju Anton Turk pozdravil udeležence in oce- nil drugo leto njihovega delovanja kot solidno ter predvsem kot dobro izkušnjo za nadaljnje delo. V nadaljevanju je predstavnica Direkto- rata za obrambno politiko MO Nataša Dolenc Lisec predstavila aktualne zadeve glede vklju- čevanja Slovenije v mednarodne operacije in Glavni govornik na proslavi ob 25. obletnici vaje Premik-91 takratni načelnik Republiške- ga štaba TO generalmajor v pokoju Janez Sla- par je v uvodu poudaril pomen vaje, saj je bila namenjena prav pripravam na zavarovanje osamosvojitve Slovenije, zato je bila po nje- govih besedah nekaj izjemnega. Slapar je spo- mnil na obdobje, v katerem je bila vaja načr- tovana. »TO je zaradi nenehnih groženj JLA, da bo nasilno zasegla orožje, prevzela eviden- ce nabornikov, neprekinjeno izvajala ukrepe bojne pripravljenosti in zaradi groženj nasil- nega odvzema premeščala orožje v tajna skla- dišča, usposabljala enote za bojne naloge in bojno varovala štabe, poveljstva ter nekate- re za obrambo pomembne objekte. To so bile stalne naloge štabov, poveljstev in enot TO že od konca septembra 1990,« je pojasnil Slapar. Spremenjene razmere delovanja s prehodom Republiškega štaba TO v takratni Republiški sekretariat za ljudsko obrambo s statusom or- gana v sestavi so povzročile več administra- tivnih nalog, ki so zahtevale veliko časa in energije. Hkrati so se začele priprave na slo- vensko osamosvajanje po plebiscitu decem- bra 1990. »Zavedali smo se, da je nujno štabno usposabljanje na vseh ravneh,« je razložil Sla- par, zato so v Republiškem štabu TO in podre- jenih štabih izvedli štabno vajo Kobra-91, in sicer s prvim delom vaje, ki je kot štabna vojna vaja potekal na ravni Republiškega štaba TO ter podrejenih pokrajinskih štabov 14. in 15. februarja 1991. Drugi, praktični, del je bila mobilizacijsko-taktična vaja Premik-91 od 22. do 24. marca 1991. Slapar je povedal, da je vajo vodilo šest častnikov Republiškega štaba TO ob sodelovanju s pokrajinskima štaboma severnoprimorske in dolenjske pokrajine, 30. razvojno skupino ter 1. bataljonom 12. briga- de TO, skupaj 392 pripadnikov TO, 76 opa- zovalcev in 34 gostov. Bataljon so s Primor- ske na Dolenjsko prepeljali s 34 vpoklicanimi vozili, v vadbene aktivnosti pa so bili vklju- čeni še helikopter in tri letala utva. Slapar je na misije. Sledilo je poročilo o delu združenja leta 2015. Ob koncu lanskega leta je bilo v zdru- ženje včlanjenih 83 članov, kar pomeni, da se članstvo v primerjavi s preteklim letom ni bi- stveno povečalo, saj je nekaj članov medtem iz službenih in osebnih razlogov tudi izstopilo iz združenja. Čeprav so se prejšnje leto predstavi- li na dnevih odprtih vrat vojašnic in sodelova- li na nekaterih drugih prireditvah, jim v svoje vrste ni uspelo privabiti večjega števila aktiv- nih pripadnikov Slovenske vojske. Združenje je lani uspešno nadaljevalo odlično sodelova- nje s SV, še posebno z Združenim operativnim centrom in 1. brigado, ki deluje v Vojašnici Ed- varda Peperka, tudi domicilni vojašnici zdru- ženja. Kot je ob predstavitvi poročila o delu za leto 2015 poudaril predsednik ZSM, se je po- novno potrdilo, da je bila odločitev, da se vklju- čijo v Zvezo slovenskih častnikov, pravilna tako v vsebinskem, organizacijskem kot material- no-finančnem smislu. Združenje je vzpostavi- lo dobro sodelovanje s Slovenskim društvom za mednarodne odnose, prav tako pa je nadaljeva- lo že začeto sodelovanje z Združenjem vojaških gornikov Slovenije. Brigadir v pokoju Anton Turk je poudaril, da je združenje večje uspehe doseglo na vsebinskem področju. V začetku junija lani so v sodelova- nju s SV pripravili okroglo mizo na temo Koso- vo – stari izzivi v novih okoliščinah, ki je bila v organizacijskem in vsebinskem smislu odlično organizirana,vendarkljubtemunidoživelado- voljodzivavslovenskistrokovniinlaičnijavno- sti ter medijih. Oktobra lani je združenje orga- niziralo strokovno ekskurzijo z obiskom centra RACVIAC na Hrvaškem ter operacij Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter Nata na Ko- sovu in v črnogorski vojski. Poleg članov ZSM sta se omenjene ekskurzije udeležila tudi pred- sednik in podpredsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose. Vodstvo združenja je lani redno spremljalo dogajanje glede medna- rodnih operacij in misij ter se v nekaj primerih tudi odzvalo. Prav tako je svoje člane redno ob- veščalo o nekaterih za združenje zanimivih de- javnostih na Ministrstvu za obrambo in v Slo- venski vojski. Kljub načrtovani pripravi prvega srečanja veteranov mednarodnih operacij Alba in UNFICYP tega niso izvedli. Odločili so se, da bodo srečanje organizirali leta 2017 ob 20. obletnici začetka vključevanja Slovenije v med- narodne operacije in na misije. Na področju mednarodnega sodelovanja je združenje na- daljevalo sodelovanje s podobnim avstrijskim združenjem, saj sta se oktobra lani predstav- nika ZSM udeležila simpozija Blue Helmet Forum 2015 v Avstriji, kjer je kot eden od pane- listov nastopil tudi podpredsednik ZSM. Glede finančno-materialnega poslovanja so od krov- ne organizacije Zveze slovenskih častnikov za- gotovili ustrezna sredstva, ki so bila bistvena za njihovo delovanje. Žal jim ni uspelo vzpostavi- ti odzivnega sistema za plačevanje letne člana- rine, kar bo velik izziv za letos. Brigadir Turk je ob koncu ocenil, da bo to leto iz več razlogov prelomno za bodoče delovanje združenja, pri tem pa jih čakajo mnogi izzivi, ki so jih vklju- čili v program dela za letos. Že aprila bodo izvedli strokovno ekskurzijo v 430. mornariški divizion, v katerem jim bodo predstavili izkušnje sodelovanja večnamenske ladje Triglav v mednarodni operaciji Evrop- ske unije Sophia v Sredozemskem morju, in v Park vojaške zgodovine v Pivko. Prav tako bodo maja organizirali okroglo mizo v poča- stitev mednarodnega dneva pripadnikov med- narodnih operacij in misij OZN na temo per- spektiva mirovnih operacij in misij. Oktobra bodo pripravili družabno srečanje članov, so- mišljenikov in njihovih družinskih članov, in sicer kostanjev piknik. Vse leto bodo združe- nje predstavljali v razgovorih s pripadniki Slo- venske vojske po slovenskih vojašnicah, izvajali dejavnosti za spodbujanje zbiranja dokumen- tarnega gradiva iz mednarodnih operacij in z misij, vzpostavljali stike z vojaškimi muzeji ter vodili priprave v počastitev praznovanja 20. obletnice začetka vključevanja Slovenske voj- ske v mednarodne operacije in na misije leta 2017. Člani ZSM so ob koncu opravili nadome- stne volitve v organe združenja in v razpravi o problematiki imena združenja potrdili doseda- nje ime Združenje slovenskih mirovnikov. PREDSEDNIK ZDRUŽENJA SLOVENSKIH MIROVNIKOV BRIGADIR V POKOJU ANTON TURK JE DRUGO LETO DELOVANJA OCENIL KOT SOLIDNO. dejal, da je vaja dokazala, da je bojna pripra- vljenost TO v takratnih razmerah zelo visoka in da so presegli ozke teritorialne okvire de- lovanja le v občini oziroma pokrajini, kjer se enote oblikujejo. Ob tem je poudaril, da je bila sposobnost izvajanja premikov na izkušnjah te vaje preverjena tudi v vojni za samostojno Slovenijo. V načrtovanje in izvedbo vaje, ki je bila medijsko zelo odmevna, so vložili ve- liko prizadevanj, znanja ter izkušenj. Slapar je še povedal, da se je današnja Slovenska vojska razvila iz TO in da je prav, da tako spomin kot izkušnje, ki so prilagojene času in razme- ram, vključuje v vsakdanje delo. SV je dosegla precej visoko raven organiziranosti in uspo- sobljenosti glede na razmere, v katerih dela, poleg tega v operacijah za ohranjanje miru po svetu dobiva visoke ocene. Kot je dodal Sla- par, je v času njegovega aktivnega delovanja V počastitev obletnice vaje Premik-91 je Slo- venska vojska 22. in 23. marca izvedla vajo Skok 2016, na kateri je sodelovalo 234 pri- padnikov SV in ki je potekala na podobnih lokacijah kot vaja leta 1991. Vodja vaje Skok 2016 podpolkovnik Marjan Sirk iz 72. bri- gade je pojasnil, da so z njo preverili pripra- vljenost nekaterih enot Slovenske vojske in usposobljenost enote, ki je predvidena za na- potitev v mednarodno operacijo na Kosovo. Enote Slovenske vojske so v okviru vaje Skok 2016 najprej izvedle premik na severno Pri- morsko in nato na Dolenjsko, kjer so v novo- meški Vojašnici Franca Uršiča z dinamično predstavitvijo napada motoriziranega voda na nasprotnikovo odporno točko ob podpo- ri motorizirane čete v širši blokadi območja ter z zračno podporo letalstva SV prikazale zmogljivosti Slovenske vojske. na področju mirovnih operacij v varnostnem svetu ZN slišal veliko pohval glede delova- nja Slovenske vojske na kriznih žariščih. »Od SV se tudi veliko pričakuje, žal pa se Sloven- ski vojski zelo malo daje. Težko je razumeti, da je politika šele po več kot desetih letih po vključitvi v Nato in Evropsko unijo dosegla načelno soglasje in voljo spremeniti Zakon o obrambi, ki bi Slovenski vojski dal primernej- še rešitve, okvire ter možnost za dvig kako- vosti,« je razložil Slapar in dodal, da bo za to treba zagotoviti tudi več denarja, in sicer za posodobitev in vzdrževanje bojne opreme ter tudi za usposabljanje, plače in standard voja- kov. Poleg poklicne vojske, ki je večinsko na- menjena delovanju v okviru Nata in njego- vo podporo, Slovenija potrebuje usposobljene sile za zaščito in varovanje svojega ozemlja, na kar opozarjajo sedanje razmere. Predho- dnica Slovenske vojske TO je v sodelovanju z milico in ob podpori prebivalstva leta 1991 v vojni zmagala in Sloveniji zagotovila pogoje ter možnost za enakopravno vključitev v sku- pnost evropskih držav. »Vaja Premik-91 je v pripravah na vojno predstavljala mejnik,« je ob koncu še dejal Slapar in dodal, da moramo biti ponosni in tudi naprej krepiti spomin na dogodke pred 25 leti. VAJA SKOK 2016 JE VKLJUČEVALA TUDI PODPORO VOJAŠKEGA LETALSTVA IN HELIKOPTERJEV SLOVENSKE VOJSKE. GLAVNI GOVORNIK NA PRIREDITVI OB 25. OBLETNICI VAJE PREMIK-91 JE BIL GENERALMAJOR V POKOJU JANEZ SLAPAR.
18 SV SV 19 OD MAJHNEGA DO VELIKEGA Z ODLOČNIMI KORAKI Leta 2008 je bil predstavljen pilotni projekt podčastniškega zbora Slovenske voj- ske – mednarodni zimski tabor podčastnikov Nata in Partnerstva za mir v regiji, ki je med leti izpolnil začetne ambicije ter se razvil v edinstven dogodek za podčastni- ke v Severnoatlantskem zavezništvu in regiji, mednarodno veljavo pa so mu potr- dili tudi v Natu z uvrstitvijo na letni koledar dejavnosti zavezništva. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv Slovenske vojske in Nataša Oblak Letos so podčastniki SV naredili že deveti korak na poti potrditve njihove prepoznavnosti v regiji in širše D a bi intenzivirali dejavno mednaro- dno sodelovanje v okviru Severno­ atlantskega zavezništva, je od 11. do 18. marca na Pokljuki potekal deveti med- narodni zimski tabor podčastnikov Nata in partnerskih vojsk z izmenjavo izkušenj, ra- zvojem veščin ter pridobivanjem novih pri- stojnosti, udeležilo pa se ga je 28 podčastni- kov iz 12 držav. ZAČETKI TABORA SEGAJO V LETO 2007 Zimski tabor podčastnikov, ki poteka pod pokroviteljstvom glavnega podčastnika Slo- venske vojske štabnega praporščaka Igorja Tomašiča, je v zadnjih letih več kot izpol- nil začetne ambicije in se razvil v edinstven dogodek, katerega veljavo so z uvrstitvijo na letni koledar dogodkov potrdili tudi v Natu. Sedemdnevni dogodek v Republiki Sloveni- ji, za izvedbo katerega je poskrbel 132. gorski polk ob podpori drugih enot SV, postaja vse bolj prepoznaven in zelo dobro odmeva v po- veljstvih Nata. Izvedbo dogodka podpira tudi novi Natov center odličnosti za gorsko boje- vanje v Poljčah. Začetki tabora segajo v leto 2007, ko se je v okviru foruma glavnih podčastnikov regi- je razvila zamisel o intenziviranju aktivnega mednarodnega sodelovanja podčastniških zborov partnerstva. Od prve izvedbe leta 2008 tabor temelji na izmenjavi izkušenj v okviru tematskih delavnic podčastnikov ne glede na karierni steber, iz katerega prihaja posamezni podčastnik. Podčastnik mora dobiti formalne in splošne informacije, pridobivati izkušnje, se razvija- ti in se usposabljati. To je bila rdeča nit iz- vedbene skupine, ki so jo sestavljali podča- stniki 132. gorskega polka in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Na Pokljuki jim je v tednu dni uspelo zajeti vse štiri na- štete danosti, pomembne za oblikovanje so- dobnega podčastnika v Severnoatlantskem zavezništvu. VEŠČINE IN DODATNE PRISTOJNOSTI SKOZI OČI VODITELJSTVA Tabor v prvi fazi poteka na akademski ravni in vključuje predstavitve podčastniških zbo- rov vojsk, iz katerih prihajajo udeleženci, po- sameznih držav ter kultur. »V uvodnih dneh so si udeleženci ogledali tudi zaključek spe- cialistične faze usposabljanja 31. generacije Šole za podčastnike in bili nad videnim zelo navdušeni, saj so se lahko prepričali, kako pomembno vlogo imajo podčastniki Sloven- ske vojske tudi v strukturi vojaškega šolstva,« nam je povedal član organizacijskega od- bora tabora, višji praporščak Robert Rotar. Dvanajst različnih narodov, različni načini organiziranosti podčastniških zborov in edinstvene izkušnje posameznikov so zazna- movali prvi del tabora, ki se je končal s spu- ščanjem po vrvi na plezališču Iglica na Bo- hinjski Beli. Tematske delavnice so na povabilo glavne- ga podčastnika SV izvajali pomembni go- stje, njihov namen pa je bil predvsem razvija- nje odnosov na delavnicah in specialističnih gorniških veščin. Glavni podčastnik združenega poveljstva za operacije OR9 Davor Petek, predstavnik Na- tove šole iz Oberammergaua štabni prapor- ščak Janez Šmid in glavni podčastnik hrva- ških oboroženih sil OR9 Dominik Ban so kot predavatelji s svojimi izkušnjami in znanjem predstavljali tisto dodano vrednost, zaradi katere lahko danes govorimo o zelo visoki ravni izvedbe tabora, h kateremu je z dejav- nim pristopom prav tako prispevalo vseh 28 sodelujočih na taboru. V drugi fazi izvedbe je velik del vsebin te- meljil na gorniških veščinah, ki so jih izvaja- li inštruktorji 132. gorskega polka in Natove- ga centra odličnosti za gorsko bojevanje, tako pa so udeleženci tabora spoznavali posebno- sti delovanja v za vojaka drugačnih razmerah delovanja. Z gorniškimi veščinami in delavnica- mi voditeljstva so udeleženci pridobivali
20 SV SV 21 ČETA INDIA V SVNKON 32 KFOR Motorizirana četa India je ena izmed 14 motoriziranih čet na Kosovu, ki opravlja- jo svoje poslanstvo v okviru mednarodnih bojnih skupin W (zahod) in E (vzhod). Slovenski manevrski četi sta podrejeni poveljniku MNBG-W. Po ukazu za delo- vanje slovenskega kontingenta v Kforju izvajamo podporno in stabilizacijsko de- lovanje z možnostjo nadzora množic ter nemirov in pravico do samoobrambe skladno s pravili delovanja Slovenske vojske. Besedilo: nadporočnik Franc Klemen, poveljnik čete India Fotografija: arhiv SVNKON VTISI UDELEŽENCEV FILIP LEMMENS, BELGIJA: Ko smo pristaja- li, sem gledal okoli sebe in si mislil, saj tu ni snega. In jaz grem na zimski tabor. Med vožnjo na Pokljuko mimo Bleda je bilo vse zeleno. Bil sem skeptičen do prvih ovinkov, ko so se po- kazale zaplate snega (smeh). Moram prizna- ti, da ker pri nas ni veliko snega, je bil tabor priložnost, da grem prvič na smuči. Ni bilo lahko, verjemite pa mi, da se tudi moje noge strinjajo s tem. Kljub temu bi se rad zahvalil za potrpežljivost vaših gorskih inštruktorjev, ki so nas pripravili za današnji dan, ko pote- ka tekmovanje v biatlonu. Tabor ima priho- dnost, saj vse leto sklepamo poznanstva in de- limo izkušnje. Kar smo slišali na predavanjih, lahko vključimo v svoje delo in delimo z dru- gimi pripadniki. Nikoli se ni prepozno nauči- ti nekaj novega. KRISTINE SMITH, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE: Zimski tabor je zelo koristen, pred- vsem za predstavni- ke držav Nata in par- tnerskih držav, meni pa je omogočil razu- meti delovanje in se- stavo drugih vojsk. Veliko se lahko naučimo od njih, tudi kako vodijo podčastniške zbore in kateri so izzivi, s katerimi se spoprijemajo, prav tako lahko vidimo, da se ukvarjajo z enakimi stvarmi kot mi. Ko je prišel poziv za zimski tabor, sem se pri- javila, čeprav nisem imela izkušenj z zimski- mi športi in zimskim bojevanjem. Rekla sem si, da najbrž ne bom izbrana. Za nekaj časa sem pozabila na to, potem pa so me izbrali in danes sem tukaj. Lahko se zahvalim inštruk- torjem za veliko potrpežljivosti, da jim je uspelo v tako kratkem času naučiti nas smu- čati, da smo se lahko udeležili tekmovanja. V Sloveniji sem drugič, prvič sem bila s prija- telji na Bledu in smo se vozili s kajaki po Savi, vendar niti slutila nisem, da imate blizu tako lep kraj, kot je Pokljuka. Še se bom vrnila in s seboj pripeljala družino. CARLOS VERISSIMO, PORTUGALSKA: Udeležba na tabo- ru je bila zame re- snični izziv, saj sem bil prvič na smučeh. Prvi dan sem se po- čutil grozno, ker me je vse bolelo, danes pa tudi po zaslu- gi inštruktorjev sa- mozavestneje stojim na smučeh in naučili so me še, kako se ustaviti s smučmi (smeh), saj sem imel s tem največ težav. Zimski tabor je upravičil svoje ime. Poleg gorniških veščin na predavanjih spoznavamo delovanje vojsk partnerskih držav in si izmenjujemo izku- šnje. Ko se bom vrnil v svojo državo, bom predlagal, da naslednje leto pošljemo dva podčastnika na tabor. Če bomo dobili vabilo, bom predlagal tudi, da se vrnemo v Sloveni- jo in se od vas učimo gorskega bojevanja ter gorniških veščin. kohezivnost, z izzivi, pred katere so bili po- stavljeni, pa so minile tudi začetne jezikovne ovire in zadržanost, s čimer je tabor že tretji dan dosegel dva izmed prvotnih ciljev, in sicer ustvariti prijateljsko vzdušje med vsemi ude- leženci ter stkati prijateljske vezi, ki bodo ob- stale še dolgo po koncu tabora. POGLED NA SLOVENIJO IZ PERSPEKTIVE VOJAŠKEGA ZGODOVINSKEGA SPOMINA IN PREDSTAVITEV DRŽAVE TER SLOVENSKE VOJSKE Na poti s Pokljuke do vojaškega muzeja v Pivki so udeleženci spoznavali lepote Sloveni- je. Udeleženci tabora so si ogledali tudi Po- stojnsko jamo in bili odkrito navdušeni nad lepotami naše države ter njeno majhnostjo, ki so jo prepoznali kot prednost in posebnost. Za dodatno navdušenje udeležencev so z di- namično predstavitvijo helikopterskega re- ševanja poskrbeli v 132. gorskem polku, ak- tivnosti pa so se končale s tekmovanjem v vojaškem biatlonu, katerega izvedbo so omo- gočili pripadniki športne enote SV. Na vojaškem biatlonu so zmagali pripadni- ki Slovenske vojske po zaslugi višjega vodni- ka Luke Tomažina iz 1. brigade, saj je bil med vsemi udeleženci najboljši v teku na smučeh in v streljanju. »Aktivnosti so v tednu dni obsegale preda- vanja, praktično delo, kritično razmišljanje in skupinsko delo udeležencev,« je vidno za- dovoljen z izvedbo in odzivi udeležencev po- vedal vodja izvedbe tabora, praporščak Iztok Racman. Poleg tega se je izvajalcem in eno- tam Slovenske vojske zahvalil za podporo ak- tivnosti, katere uspeh je merljiv z enkratnimi odzivi po poveljstvih zavezništva v Evropi in zunaj nje. SPOPRIJEMATI SE Z IZZIVI IN JIH REŠEVATI SKUPAJ TER Z MEDSEBOJNO PODPORO Od 11. do 18. marca so udeleženci utrjevali mednarodno sodelovanje podčastniških zbo- rov partnerstva, izboljševali znanje in voja- ške veščine, izmenjavali medsebojne izkušnje in spodbujali nadaljnji razvoj podčastniških zborov vojsk udeleženk. Udeleženci tabora so se strinjali, da je to pravi način spodbujanja sodelovanja držav partne- ric v Natu, in izrazili nujnost tovrstnih aktiv- nosti tudi v prihodnje, saj so profesionalne povezave, ki se spletejo med udeleženci, ko- ristne za izboljšanje razumevanja in odnosov na skupnih nalogah vojsk v Severnoatlant- skem zavezništvu. Glavni podčastnik SV štabni praporščak Igor Tomašič je aktivnost označil kot enkra- ten uspeh in utrditev položaja podčastniškega zbora Slovenske vojske v Natu kot kredibilne- ga in aktivnega partnerja v regiji, saj se je SV z izvedbo letošnjega tabora v mednarodnem okolju spet predstavila kot sodobno organizi- rana, interoperabilna in kooperativna oboro- žena sila. N aloge motorizirane čete so ostale bolj ali manj enake kot pri naših predho- dnikih, in sicer varovanje baze, C.V.I., varovanje PRDSS Visoki Dečani, patruljiranje na območju delovanja MNBG-W ter sodelo- vanje v hitrih odzivnih silah (QRF) z odzivno- stjo od ene ure do osem ur. Zaradi spremem- be organizacije Kforja in zaprtja Campa Cabra v MNBG-E za čete v MNBG-W ni več kulina- rično izjemne pettedenske napotitve v Camp Nothing Hill. Zaradi letos predvidenega zaprtja baz Bondsteel in Prizren se bo število manevr- skih čet zmanjšalo na devet, med drugim tudi za motorizirano četo Slovenske vojske. IZ MNOGIH ENA Skladno z latinskim izrekom iz mnogih eno četo India sestavlja 101 pripadnik iz 12 enot Slo- venske vojske. Na območje delovanja motorizi- rane čete je zaradi vrhunca koncentracije mi- grantskih tokov čez Slovenijo leta 2015 prišla E pluribus unum – Iz mnogih eno neposredno z meje in s 17 dnevi zamika. Prece- denčno to pomeni, da je pripadnikom čete India pripadlo le 11 dni posebnega misijskega dopusta in manj kot šestmesečni mandat, in sicer 14 dni manj. Pripadanje omejenih bonitet omenjam le za razumevanje veličine prispevka, profesional- nosti, etičnosti in motiviranosti pripadnikov ter konteksta, v katerem je bila enota odlikovana na najvišji ravni v Kforju in kot edina enota, ki je dobilaenegaizmedtrehpodeljenihkovancevge- nerala oboroženih sil ZDA brigadnega generala Jansona D. Boylesa (KFOR COS). Motorizirana četa India je bila med 2. in 24. februarjem podrejena (TACON) poveljniku KTM (Kosovo Training Reserve Maneuver Ba- tallion) kot LEVEL II MOTČ za posredovanje pri nemirih pred vladnimi poslopji. Po nekaj- dnevnem skupnem usposabljanju s portugalsko in madžarsko četo se je prvič v zgodovini KTM poveljnik odločil, da smo postali njegova prva odzivna sila za posredovanje, torej LEVEL I. Kohezivnost, profesionalnost, motiviranost in lojalnost tudi zunaj operativnih okvirov so pri- padniki dokazali z osvojeno nagrado za naj- boljšo fotografijo Kforja, s prvim mestom v MNBG-WnadobrodelnemtekuKTM,zzmago na nogometnem turnirju štirih držav itn. Zelo sem ponosen na svoje vojake, da so zmaga- li v vsem, česar so se lahko udeležili, pa čeprav največkrat malo pred patruljo ali takoj po njej. Tisti, ki niso dobili športnih priznanj, so pri- spevali k uspehu enote pri rednem operativnem delu. Naj še omenim, da smo v štirih mesecih delova- nja v mednarodnih operacijah in na misijah po- kopali devet ožjih družinskih članov, pripadni- ku so amputirali del prsta, izpulili številne zobe in imeli smo nujni MEDEVAC v Skopje, poleg tega se nam je v Sloveniji rodila hči in zanosi- la je partnerka. Moto čete India je: »Ko si do vratu v dreku, ne povesi glave.« VODJA IZVEDBE TABORA PRAPORŠČAK IZTOK RACMAN: Vesel sem, da sem lahko že drugo leto zapored sodeloval na tako odmevnem dogodku v medna- rodnem okolju. To- vrstni dogodki so dokaz, da trud pod- častnikov SV v preteklosti ni bil zaman, tako dalahkožedevetoletozaporedgovorimooeni izmed edinstvenih priložnosti izmenjave izku- šenj in širjenja obzorja podčastnikov Nata ter partnerskih držav. V Slovenski vojski z izvedbo tabora kažemo nacionalno podporo in razumevanje pri ra- zvoju podčastniških zborov vojsk v Natu ter dejavno prispevamo k izboljšanju odnosov različnih vojsk na taktični ravni, kar se bo po- kazalo pri opravljanju skupnih mednarodnih nalog. Gre za program, ki ga vodita Slovenija in njen podčastniški zbor, ki s tem kaže svojo razvitost in razumevanje pomembnosti pod- častniškega zbora v Slovenski vojski. Na taboru nam je uspelo zbrati številne izku- šnje, ki so temeljile na uspehih in napakah po- sameznikov, ter jih združiti na enem kraju, in sicer na Pokljuki. Ta dogodek prepoznavam kot možnost mreženja podčastnikov v Natu in s tem ustvarjanja dodatnega zaupanja ter po- znavanja oboroženih sil posameznih držav članic. Z izvedbo tabora smo pokazali in po- trdili, na kako visoki ravni je trenutno podča- stniški zbor Slovenske vojske. Marsikdo nam priznava vlogo vodilne države glede razvoja podčastnikov. Končal bi z mislijo, da podča- stniki SV tudi s tovrstnimi dogodki uresniču- jemo misel, da gremo v korak s časom v izzive, ki so pred nami.
22 SV SV 23 TUDI SLOVENSKA VOJSKA DEL PLANIŠKE ZGODBE Štirje marčevski dnevi bodo z velikimi črkami zapisani v zgodovino skakalnega športa. Dnevi junakov, ki so nam s svojimi dolgimi poleti jemali dih, in tudi tistih, ki jih ne vidimo, vendar so pomemben del spektakla v dolini pod Poncami. Tako so pripadniki Slovenske vojske od 16. do 20. marca podpirali organizatorje plani- ške prireditve in pripomogli k temu, da je kljub številnim obiskovalcem ter tehnično zahtevni organizaciji tekmovanj vse potekalo brez težav. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak D a bo to nepozabno doživetje za obi- skovalce planiškega spektakla, je obetal že prvi predtekmovalni dan v sredo, 16. marca, ko je potekal preizkus le- talnice. Takrat je Ernest Prišlič poletel 246 metrov, z 252 metri pa je Tilen Bartol prese- gel svetovni rekord, vendar je pri tem padel. Organizatorji tekmovanj zaradi vremen- skih razmer niso mogli pripraviti tekme v Titisee Neustadtu, zato si je 20.000 obisko- valcev, od tega 5000 otrok, lahko že v četr- tek ogledalo prvo tekmovanje, ki je poteka- lo brez kvalifikacij, na njem pa je nastopilo tudi 11 slovenskih tekmovalcev. Za pravo ev- forijo sta poskrbela Peter Prevc, ki je zmagal, in Robert Kranjec, ki je dosegel daljavo dneva in je bil končni tretji. S tem veselja še ni bilo konec, saj je bila tekma posebna tudi zaradi legendarnega skakalca, kot mu v šali rečejo, starega ata skakalcev, Noriakija Kasaia, ki je v Planici opravil svoj 500. nastop na svetov- nih prvenstvih. Njegov dosežek je nekaj ne- verjetnega in še danes na tekmah spada v svetovni vrh, čeprav se veliko tekmovalcev takrat, ko je prvič nastopil, še ni rodilo. Prvič je tekmoval v Saporu 17. decembra 1988 in je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov po številu nastopov na nordijskih svetovnih pr- venstvih ter po številu nastopov v svetovnem pokalu. Ko so ga novinarji po tekmi vpraša- li, ali je to dovolj, je šaljivo dejal, da je njego- va srečna številka šest, tako da je napovedal, da se bomo še dolgo veselili njegovih skokov. Da je Noriaki Kasai res priljubljen pri vseh, ki spremljajo smučarske skoke in polete, go- vori tudi to, da je bil poleg slovenskih skakal- cev deležen največjega ploskanja. Z največjih tekmovanj je v domači Hokaido prinesel tudi enajst kolajn, med njimi zlato s poletov leta 1992 ter dve srebrni in eno bronasto olimpij- sko. Zadnji je osvojil leta 2014 v Sočiju, kjer mu je družbo na stopničkah delal tudi Prevc. V Planici je ta dan le za to priložnost nosil poseben dres s številko 500, organizator- ji pa so mu podarili pomanjšan dres za nje- govo hčerko. Presenečenj za Kasaia še ni bilo konec, saj so mu ob 500. skoku poseben poz- drav priredili vsi obiskovalci, ko je prišel v iztek skakalnice. Ti so šli v mini telemark in mu tako dodatno izkazali spoštovanje ob nje- govem jubileju. Sledil je petek, ko je tekma potekala popol- dne. Takrat je zmagal Robert Kranjec pred Petrom Prevcem, ki si je z drugim mestom zagotovil mali kristalni globus v poletih. Sobotno jutro je bilo hladno, toda ob 6.30 je bilo na prizorišču že veliko obiskovalcev in do 9. ure, ko se je začel uradni trening, je bilo v Planici več kot 30.000 obiskovalcev. Na eki- pnem tekmovanju je slovenska ekipa, v kateri so nastopili Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Anže Semonič, dosegla drugo mesto in skupno drugo mesto v pokalu narodov. Po tekmi se je Peter Prevc pred novinarji pošalil, saj je dejal, da v nedeljo na zadnji tekmi mo- goče ne bo nastopil. »Ne vem, ali bom sploh še tukaj, saj smo vse dosegli, tudi v poka- lu narodov smo si zagotovili drugo mesto in danes gremo domov.« Nedeljsko jutranje sonce je obetalo še en izje- men dan in pogled na 33.000 ljudi, vihranje zastav ter spodbujanje prav vsakega skakalca ob skokih je bilo nepozabno doživetje, ki ga ne moreš doživeti nikjer drugje. Napetost se je stopnjevala iz skoka v skok in ko je Kranjec v prvi seriji pristal pri 234 metrih, je glasnost Fotografija:BorutPodgoršek Fotografija:BorutPodgoršek MINISTRICA ANDREJA KATIČ Z AVSTRIJSKIM KOLEGOM MAG. HANSOM PETROM DOSKOZILOM NA NEDELJSKI TEKMI
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016
sv_04_2016

Recommended

sv_10_15
sv_10_15sv_10_15
sv_10_15Nata?a Oblak
 
Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)
Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)
Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)Mohammad Mustafa
 
Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 26164347
Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 26164347Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 26164347
Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 2616434723franger
 
Entorno Visual de Microsoft Word
Entorno Visual de Microsoft WordEntorno Visual de Microsoft Word
Entorno Visual de Microsoft WordIliada Moreno
 
Novo portal do Serviço Regional de Estatística dos Açores
Novo portal do Serviço Regional de Estatística dos AçoresNovo portal do Serviço Regional de Estatística dos Açores
Novo portal do Serviço Regional de Estatística dos AçoresServiço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
jameen new senior instrument cv
jameen new senior instrument cvjameen new senior instrument cv
jameen new senior instrument cvjameen rahman
 
mech.cv mk
mech.cv mkmech.cv mk
mech.cv mkmuthu kumar
 
Uma visão geral dos Açores
Uma visão geral dos Açores Uma visão geral dos Açores
Uma visão geral dos Açores Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 

Recommended

sv_10_15
sv_10_15sv_10_15
sv_10_15Nata?a Oblak
 
Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)
Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)
Mohammad H. Mustafa(Electrical Site Engineer)Mohammad Mustafa
 
Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 26164347
Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 26164347Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 26164347
Ingles 1(unidad 3) simple past franger fermin C.I 2616434723franger
 
Entorno Visual de Microsoft Word
Entorno Visual de Microsoft WordEntorno Visual de Microsoft Word
Entorno Visual de Microsoft WordIliada Moreno
 
Novo portal do Serviço Regional de Estatística dos Açores
Novo portal do Serviço Regional de Estatística dos AçoresNovo portal do Serviço Regional de Estatística dos Açores
Novo portal do Serviço Regional de Estatística dos AçoresServiço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
jameen new senior instrument cv
jameen new senior instrument cvjameen new senior instrument cv
jameen new senior instrument cvjameen rahman
 
mech.cv mk
mech.cv mkmech.cv mk
mech.cv mkmuthu kumar
 
Uma visão geral dos Açores
Uma visão geral dos Açores Uma visão geral dos Açores
Uma visão geral dos Açores Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
CV_Ankur Gupta
CV_Ankur GuptaCV_Ankur Gupta
CV_Ankur GuptaAnkur Gupta
 
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )risnanurpangesti88
 
Advisers as Advocates for Study Abroad
Advisers as Advocates for Study AbroadAdvisers as Advocates for Study Abroad
Advisers as Advocates for Study AbroadJulie Larsen
 
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources ManagementOrganizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources ManagementINGENAES
 
Psychological Thriller - Characteristics
Psychological Thriller - Characteristics Psychological Thriller - Characteristics
Psychological Thriller - Characteristics ashleighlovitt
 
Sr Commi Instrument Technician
Sr Commi Instrument TechnicianSr Commi Instrument Technician
Sr Commi Instrument Technicianchandrabhushan rao
 
Example BHP QCP Revision 3
Example BHP QCP Revision 3 Example BHP QCP Revision 3
Example BHP QCP Revision 3 Dennis J Morgan
 
Kazi nazmul cv with all attachments
Kazi nazmul cv with all attachments Kazi nazmul cv with all attachments
Kazi nazmul cv with all attachments Kazi Nazmul Haque
 
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
2016 Edelman Trust Barometer - Technology ResultsEdelman
 
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016Lora Cecere
 
Angel investing (la cat 5 24-16)
Angel investing (la cat 5 24-16)Angel investing (la cat 5 24-16)
Angel investing (la cat 5 24-16)The LA Catalyst
 

More Related Content

Viewers also liked

p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )risnanurpangesti88
 
Advisers as Advocates for Study Abroad
Advisers as Advocates for Study AbroadAdvisers as Advocates for Study Abroad
Advisers as Advocates for Study AbroadJulie Larsen
 
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources ManagementOrganizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources ManagementINGENAES
 
Psychological Thriller - Characteristics
Psychological Thriller - Characteristics Psychological Thriller - Characteristics
Psychological Thriller - Characteristics ashleighlovitt
 
Sr Commi Instrument Technician
Sr Commi Instrument TechnicianSr Commi Instrument Technician
Sr Commi Instrument Technicianchandrabhushan rao
 
Example BHP QCP Revision 3
Example BHP QCP Revision 3 Example BHP QCP Revision 3
Example BHP QCP Revision 3 Dennis J Morgan
 
Kazi nazmul cv with all attachments
Kazi nazmul cv with all attachments Kazi nazmul cv with all attachments
Kazi nazmul cv with all attachments Kazi Nazmul Haque
 
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
2016 Edelman Trust Barometer - Technology ResultsEdelman
 
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016Lora Cecere
 
Angel investing (la cat 5 24-16)
Angel investing (la cat 5 24-16)Angel investing (la cat 5 24-16)
Angel investing (la cat 5 24-16)The LA Catalyst
 

Viewers also liked (11)

CV_Ankur Gupta
CV_Ankur GuptaCV_Ankur Gupta
CV_Ankur Gupta
 
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
p.p.t ( meningkatkan kedisiplinan siswa )
 
Advisers as Advocates for Study Abroad
Advisers as Advocates for Study AbroadAdvisers as Advocates for Study Abroad
Advisers as Advocates for Study Abroad
 
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources ManagementOrganizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
Organizational Capacity-Building Series - Session 10: Human Resources Management
 
Psychological Thriller - Characteristics
Psychological Thriller - Characteristics Psychological Thriller - Characteristics
Psychological Thriller - Characteristics
 
Sr Commi Instrument Technician
Sr Commi Instrument TechnicianSr Commi Instrument Technician
Sr Commi Instrument Technician
 
Example BHP QCP Revision 3
Example BHP QCP Revision 3 Example BHP QCP Revision 3
Example BHP QCP Revision 3
 
Kazi nazmul cv with all attachments
Kazi nazmul cv with all attachments Kazi nazmul cv with all attachments
Kazi nazmul cv with all attachments
 
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
2016 Edelman Trust Barometer - Technology Results
 
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
Why Is Supply Chain Planning So Hard? 16 FEB 2016
 
Angel investing (la cat 5 24-16)
Angel investing (la cat 5 24-16)Angel investing (la cat 5 24-16)
Angel investing (la cat 5 24-16)
 

sv_04_2016

  • 1. LETNO POROČANJE O PRIPRAVLJENOSTI SV INTERVJU PRIMOŽ ŠAVC VAJA SKOK 2016 MEDNARODNI PODČASTNIŠKI TABOR ŠTEVILKA 4APRIL 2016 CELOVIT PRISTOP IN USKLAJENO DELOVANJE
  • 2. 2 SV SV 3 Čeprav Slovenci že dolgo naseljujemo ta prelepi del dežele na sončni strani Alp, smo si šele pred 25 leti priborili svojo državo in si z veliko pogumnimi ter odločnimi državotvornimi dejanji in orožjem v rokah v vojni za Slovenijo leta 1991 tlakovali pot v samostojno, suvereno ter neodvisno državo, v kateri danes svobodno živimo. Dnevi pred prihajajočima prazničnima mesecema majem in junijem, ko praznujemo dan Slovenske vojske ter dan državnosti, so zato priložnost, da se vprašamo, kako znamo ljubiti svojo domovino in koliko domoljubnih čustev je še v nas. Prav to so s svojimi literarnimi deli z odliko pokazali učenci slovenskih osnovnih šol, ki so tudi letos v okviru literarnega natečaja Moja rodna domovina razmišljali o ljubezni in pripadnosti do domovine, o čemer pišemo v tokratni številki revije SV. Domoljubje kot čustvo in vrednoto je mogoče različno osmisliti, tudi s poznavanjem zgodovinskih dosežkov naroda ter svoje domovine. K temu bo vsaj delno pripomogel prispevek, v katerem predstavljamo 25. obletnico mobilizacijsko-taktične vaje Premik-91, s katero so bile leta 1991 predstavljene mobilizacijske in taktične sposobnosti enot Teritorialne obrambe RS med pripravami na bližajočo se slovensko osamosvojitev. Z vajo so sodelujoči primorski in dolenjski teritorialci nasprotni strani odločno pokazali, da ima na novo nastajajoča država svojo slovensko vojsko, ki je ne le pripravljena, temveč odločna braniti domovino, če bo treba, tudi z orožjem in krvjo, kar se je zgodilo že čez nekaj mesecev v vojni za Slovenijo. Slovenija se je v 25 letih iz mlade in neizkušene države, ki se je morala na poti dokazovanja v mednarodnem okolju spoprijeti s številnimi težavami, kljubovati in pogumno reševati vedno zahtevnejše izzive sodobnega časa, razvila v vedno bolj zrelo državo in postala zaupanja vredna ter kredibilna članica mednarodne skupnosti, tudi Nata in Evropske unije. O izkušnjah in izzivih članstva v evro-atlantskih integracijah in o drugih vprašanjih v povezavi z obrambno politiko Slovenije ter obrambnim načrtovanjem si lahko preberete v osrednjem intervjuju z generalnim direktorjem Direktorata za obrambno politiko Primožem Šavcem, ki govori tudi o negativnih posledicah zmanjševanja denarja za obrambo in o izkušnjah pri načrtovanju obrambnih reform, tudi zadnje zelo odmevne transformacije Slovenske vojske. Kljub nekaterim težavam in številnim izzivom, ki s povezani s težkim finančnim stanjem, pa Slovenska vojska pogumno stopa naprej z dvignjeno glavo, saj bo tudi letos sodelovala v domovini in tujini na kar 42 vajah ter 20 usposabljanjih, s čimer bo pripomogla k vzdrževanju pripravljenosti in usposobljenosti njenih enot. Tako bodo pripadniki SV že junija aktivni na mednarodni vaji Jadranski udar 16, septembra pa bo potekala še letošnja osrednja vaja SV Takojšen odgovor 16. Poleg vadbenih aktivnosti in usposabljanj bo že prihodnji mesec čas za praznovanje 15. maja, dneva Slovenske vojske. V počastitev tega pomembnega dogodka, ko so se leta 1991 v takratnih učnih centrih TO na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru začeli usposabljati prvi slovenski naborniki, bodo vojašnice SV po vsej Sloveniji v soboto, 14. maja, vabile na ogled opreme in oborožitve v okviru dneva odprtih vrat, osrednja slovesnost ob dnevu SV pa bo v nedeljo, 15. maja, zvečer v ljubljanskih Križankah. MARKO PIŠLAR UVODNIKVSEBINA Kako znamo ljubiti svojo domovino? 4 aktualno SKUPNA USPOSABLJANJA REŠUJEJO ŽIVLJENJA SLOVENSKA VOJSKA OPRAVLJA VSA HELIKOPTERSKA REŠEVANJA V SLOVENIJI 8 izpostavljamo VARNOST NI SAMOUMEVNA 10 intervju DENARJA ZA OBRAMBNE IZDATKE JE PREMALO, ČE ŽELIMO SV OBDRŽATI 14 iz naših enot 25. OBLETNICA VAJE PREMIK-91 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MIROVNIKOV AMBICIOZNO V TRETJE LETO OD MAJHNEGA DO VELIKEGA Z ODLOČNIMI KORAKI ČETA INDIA V SVNKON 32 KFOR TUDI SLOVENSKA VOJSKA DEL PLANIŠKE ZGODBE 25 odredbe 29 spremljamo MOJA RODNA DOMOVINA 30 videli smo ODLIČNI NASTOPI PRIPADNIKOV LOGISTIČNE BRIGADE 34 zaščita in reševanje ZASEDANJE DPPI SEE O KREPITVI SODELOVANJA PRI VARSTVU PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI V JV EVROPI 36 obrazi OD LJUBEZNI DO DELA S PSI DO SVOJE ŠOLE 38 šport v vojski CENI ŽELJO, VOLJO IN VZTRAJNOST 40 skrb za zdravje S SVITOM DO HITREJŠEGA ODKRIVANJA RAKA 41 predstavljamo VEČKRAT ODLIKOVANI NAREDNIK PRVE SVETOVNE VOJNE MATIJA TOMŠIČ (1879–1953), 1. DEL 44 preživetje GLINENA POSODA, 3. DEL 45 pojdite z nami SLEMENOVA ŠPICA 46 ste vedeli? KONJENIŠKE ENOTE IZGUBLJAJO POMEN 46 odlikovanja v sv PRIZNANJE ZA NAJBOLJŠE STRELCE 47 terminološki kotiček ANGLEŠKE BESEDE IZ STRELSKIH JARKOV 47 stenčas PREBRALI SMO ZAHVALA NOVICE 50 razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA POIŠČI PET RAZLIK 4 14 22 40 8 18 36 46
  • 3. 4 SV SV 5 AKTUALNO SKUPNA USPOSABLJANJA REŠUJEJO ŽIVLJENJA »Globoka modrost je zavedati se težav, preden nastopijo, zavedati se nevarnosti, preden se pojavi, zavedati se razdora, preden se ta zgodi, zavedati se nesreče, preden do nje pride,« je znan izrek Sun Cuja, ki odlično povzame skupno usposa- bljanje zdravnikov reševalcev letalcev in reševalcev letalcev skupaj s posadkami helikopterjev bell 412 in cougar AS532 AL Slovenske vojske. Ekipa revije SV se je v začetku aprila pridružila prvemu izmed ciklov usposabljanja, ki bodo potekala do maja pod vodstvom Gorske reševalne zveze Slovenije. Obsegajo teoretični in praktični del, uspešno končano usposabljanje pa je pogoj za podaljšanje licence zdravnikom reševalcem letalcem ter reševalcem letalcem. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Borut Podgoršek UVEDBA NOVOSTI ZA VEČJO VARNOST Še pred izvedbo praktičnega dela usposa- bljanja je načelnik društva GRS Radovljica in vodja usposabljanja Toni Smolej predsta- vil osnove uporabe helikopterja v gorskem reševanju, opozoril na nevarnosti in pouda- ril pomembnost komunikacije s posadko he- likopterja. Sledila je prva vaja z uporabo he- likopterja, in sicer vstopanje v helikopter in izstopanje iz njega na pobočju Zelenice, delno pa je bila združena z drugo vajo, ki je obsegala dvig ponesrečenca z električnim vitlom. Reševalci morajo v helikopter vstopati pod kotom 45 stopinj, s sprednje strani helikop- terja. Ko vstopijo v helikopter, se morajo za- radi težišča takoj premakniti na drugo stran helikopterja, se pripeti na vrvno ograjo in preizkusiti zvezo s tehnikom letalcem. Šele ko radijska zveza s tehnikom letalcem delu- je, se reševalec namesti k vratom helikopter- ja, se vpne v kljuko in počaka na znak tehnika letalca, da se lahko izpne iz vrvne ograje. »To- krat vadimo na obeh tipih helikopterjev, in sicer bell 412 in cougar, ki se je letos prvič pri- ključil reševanju v gorah. Razlika je le v tem, da je pri cougarju vitel nameščen na zunanji strani, kar pomeni, da mora imeti reševalec neprekinjen viden stik s tehnikom letalcem, reševalec pa se mora, ko se ga dvigne do he- likopterja, obrniti proti kabini in stopiti na Z ačetki reševanja s helikopterjem segajo v leto 1968, ko je po nakupu helikopter- ja takratne letalske enote milice pote- kalo prvo sodelovanje v gorski reševalni akci- ji pri prevozu reševalcev in ponesrečenca izpod Mojstrovke. Danes, skoraj 50 let pozneje, so posadke pilotov in letalskih tehnikov Sloven- ske vojske in letalske enote Policije ter zdrav- nikov in reševalcev iz Gorske reševalne službe Slovenije dobro izurjene ter usposobljene, ven- dar kljub temu vsako leto izvajajo teoretična in praktična usposabljanja, saj tako ohranjajo znanje in izurjenost ter rešujejo življenja. Helikopterska enota nujne medicinske pomo- či, ki bo junija praznovala trinajst let delovanja v sistemu nujne medicinske pomoči, izvaja pri- marna in sekundarna reševanja, kot kažejo po- datki, pa se število intervencij povečuje. Heli- kopterski prevoz je namreč trikrat hitrejši od prevoza z reševalnim vozilom, z opremo, ki jo imajo zrakoplovi, pa omogoča udoben prevoz. K lažjemu reševanju pripomore elektromotorni vitel, ki je namenjen dviganju in spuščanju ljudi ter opreme, reševalec letalec pa mora imeti pri sebi vso potrebno osebno in tehnično opremo, prilagojeno razmeram reševalne akcije. Reše- valci morajo biti usposobljeni za delo s helikop- terjem. Tisti, ki je odgovoren za vizualno vode- nje na kraj pristanka, pravilno oceni in pripravi prostor pristanka, je pozoren na nagib terena ter morebitne ovire na terenu in mora poskrbe- ti za varen pristanek tudi za druge udeležence akcije reševanja. Reševalci morajo biti vešči pri- prave helikopterja za reševanje. Še pred odho- dom na reševanje morajo izdelati vrvno ograjo na tleh kabine helikopterja. Vrvna ograja ozi- roma popkovina ima več funkcij, in sicer pred- vsem zavarovanje reševalcev letalcev, ki se mo- rajo pripeti nanjo ob vstopu v helikopter. Na vrvno ograjo je pripeta tudi reševalna oprema, da jo ob nemirnem letu ne premetava po heli- kopterju in da ne ogroža posadke, uporabijo pa jo tudi kot pomoč za varnejše izstopanje iz heli- kopterja in vstopanje vanj. sani helikopterja. Prav tako je nekoliko dru- gačen spust po vrvi iz helikopterja zaradi raz- dalje med sanmi in vrati helikopterja,« je po- udaril Smolej. Pri spustu iz helikopterja mora reševalec letalec vidno obveščati tehnika le- talca. Dva metra pred dotikom tal mora iz- tegniti roke in tako sporočiti posadki, da vse poteka dobro. V neposredni bližini pone- srečenca mora reševalec natančno obveščati tehnika letalca o spustu ali dvigu. Ko je po- nesrečenec pripet, to pove tehniku letalcu in počaka, da je posadka pripravljena na dvig. Helikopter se najprej dvigne za en meter. Pri reševanju v stenah je pomembno, da reševa- lec nikoli ne prereže vrvi, s katero je varovan ponesrečenec, ko ta še ni razbremenjena, saj lahko pride do nihanja in obremenitev ter tudi do nesreče. Šele ko javi tehniku letalcu, da je ločen od tal in je dvig varen, posadka začne postopek dviga ter odvoza ponesrečen- ca. Ob dvigu v helikopter mora imeti reše- valec viden stik s tehnikom letalcem, prav tako mora komunikacija potekati po radij- ski zvezi. »Reševalec mora paziti na oddalje- nost od sank, poleg tega mora biti pozoren, da vreča s ponesrečencem ne pride pod sani. Letos smo uvedli novost, in sicer ima vreča, v kateri je nameščen ponesrečenec, sistem proti vrtenju, ki je nadomestil vrvico. V pre- teklosti so namreč reševalci, ko se je ob dvigu začel reševalec skupaj s ponesrečencem vrte- ti, uporabljali vrv, kar pa je bilo nevarno za helikopter, saj bi lahko prišla v rotor.« Kot je ob tem povedal tehnik letalec štabni vodnik Boštjan Benedičič, so v preteklosti morali ob vrtenju reševalca pri dvigu v helikopter naj- prej dvigniti reševalca nad morebitne ovire in nato iti v progresivno letenje, da so z uporom ustavili vrtenje. »Našli smo rešitev, ki je pre- prosta, toda učinkovita. Na del vreče smo pri- trdili kos tkanine v obliki krila, ki ob dvigu ustavi vrtenje,« je povedal Smolej. Sledil je še tretji sklop vaje, ki je obsegal spust po vrvi, pomemben predvsem zato, da reševalci dobi- jo izkušnjo hitrega spusta iz helikopterja na kraj reševanja. V letih gorskega reševanja s helikopterjem se je pojavil mit, da je vojaški helikopter cou- gar prevelik za reševanje v gorah, saj naj bi piš vetra, ki ga povzroča vrtenje rotorjev, ru- val skale in drevesa ter tako ogrožal ljudi pri reševanju. Urbana legenda, ki je bila dolgo sprejeta pri zainteresirani javnosti, je le pre- magana in tako je v HNMP z letošnjim letom vključen tudi cougar. Ob tem je pilot Primož Pintar dodal, da so razlike v dimenzijah heli- kopterjev, ki jih ima SV za reševanje, majhne, vsekakor pa ima cougar večje zmogljivosti za prevoz ponesrečencev. »Helikopter je ve- čji in težji, zato lahko pelje več potnikov, mini- malne razlike so le pri vstopanju v helikopter in izstopanju iz njega. Prednost je tudi ta, da imamo daljšo jeklenico in lahko laže dosto- pamo do ponesrečenca na primer v grapah ali na neprehodnem terenu.« TUDI VOJAŠKI HELIKOPTER COUGAR VKLJUČEN V HNMP PRED IZVEDBO VAJE ŠE ZADNJI NAPOTKI REŠEVALCEM LETALCEM POMEMBNI STA VIDNA IN RADIJSKA KOMUNIKACIJA VSEH VKLJUČENIH V REŠEVANJE. SPUST REŠEVALCA LETALCA NADZORUJE IN USMERJA TEHNIK LETALEC.
  • 4. 6 SV SV 7 NAJBOLJ NEVARNO JE REŠEVANJE V STENAH GORA Čeprav je v Sloveniji vedno več alpinistič- nih šol, ki učijo vse, ki si želijo prosti čas pre- živeti aktivno v gorah, pravilnega gibanja v gorah in plezanja na feratah, še vedno priha- ja do nesreč. Tako vsako leto velja opozori- lo, da si morajo vsi, še preden odidejo v gor- ski svet, pripraviti potek ture in imeti s seboj vso potrebno opremo, tudi čelado. Prav tako morajo imeti obiskovalci za hojo po zavaro- vanih poteh komplet za samovarovanje, opre- ma pa mora biti vzdrževana. Kot kažejo stati- stike, so nesreče v visokogorju in sredogorju pogostejše konec tedna in v poletnih mese- cih, zato je od leta 2000 na Brniku organizi- rano dežurstvo. Tam so v pripravljenosti poleg posadke helikopterja z dvema pilotoma in teh- nikom letalcem tudi zdravnik reševalec leta- lec, reševalec letalec in policist letalec. Ob spo- ročilu o nesreči dežurna ekipa takoj poleti na kraj nesreče. Kot je povedal pilot bella 412 sto- tnik Dejan Kocuvan, je čas od trenutka, ko do- bijo klic, do odhoda posadke na kraj dogod- ka 15 minut. Delo pilota v operaciji reševanja obsega ne le letenje, temveč nadzoruje celotno operacijo reševanja. »Čeprav reševalec letalec javi, da je pripravljen na dvig ponesrečenca, smo mi tisti, ki odločimo, kdaj lahko poletimo in kdaj ne. Še pred odhodom na reševanje do- ločimo potek prihoda na kraj reševanja, pre- verimo, ali imamo dovolj moči za lebdenje, in približno ocenimo, koliko bomo oddaljeni od ovir. Pri reševanju v stenah nam tehnik leta- lec na kraju nesreče poroča, ali smo dovolj od- daljeni od ovir z glavnim rotorjem in repnim rotorjem,« je povedal. Tehnik letalec ima pri reševanju pomembno vlogo, saj vodi komuni- kacijo s pilotoma in reševalci, hkrati pa opra- vlja nalogo operaterja na vitlu. »To pomeni, da ob prihodu na kraj reševanja navajam he- likopter, in če je reševanje v steni, pomagam pilotu, da pride čim bližje steni. Sledi priprava zdravnika reševalca letalca ali reševalca letal- ca za spust do ponesrečenca in ko ga oskrbi, ga varno dvignem v helikopter.« Kljub dolgole- tnim izkušnjam, kot tehnik letalec namreč že 11 let sodeluje pri reševanju v gorah, je pouda- ril, da je najbolj nevarno reševanje blizu stene. »Paziti moramo na rotor motorja, ki je blizu steni, saj smo ob reševanju včasih oddaljeni le meter in pol ali dva od stene. Prvič je težko za V Sloveniji se štiri službe ukvarjajo s he- likopterskimi prevozi pacientov, in sicer helikopterska nujna medicinska pomoč (HNMP), ki je del nujne medicinske pomoči in opravi oskrbo ter prevoz bolnika ali poškodovanca s kraja nesreče do ustrezne nadaljnje oskrbe oziroma bolnišnice, Gorska reševalna služba (GRS), Služba za sekundarne helikopterske transporte odraslih, ki opravlja prevoze kritično bolnih med bolnišnicami, power iz različnih razlogov prizemljeni. Po- licijski helikopterji naj bi postali operativni konec maja oziroma julija, ko bodo ponovno začeli opravljati helikopterske prevoze. Zaradi gradnje nove urgence v UKC Ljublja- na so služba, ki upravlja heliport na UKC Lju- bljana, Center za obveščanje RS in Slovenska vojska v Vojašnici Edvarda Peperka v Mostah uredili začasen heliport, ki je bil prvič upora- bljen 23. decembra 2015, do začetka aprila pa sedemkrat. Heliport UKC Ljubljana (LJHL) bo do konca leta občasno zaprt, je povedal nje- gov skrbnik diplomirani zdravstvenik Anton Posavec in dodal, da so v času zapor pod he- likoptersko ploščadjo polagali izolacijo, v ne- posredni bližini pa so zaradi gradnje nove lju- bljanske urgence postavili 54 metrov visok žerjav, ki predstavlja oviro. »Kadar delavci de- lajo neposredno pod ploščadjo, moramo he- liport zapreti, žerjav pa ni razlog za zaprtje. Imeli smo tudi primer, ko se je na heliportu LJHL pokvaril helikopter in bi moral drugi helikopter pristati na začasni lokaciji v Voja- šnici Edvarda Peperka, od koder reševalno vo- zilo potrebuje deset minut do UKC Ljubljana,« je povedal Posavec. V Vojašnici Edvarda Pe- perka lahko pristajajo le slovenski helikopterji, tuji pa morajo na letališču na Brniku. Čeprav je heliport LJHL star tri leta, Posavec opozar- ja, da na ploščadi še vedno nimajo delujoče- ga priključka za sanitarno vodo, ki bi ga nujno potrebovali za pranje ploščadi, saj se na njej že razrašča mah. Posadke helikopterjev Slovenske vojske so v prvih treh mesecih letos zaradi nevoja- ških nalog poletele trikrat pogosteje, in sicer 79-krat, kot lani v enakem obdobju, ko jih je bilo 29. Osemkrat so posredovale pri reševa- nju v gorah, 70-krat so poskrbele za helikop- tersko nujno medicinsko pomoč in sodelovale pri iskanju pogrešanega na morju. Pri tem so pripeljale 81 poškodovanih ali obolelih in na- letele 92 ur. Od odprtja heliporta na UKCL so helikopterji na njem pristali 1374-krat, kar je prikazano v tabeli. S pomočjo požrtvovalnih reševalcev in helikopterjev je bilo rešeno pre- cej življenj. Mnogim pacientom, ki so nujno potrebovali helikopterski prevoz, je prav hitra odzivnost helikopterske ekipe in reševalcev, ki so paciente prepeljali na heliport, omogo- čila hitrejše in boljše okrevanje po bolezni ali poškodbi. Vir: UKCL, Reševalna postaja UNIVERZITETNI KLININI CENTER LJUBLJANA Reševalna postaja Heliport STATISTIČNI PODATKI ZA PRVA TRI LETA DELOVANJA (06.02.2013 – 05.02.2016) Leto Število letalskih operacij po operaterjih Število letalskih operacij in povezava z medicinskimi helikopterskimi službami Skupaj število letalskih operacijLPE SV Drugi Tuji HNMP GRZS UKC - odrasli UKC - otroci Tuje službe Trenaža Drugo 2013* 303 62 0 1 183 14 88 76 1 2 2 366 2014 391 102 0 0 247 32 130 67 0 14 3 493 2015 372 118 0 0 242 29 148 61 0 5 5 490 2016** 0 25 0 0 13 0 11 0 0 0 1 25 Skupaj 1066 (77,6%) 307 (22,3%) 0 (0,0%) 1 (0,1%) 685 (49,9%) 75 (5,5%) 377 (27,4%) 204 (14,8%) 1 (0,1%) 21 (1,5%) 11 (0,8%) 1374 * = Statistika za obdobje 06.02. – 31.12.2013 ** = Statistika za obdobje 01.01. – 05.02.2016 LPE = letalska policijska enota SV = 15. Helikopterski bataljon, Slovenska vojska HNMP = Helikopterska nujna medicinska pomoč GRZS = Gorska reševalna zveza Slovenije UKC - odrasli = Služba za sekundarne helikopterske prevoze odraslih, UKC Ljubljana UKC – otroci = Služba za sekundarne helikopterske transporte kritično bolnih novorojenčkov in dojenčkov, UKC Ljubljana pilote lebdeti tako blizu stene, jaz pa moram biti hkrati pozoren na repni rotor, glavni rotor in desno stran rotorja, ki je pilot ne vidi, poleg tega pa še na reševalca ter zdravnika, da ju sunek vetra ne udari v steno in da se ne vr- tita. To je skupinsko delo. Tudi ta usposablja- nja, ki jih izvajamo skupaj z reševalci letalci iz GRS ter z vojaškimi reševalci letalci iz HERS, nam dajejo nove izkušnje in znanje, predvsem pa to, da smo uigrana ekipa.« ter Služba za sekundarne helikopterske tran- sporte kritično bolnih novorojenčkov in do- jenčkov. Njihovo dejavnost od decembra 2015 v celoti podpirajo helikopterske posadke Slo- venske vojske, ki uporabljajo helikopterje bell 412 in cougar. Do decembra 2015 so helikopterske prevoze in reševanje v gorah opravljali tudi s helikopter- ji Policije, vendar so njihovi trije helikopterji agusta bell AB-212, AB-412 in agusta A-109E SLOVENSKA VOJSKA OPRAVLJA VSA HELIKOPTERSKA REŠEVANJA V SLOVENIJI Besedilo in fotografija: Borut Podgoršek ZARADI GRADNJE NOVE LJUBLJANSKE URGENCE JE HELIPORT NA UKC OBČASNO ZAPRT.POSADKA HELIKOPTERJA BELL 412 MED REŠEVANJEM V GORAH KO REŠEVALEC LETALEC VPNE PONESREČENCA, PO RADIJSKI ZVEZI IN Z ROKO SPOROČI, DA JE PRIPRAVLJEN, NATO PA POČAKA, DA PILOTI POTRDIJO VAREN ODLET. NOVOST PRI UPORABI VREČE ZA PONESREČENCE JE SISTEM PROTI VRTENJU.
  • 5. 8 SV SV 9 IZPOSTAVLJAMO Varnost ni samoumevna V sredo, 30. marca, sta ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman predsedniku republike in vrhovnemu po- veljniku obrambnih sil Borutu Pahorju predstavila letno poro- čilo o pripravljenosti Slovenske vojske za leto 2015. Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik P redsednik Republike Slovenije in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor je v izjavi za javnost sporočil, da je Slovenska vojska že tretje leto na najnižji ravni sposobnosti delovanja. Ob predsta- vitvi poročila je poudaril, da iz ocene stanja glede na dejavnike za oce- no, kot so popolnjenost enot s kadrom in opremo, stanje opreme in njena razpoložljivost ter možen obseg usposabljanja, povsem jasno izhaja, da se je Slovenska vojska znašla v tako zaskrbljujočih razmerah predvsem zaradi pomanjkanja denarja. »Ohranjanje finančnih gibanj na sedanji ravni bo že kratkoročno še do- datno znižalo pripravljenost Slovenske vojske. V tem smislu kot pred- sednik republike in vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil ponavljam potrebo po zagotovitvi dodatnih finančnih sredstev, s katerimi bomo za- gotovili posodobitev celotnega slovenskega varnostnega sistema in se- veda tudi Slovenske vojske kot njenega vojaškega stebra. Govorim o posodobitvi celotnega slovenskega varnostnega sistema. Ob tem se za- vedam, da več denarja za varnost ne pomeni avtomatično tudi več var- nosti same. Zaradi omejenih razpoložljivih proračunskih sredstev naše države na eni strani in zaradi spremenjenih in nepredvidljivih varnostnih okoliščin v mednarodni skupnosti na drugi strani smo se znašli v položa- ju, ko moramo po mojem mnenju v relativno kratkem času doseči potreb- no politično soglasje o povečanih izdatkih za varnost, pred tem pa mora stroka jasno opredeliti prednostne potrebe, tako da bo vsak evro v var- nost investiran premišljeno in skladno s sodobnimi možnostmi in potreba- mi,« je poudaril predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil. Ob tem je dodal, da obstaja tudi veder obraz Slovenske vojske, to so predvsem njeni pripadniki in pripadnice. »K temu moram dodati tudi vi- soko motiviranost pri usposabljanju, pri izvajanju nalog, in to tako v do- mačem kot predvsem v mednarodnem okolju, pri podpori Policiji ali sis- temu zaščite in reševanja. Poudariti moram, da so vojaki in vojakinje, častniki in častnice svoje naloge v letu 2015 opravili z odliko. V enajstih mednarodnih operacijah je v letu 2015 na dan delovalo skoraj 400 pri- padnikov Slovenske vojske, ki so prispevali k miru in stabilnosti v svetu. V podporo zaščiti in reševanju ter Policiji v migrantski krizi je bilo vključenih nad 4000 pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske. Njeni helikopter- ji so v reševalnih nalogah opravili 44 odstotkov več ur kot preteklo leto,« je izpostavil predsednik republike in ob tem opozoril, da ne smemo po- zabiti, da Slovenska vojska ni pomožna policija, tudi ni pomožna civilna zaščita. »Njena ključna naloga je obramba domovine in sodelovanje z zavezniki. Zato je nujno ohranjati njen bojni značaj, za kar pa potrebu- je višjo raven popolnjevanja, sodobnejšo opremo, boljše usposabljanje in vso opremo za posameznika ter zaloge za enote,« je končal predse- dnik republike. Tudi ministrica za obrambo Andreja Katič je v izjavi za javnost ob pred- stavitvi poročila dejala, da so pripadnice in pripadniki Slovenske voj- ske kljub ugotovitvam v poročilu svoje naloge leta 2015 opravili z odli- ko glede na okoliščine. Kot je poudarila, je vladi v sprejetem proračunu uspelo ustaviti trend padanja obrambnih sredstev in sprejeti nov srednje- ročni obrambni program, ki pa ga bo po mnenju ministrice treba spre- meniti, če bo v politiki in javnosti dosežen konsenz, da se mora varnosti nameniti več denarja. Glede vlaganj je ministrica izpostavila, da so bili kljub omejitvam izvedeni nekateri projekti. Opravljena je bila nadgra- dnja transportnih helikopterjev cougar, nabavljena je bila najnujnejša informacijsko-komunikacijska oprema, določeni deli bojne uniforme in streliva, izvedena so bila usposabljanja pilotov in letalskih tehnikov in po- sodobljen je bil vozni park. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Oster- man je po poročanju predsedniku republike in vrhovnemu poveljniku obrambnih sil v izjavi za javnost povedal, da so v poročilu poleg prika- zanega dejanskega stanja nakazani tudi izzivi, ki pa zahtevajo dodatna finančna sredstva. Kot je povedal, je bilo za opravljanje vseh zahteva- nih nalog leta 2015 potrebno skrajno racionalno vedenje, pri čemer je bilo zaradi omejitve finančnih sredstev in podpore Policiji ter drugim dr- žavnim organom treba korigirati nekatere prioritete. Zmanjšal se je ob- seg usposabljanja, ki je temeljna naloga Slovenske vojske v miru. Kot je povedal, je dejstvo, da ob sedanji dinamiki proračuna in glede na na- črtovano dinamiko v prihodnjih letih Slovenska vojska ne bo mogla več vzdrževati takega operativnega temelja. Po besedah načelnika Gene- ralštaba je Slovenska vojska na pragu kritične stabilnosti, ki je povezana z razvojem in vzdrževanjem ustrezne stopnje operativnosti vojaške opre- me ter oborožitve. Generalmajor dr. Andrej Osterman se je na koncu za- hvalil vrhovnemu poveljniku obrambnih sil Borutu Pahorju in ministrici za obrambo Andreji Katič za vso podporo ter prizadevanja za nujen dvig sredstev, namenjenih delovanju Slovenske vojske. PREDLOG ZAKONA O OBRAMBI PREDSTAVILI SINDIKATOM Vodstvo Ministrstva za obrambo je 12. aprila zainteresiranim javnostim začelo javno predstavljati predlog besedila novega Zakona o obrambi. Prva predstavitev je bila za predstavnike sindikatov s področja obram- be. Na njej je predlagane spremembe povzel državni sekretar mag. Mi- loš Bizjak, sindikaliste pa je k sodelovanju pri oblikovanju končnega be- sedila posebej povabila ministrica za obrambo Andreja Katič. Kot je dejala, je izjemno pomembno, da znotraj ministrstva poiščemo najbolj- še rešitve za celotni obrambni resor in jih v razpravah s širšo javnostjo poskušamo kar najbolj udejanjiti. Vodstvo ministrstva je izhodišča naj- prej predstavilo v državnem zboru, kjer so se s poslanskimi skupinami strinjali, da je treba pripraviti nov zakon, ki bo posodobil opredelitev obrambnega sistema ter zagotovil njegovo nadaljnje delovanje in ra- zvoj. Pripadniki Slovenske vojske s predlogom novega zakona ostaja- jo v sistemu javnih uslužbencev, vendar, kot je poudarila ministrica, zara- di posebnosti vojaškega sistema ne smejo biti potisnjeni v slabši položaj. Ker naj bi bila v novem Zakonu o obrambi urejena le nekatera najpo- membnejša delovnopravna vprašanja, bo vodstvo ministrstva v zakono- dajni postopek istočasno s predlogom zakona poslalo tudi predlog spre- memb Zakona o službi v Slovenski vojski. V predlog novega Zakona o obrambi bo vodstvo vključilo tudi ugotovitve analize strateškega pregle- da obrambe, ki še poteka. Ministrica Andreja Katič je predstavnike sindikatov SMO, SVOZ in SPMO, ki so se odzvali na vabilo, povabila, da preučijo predlagano be- sedilo, konkretne predloge pa pripravijo v 30 dneh. Vodstvo ministrstva bo preučilo vse predloge, ki jih bo dobilo v obliki amandmajev. OBMOČNO SREČANJE NAČELNIKOV SOSEDNJIH VOJSK Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman se je 5. aprila v Gosztoli blizu slovensko-madžarske meje se- stal z načelnikom generalštaba oboroženih sil Republike Madžarske ge- neralom Tiborjem Benkom. Načelnika sta govorila o skupnih stičiščih obeh vojsk, s poudarkom na usposabljanju, vajah, učenju iz izkušenj ter na sodelovanju v odborih in iniciativah, predvsem v Pobudi za obrambno sodelovanje (Defence Co- operation Initiative – DECI), Srednjeevropskem obrambnem sodelova- nju (Central European Defence Cooperation – CEDC), večnacionalnih kopenskih silah (Multinational Land Force – MLF) in centrih odličnosti. Srečanje sta končala z ugotovitvijo, da je sodelovanje obeh vojsk tradi- cionalno dobro in da tovrstna srečanja pomenijo možnost nadgradnje, utrjevanja vezi in izmenjave izkušenj. GLAVNI ZBOR ZVEZE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Na Ptuju je 2. aprila potekal glavni zbor Zveze veteranov vojne za Slo- venijo, ki so se ga udeležili številni člani zveze, praporščaki, ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik Generalštaba Slovenske vojske gene- ralmajor Andrej Osterman in župan mestne občine Ptuj Miran Senčar. Ministrica se je v govoru zahvalila vsem veteranom za njihovo dejavno delovanje v obdobju po osamosvojitvi do danes in dodala: »Ste zgled aktivnega in samozavestnega državljanstva. Opozarjate na nedosle- dnosti v naši družbi. Branite vrednote, za katere ste se borili: suverenost, domoljubje in socialno pravičnost. Pripravljeni ste prispevati svoje naj- boljše moči in tvegati življenje za domovino. Hvala vam za načelnost in odkritost.« DAN SLOVENSKO-AMERIŠKEGA PRIJATELJSTVA IN ZAVEZNIŠTVA V ANDRAŽU V soboto, 2. aprila, je v Andražu nad Polzelo potekal dan slovensko­ ameriškega prijateljstva in zavezništva v Andražu v spomin na tragično umrle ameriške letalce, ki so pred 72 leti ob sestrelitvi bombnika B-17F na Andražu izgubili življenje. Prireditve so se udeležili predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, mi- nistrica za obrambo Andreja Katič, župan občine Polzela Jože Kužnik, veleposlanika Združenih držav Amerike in Republike Francije v Republi- ki Sloveniji ter drugi visoki gostje. Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob tem spomnila, da je bilo prek partizanskih letališč, ki so delovala na osvobojenih ozemljih po Sloveniji, Fotografija:BorutPodgoršekFotografija:arhivSlovenskevojske Fotografija:BrankoPetrovičFotografija:arhivSlovenskevojske po zaslugi zaveznikov na varno odpeljanih 2000 otrok, žena in starejših ter 1500 ranjenih partizanov v zavezniške bolnišnice. S teh letališč se je v svoje baze vrnilo več kot 800 rešenih zavezniških pilotov. Veleposlanik Združenih držav Amerike v RS Brent Robert Hartley je po- vedal, da ta spomenik ni posvečen le žrtvam, temveč je tudi znamenje naše nenehne predanosti svobodi, človekovim pravicam in miroljubne- mu reševanju vseh prepirov. Ob koncu prireditve sta predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in veleposlanik Združenih držav Amerike v RS Brent Robert Hartley k spo- meniku položila venca. Andraž nad Polzelo je preletel par ameriških lov- cev F-16 iz letalske baze v Avianu. V KOPRU SLOVESNO OB 23-LETNICI DELOVANJA 430. MORNARIŠKEGA DIVIZIONA IN VRNITVI POSADKE VEČNAMENSKE LADJE TRIGLAV 11 V četrtek, 24. marca, je bila na potniškem terminalu v Kopru slovesnost ob 23-letnici delovanja 430. mornariškega diviziona in vrnitvi posadke večnamenske ladje Triglav 11 iz mednarodne operacije Evropske uni- je NAVFOR MED/Sophia. 430. mornariški divizion, ki deluje v Vojašni- ci slovenskih pomorščakov v Ankaranu, praznuje obletnico v spomin na 30. januar 1993, ko se je v portoroški marini prvič predstavila pomorska vojaška enota Republike Slovenije, in sicer 430. združeni odred obal- ne obrambe. Predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Republike Slove- nije Borut Pahor je v slavnostnem govoru ponovno poudaril, da varnost ni samoumevna, zato je po njegovem mnenju treba njenim skrbnikom – slovenskim vojakinjam in vojakom – zagotoviti potrebna sredstva, da bodo opremljeni, usposobljeni, predvsem pa pripravljeni za njeno zago- tavljanje. Slovesnosti sta se udeležila tudi ministrica za obrambo Andre- ja Katič in načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. An- drej Osterman. Na prireditvi so pripadnikom, ki so se 13. marca vrnili z delovanja v mednarodni operaciji v južnem delu osrednjega Sredoze- mlja, podelili medalje v službi miru. Eden izmed ameriških bombnikov B 17 F, iz 96. eskadrilje, z vzdevkom Dark Eyes (temne oči), se je zrušil pri Št. Andražu (zdaj Andraž) nad Polzelo. Priletel je iz celjske smeri, kjer se je ob 13.50 vnel letalski boj. Bombnik je bil zadet ob napadu na Styer, menda hkrati od protiletal- skih topov in lovcev. Takoj po zadetku se je obrnil proti bazi. Poškodba je bila hujša, kot je sprva kazalo. Kmalu za prvim je odpovedal še tretji motor. Letel je sam in vedno bolj počasi. Ko je bombnik počasi krmaril proti jugu, sta ga v bližini Celja dohitela in takoj napadla dva Me 109. Granata je zadela v bencinski rezervoar in letalo je v hipu zajel močan ogenj. Letalo je nenadoma začelo krožiti okrog svoje osi, se obrnilo na nos, zatem pa z veliko hitrostjo strmoglavilo na malo planoto v bližini zaselka Dobrnič v bližini Andraža. Iz ohranjenega poročila žandarma- rijske postaje Braslovče izvemo, da so pri Križnem Vrhu v občini Polzela našli osem članov posadke sovražnega letala. Od desetih mož sta osta- la živa le dva. (Vir: Zlomljena krila, Matija Žgajnar, 2012) NAD ŠT. ANDRAŽEM SO 19. MARCA 1944 GORELA PADALA
  • 6. 10 SV SV 11 INTERVJU DENARJA ZA OBRAMBNE IZDATKE JE PREMALO, ČE ŽELIMO SV OBDRŽATI Pogovor z generalnim direktorjem Direktorata za obrambno politiko Primožem Šavcem Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič nima dovolj vpliva, da bi spremenila trend in da bi bil rezultat v tem trenutku boljši. S stanjem v SV nihče ne more in ne sme biti zadovoljen. Na politiko sem lahko jezen, zaradi nezmožno- sti strokovnega nesoglasja na ministrstvu glede veliko vprašanj pa sem tudi žalosten, še poseb- no zato, ker so bili nekateri izmed predstojni- kov pripravljeni politično podpreti skoraj vsako rešitev, ki bi jo stroka skupaj predlagala in bi imela jasno podporo notranje javnosti. Veliko- krat sem dobil kompliment, da sem imel prav, toda imeti prav, če nisi dovolj prepričljiv, ko je bil še čas, je premalo in ni rezultat. Kako ste zadovoljni z delom direktorata? Delo direktorata lahko ocenim kot dobro. So- delavke in sodelavci so se večinoma razvili v zrel, verodostojen ter samozavesten kader, ki razume svoje naloge. Njihova interdiscipli- narnost se je bistveno izboljšala. Lahko za- trdim, da niso več le nabiralci informacij po sistemu, da se lahko sestavijo opomniki mi- nistrici ali ji napišejo oporne točke za kakšen nagovor. Postajajo vedno boljši analitiki, vse bolj so sposobni oblikovati elemente obramb- ne politike in vedno več imajo svojih predlo- gov, ki jih znajo tudi utemeljiti. Vzpostavlje- no je stanje, v katerem se padec koncentracije takoj opazi, in tisti redki, ki trendu ne more- jo ali nočejo slediti, se ne morejo skriti. Pri- zadeval sem si po najboljših močeh ustvariti tako delovno okolje, v katerem bodo imeli so- delavci dovolj informacij in priložnosti, kar pa je zahtevalo veliko truda ter časa. Tudi takrat, ko komu moja, vojaška ali celo politična, od- ločitev ni bila jasna, sem jo poskušal razloži- ti. To se mi še posebno zdi pomembno takrat, ko moraš predlog podrejenega zavrniti ali nje- govo razmišljanje korigirati. Velika odgovor- nost Direktorata za obrambno politiko je tudi zagotavljanje informacij, saj je vstopna točka diplomatske pošte in dokumentov Nata ter Evropske unije. Presojanja, kdo mora infor- macijo dobiti, da lahko opravlja svoje delo, se je treba naučiti v praksi in to veščino razvija- ti vsak dan. Nikoli se ni zgodilo, da zaposleni v njem ne bi zmogli izpolniti zahtev nadreje- nih, ne po obsegu in večinoma ne po kako- vosti. Ta je lahko stvar presoje. Sam to lahko večinoma ocenim kot zelo dobro. Kadar so naloge zahtevnejše ali včasih celo preseneče- nje, jih ne zavrnemo, temveč jih ne oziraje se na notranjo organiziranost skupno rešimo po svojih najboljših močeh. Z vsemi potenciali, ki jih imamo. Kolektiv razume tudi, da mora biti dovolj prilagodljiv. Če predstojniku kaj ni všeč, se z njim pogovorimo in rešitev pri- lagodimo. O moji uspešnosti pri vodenju di- rektorata naj sodijo sodelavci, tako nadrejeni kot podrejeni. Boljši bodo kot posamezniki ali celo kot kolektiv, ko mene ne bo na čelu direk- torata, bolj uspešnega se bom počutil. Katere dosežke in uspehe bi izpostavili za obdobje, ko ste vodili DOP? Direktorat za obrambno politiko se ukvarja z evro-atlantskimi politikami, preostalo multi- lateralo, kot sta OZN in OVSE, dvostranskim obrambnim sodelovanjem, mednarodnimi operacijami in misijami ter obrambnim pla- niranjem. Skrbi za diplomatsko mrežo v tuji- ni, v svoji sestavi pa ima tudi CRNE. Najve- čji dosežek je, da sodelavci razumejo, da so v službi zaradi delovanja in razvoja predvsem Slovenske vojske, ter da razumejo prepletenost delovnih procesov. Tako so presegli sektorski pogled na svoje delo in toliko strokovno na- predovali, da se lahko primerjajo s svojimi so- govorniki v sistemu in marsikoga na strateški ravni tako na Ministrstvu za obrambo kot na GŠSV po mojem mnenju tudi presežejo. Glede mejnikov moram izpostaviti močno vključe- nost Direktorata za obrambno politiko v stra- teški pregled obrambnega resorja leta 2009 in vse nove strategije na nacionalnovarno- stnem ter obrambnem področju, ki so nastali v mojem mandatu. To so resolucija o strategiji nacionalne varnosti, ki jo je državni zbor spre- jel 26. marca 2010, obrambna strategija, ki jo je vlada potrdila 7. decembra 2012, ter resolucija o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025, ki jo je državni zbor sprejel 23. novembra 2010. Sodelovali smo pri oblikovanju doktrine voja- ške strateške rezerve, ki jo je vlada potrdila 25. oktobra 2012, in pri strategiji sodelovanja RS v mednarodnih operacijah in misijah, ki jo je vlada sprejela novembra 2009. Usklajevali smo pripravo dveh srednjeročnih obrambnih pro- gramov za obdobje 2013–2018 in 2016–2020. Čeprav smo na nekatere dokumente bolj po- nosni kot na druge, sem zadovoljen, da nam je v tako hudih časih uspelo pripraviti do končnega sprejema vse strateške in strateško­ usmerjevalne dokumente po njihovi veljavni hierarhiji. Leta 2012 nam je uspelo pripravi- ti nov pravilnik o planiranju na MO, ki smi- selno povezuje strateško obrambno planiranje s poslovnim planiranjem in obenem ustrezno opredeli posebnost sistema VNDN pri tem. Dokument je bil rezultat zadnjega možnega kompromisa med načrtovalnimi disciplinami na MO, kljub temu pa je v okviru posodablja- nja metodologije, posebno inkluzivnosti raz- ličnih procesov, dal pozitivne rezultate. Mi- slim, da je čas za njegovo posodobitev. Zakaj potem tolikokrat slišimo, da nimamo strategij in načrtov? Iskreno, ne vem in ne razumem. Ker nočemo realizirati strategij in načrtov, ki so bili spreje- ti, ReSNV in ReSDPRO v državnem zboru celo s prepričljivo ustavno večino. In celo po javnih razpravah. Opravičujem se za neposrednost, toda drugega odgovora ne najdem, kot da lju- dje ne berejo, če sploh vedo, kakšne strateške opredelitve je država sprejela, ali pa se nekateri celo sprenevedajo. Naj povabim vse k prebira- nju, da ne bodo govorili, da nas je begunska in migrantska kriza presenetila, da kibernetske in tudi hibridne grožnje niso opredeljene kot tudi naloge kot odziv nanje. Zadnjič je nekdo na te- leviziji modroval, kako še ni slišal, da bi vodo opredeljevali kot pomembno dobrino z vidi- ka nacionalne varnosti. Nimava toliko prosto- ra, naj si ljudje preberejo strateške dokumente inmogočetudinačrterazvojaobrambnihzmo- gljivosti. Vsaj tisti, ki na glas govorijo, da kredi- bilnih načrtov ni in da je treba obrambno poli- tiko temeljito spremeniti, ponujajo pa arhaične rešitve. Še več, nekateri razširjajo celo take ne- umnosti, da je strukturo vojske narisal dol- goletni direktor Natove uprave za načrtova- nje sil in nihče drug, s čemer želijo povedati, da nimamo več svoje vojske, temveč neko Na- tovo filialo. Tako prelagajo svojo odgovornost za neuspehe in pomanjkanje vizije ter zami- sli na druge. Nihče drug nam ni nič risal, boli pa, če nam kdo s kompetencami nastavlja ogle- dalo. Prav tako so moj mandat na neki način zaznamovali trije ciklusi Natovega pregleda obrambnih zmogljivosti leta 2009, 2014 in 2016 ter cikel planiranja ciljev zmogljivosti za obdo- bje 2013–2023. Pravkar se je začel novi za obdo- bje 2017–2027. Ali lahko o tem poveste še kaj več? Natov proces obrambnega planiranja, ki je hrb- tenica zavezništva, po moji oceni nima pozor- nosti, ki si jo glede na svoj namen zasluži. Po- sledično je malo razumevanja, pozabljivost pa je neverjetna. V vsakem ciklu Natovega pro- cesa obrambnega planiranja smo se v primer- javi z letom 2006 dogovorili za lažji paket in vsakič zapravili zaupanje zavezništva, ki nas je z razumevanjem razbremenilo. Leta 2008 smo v primerjavi z letom 2006 s paketom ci- ljev zmogljivosti izgubili srednjo bataljonsko bojno skupino, pozneje prekvalificirano v me- hanizirano, saj sta bili v načrtu dve. Tako se je en cilj spremenil v eno lahko bataljonsko bojno skupino, pozneje preimenovano v motorizira- no, ki naj bo sposobna zamenjati moštvo na bojišču na srednji konfiguraciji. Leta 2013 so druge zaveznice namesto Slovenije prevzele kar šest ciljev, da bi nam olajšale razvoj pred- nostnih zmogljivostih, in sicer dveh transpor- tnih letal, izvidniške čete, čete za prevoz gori- va, čete za prečiščevanje vode, modula zračne obrambe za zaščito letališča ter enote tehničnih potapljačev. Razbremenitev ocenjujem na vsaj pol milijarde evrov. Zdaj se je začela priprava novega cikla 2017–2027, ko lahko glede na spre- menjene varnostne izzive in ambicijo zavezni- štva pričakujemo še zahtevnejše cilje zmoglji- vosti, če jih že ni pričakovati več. V Sloveniji se že oglašajo »realisti«, ki predlagajo pogajanja Konec junija z mesta generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko (DOP) po sedmih letih odhaja Primož Šavc, ki julija prevzema dolžnost obramb- nega svetovalca na črnogorskem obrambnem ministrstvu v Podgorici. Kot je po- udaril v pogovoru za revijo SV, se je vodenje DOP-a izkazalo za večji izziv, kot si je to lahko pred sedmimi leti predstavljal, saj je bil na funkcijo imenovan ob za- četku ekonomsko-finančne krize, zaradi katere je bil ustavljen razvoj obrambnih zmogljivosti. Kako uspešni ste bili pri vodenju Direktorata za obrambno politiko? Najprej bi rad izrazil hvaležnost ministrici, ker je z razumevanjem sprejela mojo prošnjo za predčasno razrešitev s položaja, res da že v času drugega petletnega mandata generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko. Vodenje te službe se je izkazalo za večji izziv, kot sem si to pred sedmimi leti predstavljal. Na funkcijo sem bil imenovan ob začetku eko- nomske in finančne krize, zapuščam pa jo leto dni po tem, ko imamo spet razmeroma ugodno gospodarsko rast, žal pa še ne rasti obramb- nih izdatkov in posledično razvoja obrambnih zmogljivosti. Ves moj mandat so zaznamovale vsaj tri okoliščine, ki so dodatno oteževale delo, in sicer neizprosno, včasih tudi kratkovidno in škodljivo varčevanje, odsotnost razvojne ambi- cioznosti pri spoprijemanju s krizo in pomanj- kanje poguma za strukturne reforme, pri tem pa tudi ignoriranje intelektualnega potencia- la zaposlenih na ministrstvu za potrebno ino- vativnost, včasih tudi neupoštevanje preproste logike, ter nadpovprečna frekvenca političnih menjav na čelu ministrstva. Običajno bi bilo, da bi imel v sedmih letih dva, mogoče tri šefe, imel pa sem jih pet oziroma celo šest, če šte- jem še nadomestnega. Zamenjale so se kar štiri vlade. Tudi na strokovni ravni je bilo nekaj me- njav, predvsem pomembna je rotacija načelnika GŠSV, ki je najbolj pomembna strokovna funk- cija v obrambnem sistemu, tudi po zakonu. Uspešnost drugih vodij notranjih organizacij- skih enot je zelo odvisna od dobrega sodelova- nja z GŠSV. V svojem mandatu sem sodeloval kar s tremi načelniki. Kako sem bil pri tem uspešen, bo pokazal čas. Sam nisem zadovo- ljen, saj sam oziroma funkcija, ki jo opravljam, za nadaljnje zmanjševanje obveznosti. Z zave- zniki se ne pogajamo, temveč se posvetujemo. To je bistvena razlika v pojmovanju Nata. Raz- lika med članico in zaveznico. Bistvo bi moral predstavljati nacionalni interes, kajti mehani- zirana bojna skupina bataljonske ravni z ustre- zno bojno in logistično podporo delovanju je tisti kakovostni minimum, ki predstavlja raz- liko med vojsko in žandarji ali gasilci, ali kot je nedavno dejal vrhovni poveljnik obrambnih sil, da vojska ni pomožna policija in ne pomo- žna civilna zaščita. Zaradi Natove stroke napo- vedujem, ta pa je največji vojaški strokovnjak na svetu, da cilja zmogljivosti, in sicer mehani- zirano bojno skupino, ki se bo po novem ime- novala celo težka, ne bomo nikoli izgubili. Ra- čunamo lahko kvečjemu na neko postopnost nadgradnje sedanje motorizirane v višje kate- gorije po zaščiti in ognjeni moči. Proces Nato- vega obrambnega planiranja je transparenten. Ko pogledaš pakete ciljev zmogljivosti drugih zaveznic, tudi primerljivih, ugotoviš, da nam je v resnici udobno. Le to moramo narediti, bi lahko rekli. Z zavezniki se ne pogajamo, temveč se posvetujemo. To je bistvena razlika v pojmovanju Nata. Razlika med članico in zaveznico.
  • 7. 12 SV SV 13 Ali ste ministrici in ministre spremljali na vseh mednarodnih dogodkih? Rednih srečanj obrambnih ministrov Nata in Evropske unije je toliko, da jih nima smisla na- števati, je pa podpora Direktorata za obrambno politiko nenehno delo. Povprečno ima minister v tujini vsaj sedem sestankov na leto in prav to- liko se jih udeležijo direktorji za obrambno po- litiko.Odleta2009dodanessobilištirjeNatovi vrhovi v Strasbourgu in Kehlu, Lizboni, Chica- guterWalesu.Direktoratzaobrambnopolitiko je nenehen servis Kabinetu ministrice oziroma ministra za vso mednarodno dejavnost, tega pa ni malo. Fizično nisem utegnil spremljati mi- nistrov na vseh poteh v tujino in sem si to čast poleg mojega namestnika delil tudi z vodji sek- torjev ter oddelkov. Opazno je bilo okrepljeno sodelovanje v različnih regionalnih pobudah. Ali lahko večstranske povezave nadomestijo dvostranske stike? Dejavni smo bili v treh regijskih pobudah, in sicer tisti pod vodstvom Italije, ki temelji na tra- dicionalnem sodelovanju v okviru večnacional- nih sil kopenske vojske MLF (DECI) in na po- novno obujenem sodelovanju v okviru Srednje Evrope (CEDC), obdobje pa je bilo zaznamova- no z okrepljenim regionalnim sodelovanjem na Zahodnem Balkanu. Dvostransko sodelovanje je bilo precej obsežno, pri čemer smo se naučili, da dvostranskih stikov ne moremo nadomesti- ti s sodelovanjem v integracijah, katerih del smo. V obrambni diplomaciji smo zaradi varčevanja žal ukinili kar sedem mest obrambnih atašejev v tujini, na novo pa odprli le enega. Uvedli smo dva položaja potujočih atašejev, ki države akre- ditacije pokrivata iz domovine. Vzdrževanje mreže obrambno-diplomatskih predstavnikov je poseben izziv in je zahteval zelo veliko ener- gije, zaradi nekaterih nečimrnih posameznikov pa sem moral doživeti in preživeti tudi krivič- ne in žaljive obtožbe ter nepotrebna nesoglas- ja, celo prepire. Kot gostitelji smo vodili organi- zacijo štirih večjih dogodkov v Sloveniji, in sicer drugegaseminarjazasnovanjenovegastrateške- ga koncepta Nata, prvega celostnega ministrske- ga srečanja držav Jugovzhodne Evrope (SEDM) in Zahodnega Balkana (A5+), ministrskega sre- čanja v okviru CEDC in sestanka direktorjev za obrambno politiko Nata. Prav zanimivo se mi je zdelo, kako organizacija takih velikih dogodkov motivira sodelavce in do zanosa poveže vse so- delujoče v projektu. Lepo je bilo videti široko na- smejane sodelavce in žar v njihovih očeh. Kot da si želimo potrjevanja, čeprav včasih le pri formi, organizaciji in protokolu, kar pa lahko da hiter učinek ter odmevnost. Naučil sem se razumeti, zakaj je projekt predsedovanja Evropski uniji v tako lepem spominu vseh sodelavcev. Obramb- ne zmogljivosti se gradijo tiše, z muko, trpkim delom in potrpežljivostjo, ko pa so dosežene, jih prevečkrat zapremo v vojašnice. V operacije ali na vaje enote Slovenske vojske namesto skozi center Ljubljane in mimo parlamenta večino- ma tiho smuknejo iz prestolnice. Ker domnevno ne maramo vojaških parad ali nas je sram kazati ljudstvu njegovo vojsko, ki ji že četrt stoletja na- menja primat v izkazovanju zaupanja med insti- tucijami države in s pomočjo katere podoživlja svoje domoljubje. Ne znamo, ne zmoremo ali ne smemo izvajati ustrezne strateške komunikaci- je s svojo javnostjo. Vem, spet me je zaneslo, sam namreč namenjam najvišjo prioriteto razvoju in učinkovitosti Slovenske vojske. Tako kot se dogajajo spremembe v zavezništvu, se mora na spremembe v širšem okolju odzvati tudi Slovenija. Ali mislite, da smo pri tem dovolj prilagodljivi in kje vidite težave? Mislim, da svojih možnosti za večjo prilago- dljivost ne izkoriščamo dovolj. Vedemo se sa- movšečno in samozadostno, predvsem pa se na nove izzive odzivamo preveč sektorsko oziro- ma vrtičkarsko. Odgovor na vse težave v Slove- niji je, da bomo skupaj vsemu kos. Brez celovi- tega medresorskega pristopa ne moremo doseči pozitivnih rezultatov. Naše objektivne omejitve je ponovno treba obrniti v komparativne pred- nosti. Zakaj je to tako težko, čeprav je logično in nihče temu niti glasno ne oporeka, večina pa deluje prav nasprotno? Zdaj nekateri obujajo naborniški sistem. Kdo nam ga je pa vzel? To ni bil Nato, celo posvarjeni smo bili pred hitenjem in pripravo države na tako novost, kot je poklic- na vojska. Uničili smo si vojsko z naborniki na služenjuvojaškegarokainsluženjuvrezervi.Le zakaj bi to naredili? Ker je to bilo všečno jav- nosti, tudi vojaškim obveznikom, skupaj z nji- hovimi starši. Ne glede na tveganja se je politi- ka odločila naborniški sistem ukiniti oziroma formalno po zakonu zamrzniti. Zaradi skoraj zagotovljenega povabila v Nato smo si to lahko sicer celo privoščili. Bistvo ni v tem. Zdaj je mnogim odveč poklicna vojska? Z izgovorom, daje vsemanjnašainvseboljNatova.Zizgovo- rom, da je predraga. Ali slišite, kako neumno to zveni? Ne moremo vendar pri vsakem večjem naporu, za katerega se zdi, da ga trenutno ne zmoremo, spreminjati sistema. Neizpodbitno je res, da vojska ni stvar enega ministrstva in Zdi se, da je za vse težave krivo slabo finančno stanje. Ali je to res? Denarja za obrambne izdatke je premalo, če že- limo Slovensko vojsko obdržati. V času moje- ga mandata na dolžnosti generalnega direktor- ja Direktorata za obrambno politiko bi lahko imeli dobro milijardo več, če bi nominalno ostali na ravni realizacije proračuna leta 2008. To pomeni, da bi ob varčevanju in racionalnem vedenju ter posledično vlaganju v razvoj zmo- gljivosti lahko dosegli približno polovico am- bicij iz ReSDPRO. Že ta dokument ima varo- valko, da bo glede na recesijo tempo realizacije prilagojen, ker smo vsi razumeli, da mora Mi- nistrstvo za obrambo nositi svoj del bremena recesije. Zgodilo se je lomastenje po obramb- nem proračunu in obramba je nosila izrazi- to nesorazmeren delež bremena. Če sem malo ironičen, brez članstva v Natu nobena vlada ne bi mogla sprejeti takih tveganj. Napotiti SV na pot vojaške irelevantnosti in onemogočiti njen razvoj, ne da bi se znižala stopnja varno- stnega tveganja države, je mogoče le, če si ra- tificirana stranka Severnoatlantske pogodbe. Zdaj ko se BDP ponovno povečuje, je treba iz- gubljena sredstva v naslednjih letih postopo- ma dobiti vrnjena, sicer verjetno še ne hitro v polni vrednosti, za začetek investicijskega cikla pa bi bila v petih letih dovolj četrtina ali pribli- žno 250 milijonov evrov. Nujno je torej treba povečati finančni vložek v obrambo in sta- bilizirati financiranje, da lahko realno večle- tno načrtujemo razvoj vojaških zmogljivosti. Za okrevanje ne bo dovolj le denar, temveč na- daljevanje strukturnih reform, nadaljevanje transformacijskih prizadevanj kot nenehnega prepričljivejši, ne glede na to, da struktura voj- ske ni v naši neposredni pristojnosti. Obliko- vanje dveh kopenskih brigad dvojčic ni najve- čja ali usodna napaka, čeprav je bila povedana utemeljitev, da zato, ker ena ni nobena, resni- čen posmeh strokovni in preudarni presoji. Imeti dva kompleta poveljniške strukture na brigadni ravni je vredno resnega premisleka, če bi si to lahko privoščili in čeprav ni najbolj skladno s premišljenim pristopom v organiza- cijskem smislu, saj je vojske skupaj le za slabo brigado. In čeprav ta odločitev ne bi pomenila premočrtnega razreza enot za bojno podporo. Omenil bi tri največje napake, in sicer ukini- tev poveljstva sil, degradacijo rodovskih enot, predvsem je nepopravljiva škoda narejena ba- taljonu za JRKBO, ter centralizacijo oklepnih vozil v tako imenovani avtopark. Za zadnjo se zdi, da ni skladna z našo miselnostjo, poleg tega pa jo opuščajo tudi tiste vojske, ki so jo preizkusile. Prva je porinila GŠSV desetletje in več nazaj in vedno teže deluje, ker se ukvar- ja s strateško ter operativno funkcijo, če neko- liko poenostavim stanje. Poleg tega je odrinil tako nujno integracijo MO in GŠSV na stra- teški ravni v prihodnost. Pri enotah za bojno podporo naj omenim le bataljon za JRKBO, v katerega je bilo vloženo več kot sto milijo- nov evrov in zelo veliko truda ter znanja, poleg tega je tista nišna zmogljivost Slovenije na kor- pusni ravni zavezništva, ki nas je že velikokrat proslavila v okviru Nata in širše. Sam sem se v tistem procesu še največ naučil. Zdaj imam drugačen pogled na nujne reforme, civilno- vojaška razmerja pri nas in na organiziranost MO na strateški ravni. Upam, da bo po zače- tem strateškem pregledu obrambe analizira- no tudi to in da bodo iz njega izhajajoči ukrepi zagotovili pozitivnejšo smer razvoja. Več let ste delovali kot obrambni svetovalec in vodja obrambnega oddelka na stalni misiji pri Natu v Bruslju, kjer ste spoznali sestavo ter delovanje Nata. V čem so vam te izkušnje pomagale pri poznejšem delu v domovini? Izkušnje iz delovanja v našem predstavništvu pri Natu, kjer sem bilo dobrih pet let na začetku slovenskega polnopravnega članstva, so nepre- cenljive. Ko sem po vrnitvi domov začel ure- sničevati pridobljene izkušnje, sem bil nema- lokrat šokiran. Zavedal sem se, da smo s prvo ekipo pri Natu v Bruslju tekli hitreje kot v do- movini, da pa je prestolnica zanemarila dose- žek pridružitve in procesom ni sledila v ustre- zni meri, nisem pričakoval. Sicer gradim še na kakšni drugi izkušnji, predvsem tisti iz voja- ške kariere, od TO, MSNZ, vojne za samostoj- no Slovenijo in dela na GŠSV konec prejšnjega stoletja. Leta 1991 sem na Koroškem videl tako pogum kot strah teritorialcev in miličnikov ter tudi razlike med tema strukturama, omejitve na bojišču, problem poveljniške strukture itn. Videl sem tudi mrliče in ranjene ter pozneje in- valide. Tudi skozi ta nepozabna doživetja sta se v meni oblikovala odnos do Nata in delova- nje v njem. Vsaj meni se vseskozi zdi, da brez teh strokovnih podlag ne bi znal opravljati dela na področju obrambne politike in obrambne- ga planiranja. Slovenija se je v preteklosti z vestnim opravljanjem nalog in obvez izkazovala kot kredibilna partnerica v Natu. Ali smo danes, ko ne zagotavljamo dovolj denarja za obrambo, v zavezništvu še prepoznani kot verodostojni partnerji? Slovenija je kredibilna in verodostojna partne- rica, čeprav manj, kot je najprej kazalo, in tre- nutno manj, kot je treba. Ne nazadnje je uspeh organizacije tudi naš uspeh. Vsi si želimo, da Nato ostane kredibilna organizacija, kot več- krat slišimo na njegovih hodnikih, saj je naj- močnejše vojaško zavezništvo v zgodovini. Le ozremo se na varnostno okolje, ki nas ogro- ža, in vidimo, da je to danes tako pomemb- no kot še nikoli. Odstopanje od naših zavez pri pravični delitvi bremen v zavezništvu naj- prej škodi nam in SV. Nato nas spodbuja, da se držimo političnih zavez, ki smo jih spreje- li na najvišji politični ravni, poleg tega bodo ti pozivi le še močnejši pred vrhom v Varšavi. Zaveznica se ocenjuje in sprejema po še veli- ko drugih merilih, in sicer po resnosti, nav- zočnosti in zavedanju članstva, prevzemanju bremena v mednarodnih operacijah in na mi- sijah, po vrednotah, ki jih zagotavlja, odzivno- sti na potrebe itn. Kam odhajate in kakšno delo vas čaka po odhodu z mesta generalnega direktorja Direktorata za obrambno politiko? Julija bom odšel v Podgorico, kjer bom prevzel dolžnost obrambnega svetovalca na obramb- nem ministrstvu Črne gore. V bistvu bom imel dve pisarni, eno na črnogorskem mini- strstvu in drugo na slovenskem veleposlani- štvu v Podgorici. Tako bom nosil dva klobuka. Pod enim bom delal skupaj s Črnogorci, kadar me bodo potrebovali za dalj časa, pod dru- gim pa skupaj s slovenskim veleposlanikom, kadar bo potreboval moj prispevek pri uvelja- vljanju slovenskih interesov v Črni gori ali ce- lovitejšo pomoč tej prijateljski državi. Čeprav se za novo dolžnost čutim precej strokovnega in izkušenega, predvsem pri integraciji Črne gore v Nato, pa izzive že prepoznavam in jih ne bo malo. Predvsem želim na novo pova- bljeni državi in skorajšnji novi zaveznici pri- hraniti veliko skrbi, če bo verjela marsikate- rim slovenskim izkušnjam izpred petnajst let, ki se niso pokazale za najbolj racionalne. Slo- venija je Črni gori zelo pomagala na poti do povabila v Nato, ki ga je dobila decembra lani. Še leta 2010 nihče, niti Črnogorci, ni upal, da je tak uspeh mogoč. Vsi slovenski ministri za obrambo, ki so se zvrstili v zadnjih letih, so se poleg ministra za zunanje zadeve pri za- vzemanju za širitev zavezništva na Črno goro precej izpostavljali. Večkrat tudi takrat, ko na prvi pogled ni bilo najbolj primerno. V Pod- gorici smo imeli že tri obrambne svetovalce, ki so bili zelo uspešni in visoko cenjeni. Dokler nas bodo potrebovali, jim bomo na voljo. Tako pozitivno naložbo, ki je imela polno podporo celotnega slovenskega političnega prostora, je tudi vredno ohraniti. Ne morem se znebiti občutka, da je pogovor z vami nenehno na meji med politiko in stroko, toda preživeli ste z ministri skoraj iz celotne politike. Občutek je pravi. Tako je delo na področju obrambne politike. Včasih tudi hoja po vrvi. Vedno moraš vedeti, kaj je ustvarjanje politike področne stroke, ki je lahko v mejah politične sprejemljivosti takojšnja podlaga za politične odločitve. Ne smeš dopustiti, da ti nekdo pri- piše politično odgovornost za nekaj, kar stro- kovno nisi zagovarjal ali celo predlagal, sploh če nisi spolitiziran in nočeš predlagati vedno tistega, kar bi politični šef želel. Nikoli nisem govoril z nobeno politično stranko in nobe- na me tudi nikoli ni klicala ali karkoli vpra- šala. Mogoče od tod ponekod izhaja moj ome- jeni vpliv v strokovni sferi na strateški ravni, lahko pa je tudi nasprotno, da mojo strokov- no moč opredeljuje tudi izkazana in dokazana nestrankarska pripadnost. Ne glede na vsako- kratno politično preverjanje moje strokovne verodostojnosti in z moje strani uveljavljanja produktivne stopnje prepričljivosti moram priznati, da sem na svojo držo v tem pogle- du ponosen. Ustvaril sem si referenco, s katero sem lahko kritičen do spolitiziranih strokov- nih izhodišč ali podlag v obrambni sferi. Taka pot je vsekakor težja, toda izbral sem jo sam. enega ministra, sploh pa ne v tako majhni drža- vi, kot je naša. Celovit pristop in usklajeno de- lovanje vseh resorjev je edini način, da bomo lahko vzdrževali vojsko, policijo in drugo. Vsak resor je pomemben člen v delovanju vojske. Če na primer v šolah ne učimo obrambnih in sa- mozaščitnih vsebin, ne moremo vzdrževati niti naborne niti poklicne strukture in še manj ce- lovitega pristopa do varnosti in obrambe, kar se kaže v pomanjkljivem sistemu kriznega upra- vljanja na sploh. Če nas ne streznijo zadnje iz- kušnje, ne vem, kaj nas bo. Kmalu bo mini- lo leto dni, odkar nas je nekaj posameznikov predlagalo strateški pregled obrambe in var- nosti in ne le notranji strateški pregled obram- be. Vmes so se v Sloveniji in Evropi zgodili ar- gumenti v živo. Ministrica je predlog razumela in se za to zavzela. Še več, predsednik republi- ke je tako analizo že vsaj trikrat javno predla- gal. Pričakujemo, da bo do take ali podobne de- javnosti prišlo tako ali drugače, takoj ali malo pozneje. Ker druge poti ni. Ker gre za državo in njeno odpornost na izzive sodobnega časa. Za vse so potrebni politična volja, politične am- bicije, politična odločitev in lastništvo politike. Za to so potrebni konsistentni politični progra- mi strank, koalicij itn. procesa prilagajanja. Na to področje zaidem skoraj pri vsakem vašem vprašanju. Kako uspešni smo bili pri načrtovanju obrambnih reform, tudi transformacije Slovenske vojske, za kar je bil delno odgovoren prav vaš direktorat? Žal nismo bili vedno uspešni. Zadnje preobli- kovanje Slovenske vojske oziroma transfor- macija je bila zgrešena. Narejeno je bilo več napak, ki jih je teže popraviti, kot jih je bilo narediti, vendar jih bo treba. Bolje slej ko prej, vendar upam, da po premisleku. Direktorat za obrambno politiko in še kdo je soodgovoren, temu se ne da uiti. Tudi ne bom v internem glasilu za promocijo Slovenske vojske pral umazanega perila. V arhivu je vse zapisano, tudi zahvaljujoč pekoči vesti, predvsem gene- ralnega direktorja in njegovega namestnika, ki je bil celo vodja delovne skupine za trans- formacijo in je dosledno zapisal vse razprave, tveganja in opozorila. Direktorat za obramb- no politiko je kot nosilec obrambnega planira- nja na Ministrstvu za obrambo moral vse na- črte preoblikovanja Slovenske vojske vnesti v SOPR 2013–2018, ki ga je sprejela vlada. Žal mi je, da v razpravah na strateški ravni nismo bili V operacije ali na vaje enote Slovenske vojske namesto skozi center Ljubljane in mimo parlamenta večinoma tiho smuknejo iz prestolnice. Ker domnevno ne maramo vojaških parad ali nas je sram kazati ljudstvu njegovo vojsko, ki ji že četrt stoletja namenja primat v izkazovanju zaupanja med institucijami države in s pomočjo katere podoživlja svoje domoljubje.
  • 8. 14 SV SV 15 25. OBLETNICA VAJE PREMIK-91 IZ NAŠIH ENOT V sredo, 23. marca, so se s slovesnostjo v Vojašnici Franca Uršiča v Novem me- stu spomnili 25. obletnice mobilizacijsko-taktične vaje Premik-91, ki je bila eden pomembnejših dogodkov med pripravami na osamosvojitev Slovenije. Slovenska vojska je v spomin na ta dogodek pripravila taktično vajo Skok 2016 na podob- nih lokacijah kot leta 1991. Na proslavi je načelnik GŠSV generalmajor dr. Andrej Osterman v pozdravnem nagovoru poudaril, da je bila vaja Premik-91 eno temelj- nih dejanj v okviru priprav na slovensko osamosvojitev, z njo pa so pripadniki ta- kratne TO jasno pokazali, da ima Slovenija svojo vojsko, ki je ne le pripravljena, temveč tudi odločena braniti našo domovino. Slovesnosti so se udeležili številni ta- kratni udeleženci vaje in odgovorni za njeno organizacijo ter izvedbo, med njimi tudi slavnostni govornik takratni načelnik Republiškega štaba TO generalmajor v pokoju Janez Slapar in poveljnika TO severnoprimorske ter dolenjske pokrajine. Med častnimi gosti je bil takratni član predsedstva RS Ivan Oman, ki si je ogledal vajo Premik-91 in sodelujoče pripadnike TO na njej pozdravil z znanimi besedami: »Pozdravljeni, vojaki Slovenske vojske. Zdravo!« Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič M ed priprave na osamosvojitev Slo- venije spadajo tudi priprave Teri- torialne obrambe Republike Slove- nije, med drugim mobilizacijsko-taktična vaja Premik-91, na kateri so bile predstavljene mo- bilizacijska in taktična sposobnost enot TO za delovanje zunaj domicilnega območja ter or- ganizacijsko-tehnična sposobnost štaba TO za bojno uporabo dodeljene manevrske enote. Na vaji se je ugotavljala operativna sposob- nost TO med intenzivnimi procesi za osamo- svojitev Slovenije. Uspešna predstavitev uspo- sobljenosti TO je vplivala na nadaljnje ukrepe takratne oblasti, ki je v njej začutila resnično vojaško moč za podporo osamosvojitvi. Zima in pomlad 1991 sta bili odločilen čas za kadrovsko ter materialno oblikova- nje TO, tako štabov kot vojnih enot. Obseg in strukturo je bilo namreč treba prilagodi- ti organizacijskim ter materialnim zmožno- stim, kadrovski sestavi, opremi, oborožitvi in predvidenim nalogam, prav tako pa zače- ti intenzivno urjenje poveljstev in enot vojne sestave ter vzpostaviti razmere, ki bi omogo- čile usposabljanje nabornikov v enotah TO. Hkrati so nastajali načrti za zagotavljanje sil, namenjenih varovanju, in povečanje razpo- ložljivosti sil pod orožjem. 6. pokrajinski štab TO severnoprimorske pokrajine je na vaji Premik-91 dobil nalogo, da izvede mobiliza- cijo 1. bataljona 12. brigade TO in premik na Dolenjsko, kjer se prepodredi 2. pokrajinske- mu štabu TO za dolenjsko pokrajino, med- tem pa preveri taktično delovanje ob napadih med premikom iz zraka in ob napadih iz za- sede ter izvede protidiverzantski boj. Priprave na vajo so potekale v vseh štabih in enotah TO, načrti pa so bili pripravljeni ter odobreni. Na Primorskem je bilo težišče vaje na mobilizaciji in premiku, na Dolenjskem pa na uporabi dodeljenih sil. Republiški štab za ljudsko obrambo in Republiški štab TO sta poskrbela za prevozna sredstva ter vključitev sil civilne obrambe. Mobilizacija se je zače- la 22. marca 1991 ob 14. uri na Vogrskem pri Novi Gorici. Odziv je bil 94-odstoten. Obli- kovanje enote, opremljanje, sprejem vozil in priprave na premik so bili končani pred ju- trom naslednjega dne. Premik je potekal na več kot 100 kilometrov dolgi relaciji Vogr- sko–Postojna–Bloke–Sodražica–Kočevje– Žužemberk–Trebnje–Mokronog–Šmarje- ta. Scenarij vaje je predvideval, da bo enota na tej poti doživela več presenečenj v obliki napada iz zraka in z zemlje. Tako je 23. marca 1991 ob 10. uri v rajonu prepodrejanja prišlo do letalskega napada na kolono. Po uspešno odbitem letalskem napadu in protihelikop- terskem boju, pri čemer je delovanje letalstva simulirala skupina letal ter helikopterjev iz aeroklubov in takratne milice, je kolona v Sta- rem Logu na Kočevskem padla v zasedo na- sprotnika, ki jo je pripravil vod iz 30. razvoj- ne skupine. Del kolone je ostal pod ognjem, zato je bilo treba hitro ukrepati. Enota pod ognjem je poiskala zaklon, druge enote pa so se bojevale. Z naskokom je bila zaseda uspe- šno premagana, zato je bataljon nadaljeval premik proti cilju. Popoldne je kolona prispe- la na območje razmestitve, kjer je bila kraj- ša slovesnost, na kateri je zbrane pozdravil član takratnega predsedstva RS Ivan Oman, ki je na koncu nagovora pozdravil sodelu- joče z znanimi besedami: »Pozdravljeni, vo- jaki slovenske vojske. Zdravo!« Enota se je nato razporedila po podenotah v krajevnih skupnostih Šmarjeta in Škocjan, pri čemer sta lokalni skupnosti poskrbeli za nasta- nitev. Del sil je počival, straže so varovale sredstva in enote, dežurni so bili v pripra- vljenosti, poveljstvo pa je analiziralo prete- kle aktivnosti ter se pripravljalo na nadalj- nje delovanje. Ko je prispelo sporočilo, da je v bližini izvidniško-diverzantska skupina, se je začela obsežna akcija. Skupina je bila odkrita, bataljon je izvedel bojno delovanje, občutljiva bojna akcija je bila skrbno načr- tovana. Enote so obkrožile in omejile pro- stor gibanja izvidniško-diverzantske skupi- ne. Diverzanti, enota, vodstvo in opazovalci PONOS TUDI PO 25 LETIH IVAN OMAN: Tudi po 25 letih sem še vedno pono- sen, da sem bil del vaje Premik-91, ki je bila pokazatelj, da Sloveni- ja ima svojo vojsko, ki je pripravlje- na braniti suverenost in svobodo na- stajajoče države. Že leta 1988 sem povedal, da vojsko potrebujemo. Vedeli smo, da moramo računati na to, da bomo lahko vojsko potrebo- vali, zato smo bili pripravljeni v voj- ni za Slovenijo. Ponosen sem, da sem kot član takratnega predsedstva RS po desetletjih lah- ko stal pred novo Slovensko vojsko in pozdravil njene voja- ke. Glavna naloga vojske je, da brani suverenost države, druge dejavnosti pa so koristne, če je potreba po pomoči ob naravnih nesrečah in v drugih primerih. Po 25 letih ni- sem zadovoljen, da je bila v Sloveniji odpravljena vojaška obveznost. POLKOVNIK V POKOJU FRIDERIK MARKOVČIČ: Z vajo smo nasprotni strani pokaza- li, da TO ni le znak na taktični kar- ti, temveč da je sila, ki je sposobna opraviti svoje naloge zavestno in strokovno. Ta vaja je bila preizkus manevrskih sposobnosti TO pred odločilnimi trenutki, ki so se zgodi- li junija 1991, če bi bilo treba opra- viti premik v Sloveniji na daljših raz- daljah. Z vajo smo pokazali, da ima Slovenija veliko znanja in sposobnega kadra, ki je izkušnje pridobival v civilnem okolju in jih uspešno prenašal v voja- ško. Tudi pripadnost narodu in koščku zemlje, na katerem živimo, je bila takrat neizmerna. Samozavest, občutek do- moljubja in odnos do dolžnosti so bili taki, da smo brez te- žav zagotavljali navzočnost ljudi in uspešno opravljali vse naloge. so v jutranji megli izvedli sklepne aktivnosti. Dopoldne 14. marca so bile taktične aktivnosti na terenu končane, vse enote pa so se do veče- ra vrnile na izhodiščne lokacije in tako je bila vaja Premik-91 končana. Predstavitev operativnih sposobnosti sil TO je bila pomembna naloga, še posebno, ker je bilo treba ob vadbenih aktivnostih opraviti šte- vilne druge naloge, vendar se je prizadevanje obrestovalo, saj je uspešno izvedena vaja po- vrnila zaupanje v TO. Vaja Premik-91 je tako potrdila sposobnost slovenske TO, da postane glavni nosilec vojaške obrambe, tudi oborože- nih oblik, če bi bile ogrožene svoboda, neodvi- snost, suverenost in ozemeljska celovitost Slo- venije. Izkušnje so bile zelo koristne, saj je čez nekaj mesecev med vojno za Slovenijo take ko- lone pričakala pripravljena. SLOVENSKA VOJSKA SE JE Z VAJO SKOK 2016 SPOMNILA 25. OBLETNICE VAJE PREMIK-91. DINAMIČNI PRIKAZ NAPADA MOTORIZIRANEGA VODA NA NASPROTNIKOVO ODPORNO TOČKO V NOVOMEŠKI VOJAŠNICI
  • 9. 16 SV SV 17 ZDRUŽENJE SLOVENSKIH MIROVNIKOV AMBICIOZNO V TRETJE LETO V četrtek, 10. marca, je v Vojašnici Edvarda Peperka v Ljubljani potekal drugi občni zbor članov Združenja slovenskih mirovnikov (ZSM), ki je bilo ustanovlje- no novembra 2013. Člani so se seznanili z izvedenimi dejavnostmi v preteklem letu in ocenili delovanje združenja v drugem letu delovanja. Potrdili so tudi na- črt dejavnosti združenja za letos s poudarkom na pripravah za praznovanje 20. obletnice začetka vključevanja Slovenske vojske v mirovne operacije in na misi- je, saj bo združenje z dogodki ter dejavnostmi zaznamovalo to pomembno oble- tnico leta 2017. Letnega občnega zbora so se poleg članov, ki so že nekdanji in še aktivni pripadniki SV, udeležili gostitelj srečanja poveljnik 1. brigade SV briga- dir Roman Urbanč in predsednik ZSČ generalmajor dr. Alojz Šteiner. Besedilo in fotografija: Marko Pišlar Z druženje slovenskih mirovnikov je bilo ustanovljeno 23. novembra 2013 kot domoljubna, prostovoljna, samostojna, neprofitna, nestrankarska, stanovska in inte- resna organizacija, ki združuje zainteresirane z izkušnjami iz mednarodnih operacij in z misij oziroma tiste, ki podpirajo sodelovanje Slove- nije v mednarodnih operacijah in na misijah. Vključeno je v Zvezo slovenskih častnikov kot eno izmed njenih interesnih združenj. V uvodnem nagovoru ob začetku občne- ga zbora je predsednik ZSM brigadir v poko- ju Anton Turk pozdravil udeležence in oce- nil drugo leto njihovega delovanja kot solidno ter predvsem kot dobro izkušnjo za nadaljnje delo. V nadaljevanju je predstavnica Direkto- rata za obrambno politiko MO Nataša Dolenc Lisec predstavila aktualne zadeve glede vklju- čevanja Slovenije v mednarodne operacije in Glavni govornik na proslavi ob 25. obletnici vaje Premik-91 takratni načelnik Republiške- ga štaba TO generalmajor v pokoju Janez Sla- par je v uvodu poudaril pomen vaje, saj je bila namenjena prav pripravam na zavarovanje osamosvojitve Slovenije, zato je bila po nje- govih besedah nekaj izjemnega. Slapar je spo- mnil na obdobje, v katerem je bila vaja načr- tovana. »TO je zaradi nenehnih groženj JLA, da bo nasilno zasegla orožje, prevzela eviden- ce nabornikov, neprekinjeno izvajala ukrepe bojne pripravljenosti in zaradi groženj nasil- nega odvzema premeščala orožje v tajna skla- dišča, usposabljala enote za bojne naloge in bojno varovala štabe, poveljstva ter nekate- re za obrambo pomembne objekte. To so bile stalne naloge štabov, poveljstev in enot TO že od konca septembra 1990,« je pojasnil Slapar. Spremenjene razmere delovanja s prehodom Republiškega štaba TO v takratni Republiški sekretariat za ljudsko obrambo s statusom or- gana v sestavi so povzročile več administra- tivnih nalog, ki so zahtevale veliko časa in energije. Hkrati so se začele priprave na slo- vensko osamosvajanje po plebiscitu decem- bra 1990. »Zavedali smo se, da je nujno štabno usposabljanje na vseh ravneh,« je razložil Sla- par, zato so v Republiškem štabu TO in podre- jenih štabih izvedli štabno vajo Kobra-91, in sicer s prvim delom vaje, ki je kot štabna vojna vaja potekal na ravni Republiškega štaba TO ter podrejenih pokrajinskih štabov 14. in 15. februarja 1991. Drugi, praktični, del je bila mobilizacijsko-taktična vaja Premik-91 od 22. do 24. marca 1991. Slapar je povedal, da je vajo vodilo šest častnikov Republiškega štaba TO ob sodelovanju s pokrajinskima štaboma severnoprimorske in dolenjske pokrajine, 30. razvojno skupino ter 1. bataljonom 12. briga- de TO, skupaj 392 pripadnikov TO, 76 opa- zovalcev in 34 gostov. Bataljon so s Primor- ske na Dolenjsko prepeljali s 34 vpoklicanimi vozili, v vadbene aktivnosti pa so bili vklju- čeni še helikopter in tri letala utva. Slapar je na misije. Sledilo je poročilo o delu združenja leta 2015. Ob koncu lanskega leta je bilo v zdru- ženje včlanjenih 83 članov, kar pomeni, da se članstvo v primerjavi s preteklim letom ni bi- stveno povečalo, saj je nekaj članov medtem iz službenih in osebnih razlogov tudi izstopilo iz združenja. Čeprav so se prejšnje leto predstavi- li na dnevih odprtih vrat vojašnic in sodelova- li na nekaterih drugih prireditvah, jim v svoje vrste ni uspelo privabiti večjega števila aktiv- nih pripadnikov Slovenske vojske. Združenje je lani uspešno nadaljevalo odlično sodelova- nje s SV, še posebno z Združenim operativnim centrom in 1. brigado, ki deluje v Vojašnici Ed- varda Peperka, tudi domicilni vojašnici zdru- ženja. Kot je ob predstavitvi poročila o delu za leto 2015 poudaril predsednik ZSM, se je po- novno potrdilo, da je bila odločitev, da se vklju- čijo v Zvezo slovenskih častnikov, pravilna tako v vsebinskem, organizacijskem kot material- no-finančnem smislu. Združenje je vzpostavi- lo dobro sodelovanje s Slovenskim društvom za mednarodne odnose, prav tako pa je nadaljeva- lo že začeto sodelovanje z Združenjem vojaških gornikov Slovenije. Brigadir v pokoju Anton Turk je poudaril, da je združenje večje uspehe doseglo na vsebinskem področju. V začetku junija lani so v sodelova- nju s SV pripravili okroglo mizo na temo Koso- vo – stari izzivi v novih okoliščinah, ki je bila v organizacijskem in vsebinskem smislu odlično organizirana,vendarkljubtemunidoživelado- voljodzivavslovenskistrokovniinlaičnijavno- sti ter medijih. Oktobra lani je združenje orga- niziralo strokovno ekskurzijo z obiskom centra RACVIAC na Hrvaškem ter operacij Evropske unije v Bosni in Hercegovini ter Nata na Ko- sovu in v črnogorski vojski. Poleg članov ZSM sta se omenjene ekskurzije udeležila tudi pred- sednik in podpredsednik Slovenskega društva za mednarodne odnose. Vodstvo združenja je lani redno spremljalo dogajanje glede medna- rodnih operacij in misij ter se v nekaj primerih tudi odzvalo. Prav tako je svoje člane redno ob- veščalo o nekaterih za združenje zanimivih de- javnostih na Ministrstvu za obrambo in v Slo- venski vojski. Kljub načrtovani pripravi prvega srečanja veteranov mednarodnih operacij Alba in UNFICYP tega niso izvedli. Odločili so se, da bodo srečanje organizirali leta 2017 ob 20. obletnici začetka vključevanja Slovenije v med- narodne operacije in na misije. Na področju mednarodnega sodelovanja je združenje na- daljevalo sodelovanje s podobnim avstrijskim združenjem, saj sta se oktobra lani predstav- nika ZSM udeležila simpozija Blue Helmet Forum 2015 v Avstriji, kjer je kot eden od pane- listov nastopil tudi podpredsednik ZSM. Glede finančno-materialnega poslovanja so od krov- ne organizacije Zveze slovenskih častnikov za- gotovili ustrezna sredstva, ki so bila bistvena za njihovo delovanje. Žal jim ni uspelo vzpostavi- ti odzivnega sistema za plačevanje letne člana- rine, kar bo velik izziv za letos. Brigadir Turk je ob koncu ocenil, da bo to leto iz več razlogov prelomno za bodoče delovanje združenja, pri tem pa jih čakajo mnogi izzivi, ki so jih vklju- čili v program dela za letos. Že aprila bodo izvedli strokovno ekskurzijo v 430. mornariški divizion, v katerem jim bodo predstavili izkušnje sodelovanja večnamenske ladje Triglav v mednarodni operaciji Evrop- ske unije Sophia v Sredozemskem morju, in v Park vojaške zgodovine v Pivko. Prav tako bodo maja organizirali okroglo mizo v poča- stitev mednarodnega dneva pripadnikov med- narodnih operacij in misij OZN na temo per- spektiva mirovnih operacij in misij. Oktobra bodo pripravili družabno srečanje članov, so- mišljenikov in njihovih družinskih članov, in sicer kostanjev piknik. Vse leto bodo združe- nje predstavljali v razgovorih s pripadniki Slo- venske vojske po slovenskih vojašnicah, izvajali dejavnosti za spodbujanje zbiranja dokumen- tarnega gradiva iz mednarodnih operacij in z misij, vzpostavljali stike z vojaškimi muzeji ter vodili priprave v počastitev praznovanja 20. obletnice začetka vključevanja Slovenske voj- ske v mednarodne operacije in na misije leta 2017. Člani ZSM so ob koncu opravili nadome- stne volitve v organe združenja in v razpravi o problematiki imena združenja potrdili doseda- nje ime Združenje slovenskih mirovnikov. PREDSEDNIK ZDRUŽENJA SLOVENSKIH MIROVNIKOV BRIGADIR V POKOJU ANTON TURK JE DRUGO LETO DELOVANJA OCENIL KOT SOLIDNO. dejal, da je vaja dokazala, da je bojna pripra- vljenost TO v takratnih razmerah zelo visoka in da so presegli ozke teritorialne okvire de- lovanja le v občini oziroma pokrajini, kjer se enote oblikujejo. Ob tem je poudaril, da je bila sposobnost izvajanja premikov na izkušnjah te vaje preverjena tudi v vojni za samostojno Slovenijo. V načrtovanje in izvedbo vaje, ki je bila medijsko zelo odmevna, so vložili ve- liko prizadevanj, znanja ter izkušenj. Slapar je še povedal, da se je današnja Slovenska vojska razvila iz TO in da je prav, da tako spomin kot izkušnje, ki so prilagojene času in razme- ram, vključuje v vsakdanje delo. SV je dosegla precej visoko raven organiziranosti in uspo- sobljenosti glede na razmere, v katerih dela, poleg tega v operacijah za ohranjanje miru po svetu dobiva visoke ocene. Kot je dodal Sla- par, je v času njegovega aktivnega delovanja V počastitev obletnice vaje Premik-91 je Slo- venska vojska 22. in 23. marca izvedla vajo Skok 2016, na kateri je sodelovalo 234 pri- padnikov SV in ki je potekala na podobnih lokacijah kot vaja leta 1991. Vodja vaje Skok 2016 podpolkovnik Marjan Sirk iz 72. bri- gade je pojasnil, da so z njo preverili pripra- vljenost nekaterih enot Slovenske vojske in usposobljenost enote, ki je predvidena za na- potitev v mednarodno operacijo na Kosovo. Enote Slovenske vojske so v okviru vaje Skok 2016 najprej izvedle premik na severno Pri- morsko in nato na Dolenjsko, kjer so v novo- meški Vojašnici Franca Uršiča z dinamično predstavitvijo napada motoriziranega voda na nasprotnikovo odporno točko ob podpo- ri motorizirane čete v širši blokadi območja ter z zračno podporo letalstva SV prikazale zmogljivosti Slovenske vojske. na področju mirovnih operacij v varnostnem svetu ZN slišal veliko pohval glede delova- nja Slovenske vojske na kriznih žariščih. »Od SV se tudi veliko pričakuje, žal pa se Sloven- ski vojski zelo malo daje. Težko je razumeti, da je politika šele po več kot desetih letih po vključitvi v Nato in Evropsko unijo dosegla načelno soglasje in voljo spremeniti Zakon o obrambi, ki bi Slovenski vojski dal primernej- še rešitve, okvire ter možnost za dvig kako- vosti,« je razložil Slapar in dodal, da bo za to treba zagotoviti tudi več denarja, in sicer za posodobitev in vzdrževanje bojne opreme ter tudi za usposabljanje, plače in standard voja- kov. Poleg poklicne vojske, ki je večinsko na- menjena delovanju v okviru Nata in njego- vo podporo, Slovenija potrebuje usposobljene sile za zaščito in varovanje svojega ozemlja, na kar opozarjajo sedanje razmere. Predho- dnica Slovenske vojske TO je v sodelovanju z milico in ob podpori prebivalstva leta 1991 v vojni zmagala in Sloveniji zagotovila pogoje ter možnost za enakopravno vključitev v sku- pnost evropskih držav. »Vaja Premik-91 je v pripravah na vojno predstavljala mejnik,« je ob koncu še dejal Slapar in dodal, da moramo biti ponosni in tudi naprej krepiti spomin na dogodke pred 25 leti. VAJA SKOK 2016 JE VKLJUČEVALA TUDI PODPORO VOJAŠKEGA LETALSTVA IN HELIKOPTERJEV SLOVENSKE VOJSKE. GLAVNI GOVORNIK NA PRIREDITVI OB 25. OBLETNICI VAJE PREMIK-91 JE BIL GENERALMAJOR V POKOJU JANEZ SLAPAR.
  • 10. 18 SV SV 19 OD MAJHNEGA DO VELIKEGA Z ODLOČNIMI KORAKI Leta 2008 je bil predstavljen pilotni projekt podčastniškega zbora Slovenske voj- ske – mednarodni zimski tabor podčastnikov Nata in Partnerstva za mir v regiji, ki je med leti izpolnil začetne ambicije ter se razvil v edinstven dogodek za podčastni- ke v Severnoatlantskem zavezništvu in regiji, mednarodno veljavo pa so mu potr- dili tudi v Natu z uvrstitvijo na letni koledar dejavnosti zavezništva. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv Slovenske vojske in Nataša Oblak Letos so podčastniki SV naredili že deveti korak na poti potrditve njihove prepoznavnosti v regiji in širše D a bi intenzivirali dejavno mednaro- dno sodelovanje v okviru Severno­ atlantskega zavezništva, je od 11. do 18. marca na Pokljuki potekal deveti med- narodni zimski tabor podčastnikov Nata in partnerskih vojsk z izmenjavo izkušenj, ra- zvojem veščin ter pridobivanjem novih pri- stojnosti, udeležilo pa se ga je 28 podčastni- kov iz 12 držav. ZAČETKI TABORA SEGAJO V LETO 2007 Zimski tabor podčastnikov, ki poteka pod pokroviteljstvom glavnega podčastnika Slo- venske vojske štabnega praporščaka Igorja Tomašiča, je v zadnjih letih več kot izpol- nil začetne ambicije in se razvil v edinstven dogodek, katerega veljavo so z uvrstitvijo na letni koledar dogodkov potrdili tudi v Natu. Sedemdnevni dogodek v Republiki Sloveni- ji, za izvedbo katerega je poskrbel 132. gorski polk ob podpori drugih enot SV, postaja vse bolj prepoznaven in zelo dobro odmeva v po- veljstvih Nata. Izvedbo dogodka podpira tudi novi Natov center odličnosti za gorsko boje- vanje v Poljčah. Začetki tabora segajo v leto 2007, ko se je v okviru foruma glavnih podčastnikov regi- je razvila zamisel o intenziviranju aktivnega mednarodnega sodelovanja podčastniških zborov partnerstva. Od prve izvedbe leta 2008 tabor temelji na izmenjavi izkušenj v okviru tematskih delavnic podčastnikov ne glede na karierni steber, iz katerega prihaja posamezni podčastnik. Podčastnik mora dobiti formalne in splošne informacije, pridobivati izkušnje, se razvija- ti in se usposabljati. To je bila rdeča nit iz- vedbene skupine, ki so jo sestavljali podča- stniki 132. gorskega polka in Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje. Na Pokljuki jim je v tednu dni uspelo zajeti vse štiri na- štete danosti, pomembne za oblikovanje so- dobnega podčastnika v Severnoatlantskem zavezništvu. VEŠČINE IN DODATNE PRISTOJNOSTI SKOZI OČI VODITELJSTVA Tabor v prvi fazi poteka na akademski ravni in vključuje predstavitve podčastniških zbo- rov vojsk, iz katerih prihajajo udeleženci, po- sameznih držav ter kultur. »V uvodnih dneh so si udeleženci ogledali tudi zaključek spe- cialistične faze usposabljanja 31. generacije Šole za podčastnike in bili nad videnim zelo navdušeni, saj so se lahko prepričali, kako pomembno vlogo imajo podčastniki Sloven- ske vojske tudi v strukturi vojaškega šolstva,« nam je povedal član organizacijskega od- bora tabora, višji praporščak Robert Rotar. Dvanajst različnih narodov, različni načini organiziranosti podčastniških zborov in edinstvene izkušnje posameznikov so zazna- movali prvi del tabora, ki se je končal s spu- ščanjem po vrvi na plezališču Iglica na Bo- hinjski Beli. Tematske delavnice so na povabilo glavne- ga podčastnika SV izvajali pomembni go- stje, njihov namen pa je bil predvsem razvija- nje odnosov na delavnicah in specialističnih gorniških veščin. Glavni podčastnik združenega poveljstva za operacije OR9 Davor Petek, predstavnik Na- tove šole iz Oberammergaua štabni prapor- ščak Janez Šmid in glavni podčastnik hrva- ških oboroženih sil OR9 Dominik Ban so kot predavatelji s svojimi izkušnjami in znanjem predstavljali tisto dodano vrednost, zaradi katere lahko danes govorimo o zelo visoki ravni izvedbe tabora, h kateremu je z dejav- nim pristopom prav tako prispevalo vseh 28 sodelujočih na taboru. V drugi fazi izvedbe je velik del vsebin te- meljil na gorniških veščinah, ki so jih izvaja- li inštruktorji 132. gorskega polka in Natove- ga centra odličnosti za gorsko bojevanje, tako pa so udeleženci tabora spoznavali posebno- sti delovanja v za vojaka drugačnih razmerah delovanja. Z gorniškimi veščinami in delavnica- mi voditeljstva so udeleženci pridobivali
  • 11. 20 SV SV 21 ČETA INDIA V SVNKON 32 KFOR Motorizirana četa India je ena izmed 14 motoriziranih čet na Kosovu, ki opravlja- jo svoje poslanstvo v okviru mednarodnih bojnih skupin W (zahod) in E (vzhod). Slovenski manevrski četi sta podrejeni poveljniku MNBG-W. Po ukazu za delo- vanje slovenskega kontingenta v Kforju izvajamo podporno in stabilizacijsko de- lovanje z možnostjo nadzora množic ter nemirov in pravico do samoobrambe skladno s pravili delovanja Slovenske vojske. Besedilo: nadporočnik Franc Klemen, poveljnik čete India Fotografija: arhiv SVNKON VTISI UDELEŽENCEV FILIP LEMMENS, BELGIJA: Ko smo pristaja- li, sem gledal okoli sebe in si mislil, saj tu ni snega. In jaz grem na zimski tabor. Med vožnjo na Pokljuko mimo Bleda je bilo vse zeleno. Bil sem skeptičen do prvih ovinkov, ko so se po- kazale zaplate snega (smeh). Moram prizna- ti, da ker pri nas ni veliko snega, je bil tabor priložnost, da grem prvič na smuči. Ni bilo lahko, verjemite pa mi, da se tudi moje noge strinjajo s tem. Kljub temu bi se rad zahvalil za potrpežljivost vaših gorskih inštruktorjev, ki so nas pripravili za današnji dan, ko pote- ka tekmovanje v biatlonu. Tabor ima priho- dnost, saj vse leto sklepamo poznanstva in de- limo izkušnje. Kar smo slišali na predavanjih, lahko vključimo v svoje delo in delimo z dru- gimi pripadniki. Nikoli se ni prepozno nauči- ti nekaj novega. KRISTINE SMITH, ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE: Zimski tabor je zelo koristen, pred- vsem za predstavni- ke držav Nata in par- tnerskih držav, meni pa je omogočil razu- meti delovanje in se- stavo drugih vojsk. Veliko se lahko naučimo od njih, tudi kako vodijo podčastniške zbore in kateri so izzivi, s katerimi se spoprijemajo, prav tako lahko vidimo, da se ukvarjajo z enakimi stvarmi kot mi. Ko je prišel poziv za zimski tabor, sem se pri- javila, čeprav nisem imela izkušenj z zimski- mi športi in zimskim bojevanjem. Rekla sem si, da najbrž ne bom izbrana. Za nekaj časa sem pozabila na to, potem pa so me izbrali in danes sem tukaj. Lahko se zahvalim inštruk- torjem za veliko potrpežljivosti, da jim je uspelo v tako kratkem času naučiti nas smu- čati, da smo se lahko udeležili tekmovanja. V Sloveniji sem drugič, prvič sem bila s prija- telji na Bledu in smo se vozili s kajaki po Savi, vendar niti slutila nisem, da imate blizu tako lep kraj, kot je Pokljuka. Še se bom vrnila in s seboj pripeljala družino. CARLOS VERISSIMO, PORTUGALSKA: Udeležba na tabo- ru je bila zame re- snični izziv, saj sem bil prvič na smučeh. Prvi dan sem se po- čutil grozno, ker me je vse bolelo, danes pa tudi po zaslu- gi inštruktorjev sa- mozavestneje stojim na smučeh in naučili so me še, kako se ustaviti s smučmi (smeh), saj sem imel s tem največ težav. Zimski tabor je upravičil svoje ime. Poleg gorniških veščin na predavanjih spoznavamo delovanje vojsk partnerskih držav in si izmenjujemo izku- šnje. Ko se bom vrnil v svojo državo, bom predlagal, da naslednje leto pošljemo dva podčastnika na tabor. Če bomo dobili vabilo, bom predlagal tudi, da se vrnemo v Sloveni- jo in se od vas učimo gorskega bojevanja ter gorniških veščin. kohezivnost, z izzivi, pred katere so bili po- stavljeni, pa so minile tudi začetne jezikovne ovire in zadržanost, s čimer je tabor že tretji dan dosegel dva izmed prvotnih ciljev, in sicer ustvariti prijateljsko vzdušje med vsemi ude- leženci ter stkati prijateljske vezi, ki bodo ob- stale še dolgo po koncu tabora. POGLED NA SLOVENIJO IZ PERSPEKTIVE VOJAŠKEGA ZGODOVINSKEGA SPOMINA IN PREDSTAVITEV DRŽAVE TER SLOVENSKE VOJSKE Na poti s Pokljuke do vojaškega muzeja v Pivki so udeleženci spoznavali lepote Sloveni- je. Udeleženci tabora so si ogledali tudi Po- stojnsko jamo in bili odkrito navdušeni nad lepotami naše države ter njeno majhnostjo, ki so jo prepoznali kot prednost in posebnost. Za dodatno navdušenje udeležencev so z di- namično predstavitvijo helikopterskega re- ševanja poskrbeli v 132. gorskem polku, ak- tivnosti pa so se končale s tekmovanjem v vojaškem biatlonu, katerega izvedbo so omo- gočili pripadniki športne enote SV. Na vojaškem biatlonu so zmagali pripadni- ki Slovenske vojske po zaslugi višjega vodni- ka Luke Tomažina iz 1. brigade, saj je bil med vsemi udeleženci najboljši v teku na smučeh in v streljanju. »Aktivnosti so v tednu dni obsegale preda- vanja, praktično delo, kritično razmišljanje in skupinsko delo udeležencev,« je vidno za- dovoljen z izvedbo in odzivi udeležencev po- vedal vodja izvedbe tabora, praporščak Iztok Racman. Poleg tega se je izvajalcem in eno- tam Slovenske vojske zahvalil za podporo ak- tivnosti, katere uspeh je merljiv z enkratnimi odzivi po poveljstvih zavezništva v Evropi in zunaj nje. SPOPRIJEMATI SE Z IZZIVI IN JIH REŠEVATI SKUPAJ TER Z MEDSEBOJNO PODPORO Od 11. do 18. marca so udeleženci utrjevali mednarodno sodelovanje podčastniških zbo- rov partnerstva, izboljševali znanje in voja- ške veščine, izmenjavali medsebojne izkušnje in spodbujali nadaljnji razvoj podčastniških zborov vojsk udeleženk. Udeleženci tabora so se strinjali, da je to pravi način spodbujanja sodelovanja držav partne- ric v Natu, in izrazili nujnost tovrstnih aktiv- nosti tudi v prihodnje, saj so profesionalne povezave, ki se spletejo med udeleženci, ko- ristne za izboljšanje razumevanja in odnosov na skupnih nalogah vojsk v Severnoatlant- skem zavezništvu. Glavni podčastnik SV štabni praporščak Igor Tomašič je aktivnost označil kot enkra- ten uspeh in utrditev položaja podčastniškega zbora Slovenske vojske v Natu kot kredibilne- ga in aktivnega partnerja v regiji, saj se je SV z izvedbo letošnjega tabora v mednarodnem okolju spet predstavila kot sodobno organizi- rana, interoperabilna in kooperativna oboro- žena sila. N aloge motorizirane čete so ostale bolj ali manj enake kot pri naših predho- dnikih, in sicer varovanje baze, C.V.I., varovanje PRDSS Visoki Dečani, patruljiranje na območju delovanja MNBG-W ter sodelo- vanje v hitrih odzivnih silah (QRF) z odzivno- stjo od ene ure do osem ur. Zaradi spremem- be organizacije Kforja in zaprtja Campa Cabra v MNBG-E za čete v MNBG-W ni več kulina- rično izjemne pettedenske napotitve v Camp Nothing Hill. Zaradi letos predvidenega zaprtja baz Bondsteel in Prizren se bo število manevr- skih čet zmanjšalo na devet, med drugim tudi za motorizirano četo Slovenske vojske. IZ MNOGIH ENA Skladno z latinskim izrekom iz mnogih eno četo India sestavlja 101 pripadnik iz 12 enot Slo- venske vojske. Na območje delovanja motorizi- rane čete je zaradi vrhunca koncentracije mi- grantskih tokov čez Slovenijo leta 2015 prišla E pluribus unum – Iz mnogih eno neposredno z meje in s 17 dnevi zamika. Prece- denčno to pomeni, da je pripadnikom čete India pripadlo le 11 dni posebnega misijskega dopusta in manj kot šestmesečni mandat, in sicer 14 dni manj. Pripadanje omejenih bonitet omenjam le za razumevanje veličine prispevka, profesional- nosti, etičnosti in motiviranosti pripadnikov ter konteksta, v katerem je bila enota odlikovana na najvišji ravni v Kforju in kot edina enota, ki je dobilaenegaizmedtrehpodeljenihkovancevge- nerala oboroženih sil ZDA brigadnega generala Jansona D. Boylesa (KFOR COS). Motorizirana četa India je bila med 2. in 24. februarjem podrejena (TACON) poveljniku KTM (Kosovo Training Reserve Maneuver Ba- tallion) kot LEVEL II MOTČ za posredovanje pri nemirih pred vladnimi poslopji. Po nekaj- dnevnem skupnem usposabljanju s portugalsko in madžarsko četo se je prvič v zgodovini KTM poveljnik odločil, da smo postali njegova prva odzivna sila za posredovanje, torej LEVEL I. Kohezivnost, profesionalnost, motiviranost in lojalnost tudi zunaj operativnih okvirov so pri- padniki dokazali z osvojeno nagrado za naj- boljšo fotografijo Kforja, s prvim mestom v MNBG-WnadobrodelnemtekuKTM,zzmago na nogometnem turnirju štirih držav itn. Zelo sem ponosen na svoje vojake, da so zmaga- li v vsem, česar so se lahko udeležili, pa čeprav največkrat malo pred patruljo ali takoj po njej. Tisti, ki niso dobili športnih priznanj, so pri- spevali k uspehu enote pri rednem operativnem delu. Naj še omenim, da smo v štirih mesecih delova- nja v mednarodnih operacijah in na misijah po- kopali devet ožjih družinskih članov, pripadni- ku so amputirali del prsta, izpulili številne zobe in imeli smo nujni MEDEVAC v Skopje, poleg tega se nam je v Sloveniji rodila hči in zanosi- la je partnerka. Moto čete India je: »Ko si do vratu v dreku, ne povesi glave.« VODJA IZVEDBE TABORA PRAPORŠČAK IZTOK RACMAN: Vesel sem, da sem lahko že drugo leto zapored sodeloval na tako odmevnem dogodku v medna- rodnem okolju. To- vrstni dogodki so dokaz, da trud pod- častnikov SV v preteklosti ni bil zaman, tako dalahkožedevetoletozaporedgovorimooeni izmed edinstvenih priložnosti izmenjave izku- šenj in širjenja obzorja podčastnikov Nata ter partnerskih držav. V Slovenski vojski z izvedbo tabora kažemo nacionalno podporo in razumevanje pri ra- zvoju podčastniških zborov vojsk v Natu ter dejavno prispevamo k izboljšanju odnosov različnih vojsk na taktični ravni, kar se bo po- kazalo pri opravljanju skupnih mednarodnih nalog. Gre za program, ki ga vodita Slovenija in njen podčastniški zbor, ki s tem kaže svojo razvitost in razumevanje pomembnosti pod- častniškega zbora v Slovenski vojski. Na taboru nam je uspelo zbrati številne izku- šnje, ki so temeljile na uspehih in napakah po- sameznikov, ter jih združiti na enem kraju, in sicer na Pokljuki. Ta dogodek prepoznavam kot možnost mreženja podčastnikov v Natu in s tem ustvarjanja dodatnega zaupanja ter po- znavanja oboroženih sil posameznih držav članic. Z izvedbo tabora smo pokazali in po- trdili, na kako visoki ravni je trenutno podča- stniški zbor Slovenske vojske. Marsikdo nam priznava vlogo vodilne države glede razvoja podčastnikov. Končal bi z mislijo, da podča- stniki SV tudi s tovrstnimi dogodki uresniču- jemo misel, da gremo v korak s časom v izzive, ki so pred nami.
  • 12. 22 SV SV 23 TUDI SLOVENSKA VOJSKA DEL PLANIŠKE ZGODBE Štirje marčevski dnevi bodo z velikimi črkami zapisani v zgodovino skakalnega športa. Dnevi junakov, ki so nam s svojimi dolgimi poleti jemali dih, in tudi tistih, ki jih ne vidimo, vendar so pomemben del spektakla v dolini pod Poncami. Tako so pripadniki Slovenske vojske od 16. do 20. marca podpirali organizatorje plani- ške prireditve in pripomogli k temu, da je kljub številnim obiskovalcem ter tehnično zahtevni organizaciji tekmovanj vse potekalo brez težav. Besedilo in fotografije: Nataša Oblak D a bo to nepozabno doživetje za obi- skovalce planiškega spektakla, je obetal že prvi predtekmovalni dan v sredo, 16. marca, ko je potekal preizkus le- talnice. Takrat je Ernest Prišlič poletel 246 metrov, z 252 metri pa je Tilen Bartol prese- gel svetovni rekord, vendar je pri tem padel. Organizatorji tekmovanj zaradi vremen- skih razmer niso mogli pripraviti tekme v Titisee Neustadtu, zato si je 20.000 obisko- valcev, od tega 5000 otrok, lahko že v četr- tek ogledalo prvo tekmovanje, ki je poteka- lo brez kvalifikacij, na njem pa je nastopilo tudi 11 slovenskih tekmovalcev. Za pravo ev- forijo sta poskrbela Peter Prevc, ki je zmagal, in Robert Kranjec, ki je dosegel daljavo dneva in je bil končni tretji. S tem veselja še ni bilo konec, saj je bila tekma posebna tudi zaradi legendarnega skakalca, kot mu v šali rečejo, starega ata skakalcev, Noriakija Kasaia, ki je v Planici opravil svoj 500. nastop na svetov- nih prvenstvih. Njegov dosežek je nekaj ne- verjetnega in še danes na tekmah spada v svetovni vrh, čeprav se veliko tekmovalcev takrat, ko je prvič nastopil, še ni rodilo. Prvič je tekmoval v Saporu 17. decembra 1988 in je vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov po številu nastopov na nordijskih svetovnih pr- venstvih ter po številu nastopov v svetovnem pokalu. Ko so ga novinarji po tekmi vpraša- li, ali je to dovolj, je šaljivo dejal, da je njego- va srečna številka šest, tako da je napovedal, da se bomo še dolgo veselili njegovih skokov. Da je Noriaki Kasai res priljubljen pri vseh, ki spremljajo smučarske skoke in polete, go- vori tudi to, da je bil poleg slovenskih skakal- cev deležen največjega ploskanja. Z največjih tekmovanj je v domači Hokaido prinesel tudi enajst kolajn, med njimi zlato s poletov leta 1992 ter dve srebrni in eno bronasto olimpij- sko. Zadnji je osvojil leta 2014 v Sočiju, kjer mu je družbo na stopničkah delal tudi Prevc. V Planici je ta dan le za to priložnost nosil poseben dres s številko 500, organizator- ji pa so mu podarili pomanjšan dres za nje- govo hčerko. Presenečenj za Kasaia še ni bilo konec, saj so mu ob 500. skoku poseben poz- drav priredili vsi obiskovalci, ko je prišel v iztek skakalnice. Ti so šli v mini telemark in mu tako dodatno izkazali spoštovanje ob nje- govem jubileju. Sledil je petek, ko je tekma potekala popol- dne. Takrat je zmagal Robert Kranjec pred Petrom Prevcem, ki si je z drugim mestom zagotovil mali kristalni globus v poletih. Sobotno jutro je bilo hladno, toda ob 6.30 je bilo na prizorišču že veliko obiskovalcev in do 9. ure, ko se je začel uradni trening, je bilo v Planici več kot 30.000 obiskovalcev. Na eki- pnem tekmovanju je slovenska ekipa, v kateri so nastopili Peter Prevc, Robert Kranjec, Jurij Tepeš in Anže Semonič, dosegla drugo mesto in skupno drugo mesto v pokalu narodov. Po tekmi se je Peter Prevc pred novinarji pošalil, saj je dejal, da v nedeljo na zadnji tekmi mo- goče ne bo nastopil. »Ne vem, ali bom sploh še tukaj, saj smo vse dosegli, tudi v poka- lu narodov smo si zagotovili drugo mesto in danes gremo domov.« Nedeljsko jutranje sonce je obetalo še en izje- men dan in pogled na 33.000 ljudi, vihranje zastav ter spodbujanje prav vsakega skakalca ob skokih je bilo nepozabno doživetje, ki ga ne moreš doživeti nikjer drugje. Napetost se je stopnjevala iz skoka v skok in ko je Kranjec v prvi seriji pristal pri 234 metrih, je glasnost Fotografija:BorutPodgoršek Fotografija:BorutPodgoršek MINISTRICA ANDREJA KATIČ Z AVSTRIJSKIM KOLEGOM MAG. HANSOM PETROM DOSKOZILOM NA NEDELJSKI TEKMI