Špeh ni greh - Knjiga "Istine i laži o hrani" prevedena na slovenski

1. ZDRAVA PREHRANA
Anita [upe je v knjigi Resnica in la‘i o hrani razru{ila ustaljene mite o prehrani
[peh ni greh
K
njiga Resnice in la‘i o hrani je so za~eli jesti ve~ hrane, ki temelji na ‘i-
prvenec nutricionistke Anite Optimalna hrana je {e tih, ve~ ogljikovih hidratov in predela-
[upe, [iben~anke, ki ‘ivi in vedno tista, na katero nih ‘ivil. Namesto nasi~enih ma{~ob ‘i-
dela na [vedskem. V njej je razru{ila valskega izvora so za~eli uporabljati ra-
vse ustaljene mite o prehrani: da je pre- smo prilagojeni z na{im finirana rastlinska olja ter hidrogenirane
hranjevanje po prehranski piramidi »paleolitskim« telesom. masti in transma{~obe. Od takrat se po
zdravo, da so nasi~ene ma{~obe ne- svetu {iri epidemija debelosti, diabetesa,
zdrave … Kajti prav v zadnjih deset- za~ela hrano obdelovati in predelovati. bolezni srca in o‘ilja, avtoimunskih bo-
letjih, odkar so »strokovnjaki« za~eli s Na{im {e vedno »paleolitskim« telesom lezni, alergij in raka. Danes dve tretjini
svojimi prehranskimi pridigami, so se so povsem tuje in nenaravne stvari, kot prebivalcev zahodnega sveta trpita za-
po svetu raz{irile epidemije debelosti, so sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati, radi prevelike telesne te‘e ali debelosti,
sr~no‘ilnih obolenj, sladkorne bolez- rafinirana in hidrogenirana – okrepljena polovica prebivalcev jemlje zdravila,
ni, raka, avtoimunskih bolezni, bolez- rastlinska olja kot tudi razni umetni do- starej{i ljudje pa dnevno jemljejo naj-
ni ~revesja, alergij in drugih degenera- datki in kemikalije, ki jih uporablja ‘ivil- manj tri tablete. Ali smo kot vrsta dejan-
tivnih bolezni. Iz teh protislovij bi bilo skopredelovalna industrija, pravi. sko gensko tako „nepopolni”, da se ne
treba razbrati, da je tu nekaj o~itno zelo moremo obdr‘ati pri ‘ivljenju brez ta-
zelo narobe, pravi Anita [upe. Naj do- NEZDRAVE MA[^OBE? blet in zdravnika?« se spra{uje.
damo, da so »pravila« o prehranjeva- Najhuj{i preobrat pa se je zgodil ne Ne, odgovarja avtorica, le napa~no se
nju, ki so opisana v njeni knjigi, dejan- tako davno, konec sedemdesetih in v za- prehranjujemo, v kar so nas bili zavedli
sko napotila, ki jih zagovarjajo {ved- ~etku osemdesetih let minulega stoletja, »strokovnjaki«. Za avtorico je zatorej
ske zdravstvene oblasti in jih uvajajo ko so »strokovnjaki« oznanili, da ma{~o- optimalna hrana za ljudi {e vedno tista,
v sistem zdravega prehranjevanja. ba debeli, holesterol pa ubija. »Preosta- na katero smo gensko prilagojeni: meso
Pojem »zdrave« prehrane »strokov- nek zgodbe nam je ‘e dobro znan: da bi in ma{~oba rib in ‘ivali, jajca, vrtnine,
njaki« za prehranske smernice najpogos- se ljudje izognili tej „stra{ni” ma{~obi, sadje, orehi in v dolo~eni koli~ini polno-
teje povezujejo z light proizvodi, vegeta- mastni mle~ni izdelki. »Ta na~in prehra-
rijanstvom in s pove~anim u‘ivanjem ne je v zadnjih letih vse bolj priljubljen
‘it, sadja, zelenjave, hkrati pa nam sve- in se pretvarja v mo~no gibanje. »Paleo«,
tujejo, naj omejimo u‘ivanje rde~ega »primal«, »low carb« in »LCHF« (Low
mesa, jajc in polnomastnih mle~nih iz- Carb High Fat – manj ogljikovih hidra-
delkov. A ~lovek je bil stotiso~e let lovec tov in ve~ ma{~obe) so samo nekatera
in nabiralec in je ‘ivel od hrane ‘ival- imena tega na~ina prehranjevanja, ki je
skega izvora, bogate z beljakovinami in po svojem sestavu najbolj podoben iz-
ma{~obami, o katerih danes vemo, da virni hrani na{ih prednikov,« priporo~a
tvorijo gradbeni material za na{e telo, in natan~no razlo‘i v svoji knjigi.
jim nasprotuje Anita [upe. Poljedelstvo,
ki je prineslo veliko spremembo z novo @ITA?
vrsto hrane – ‘itom, se je razvilo razme- @ita lahko jemo samo, ~e jih prej pra-
roma pozno v na{i zgodovini in po iz- vilno pripravimo, pravi. Po izsledkih
sledkih vse ve~ raziskav se ~lovek fizio- raziskav tradicionalnih kultur so narodi,
lo{ko nikoli ni prilagodil tako veliki ko- ki so jedli ‘ita, le-te najprej namakali, na-
li~ini {kroba in drugim kemi~nim spoji- kalili in/ali fermentirali, da so iz njih od-
nam, ki jih najdemo v ‘itih, pojasnjuje. Knjiga pojasnjuje, da so nas »strokovnjaki« stranili antihranila. »Z namakanjem ‘it
Pristavlja, da se je {e ve~ja spremem- zavedli v napa~no prehranjevanje (poi{~ite jo se encimi in laktobakterije razgradijo in
ba zgodila nedavno, ko je industrija na www.misteriji.si). nevtralizirajo fetinsko kislino. Namaka-
- MAREC 13 - Misteriji 33

2. [PEH NI GREH
nje v topli vodi nevtralizira tudi zaviral-
ce encimov, ki so v vseh ‘itih, zato se z ANITA [UPE
njihovo nevtralizacijo spodbudi nastaja- Anita [upe je diplomirala s podro~ja prehrane in
nje mnogih dragocenih encimov, ki nam nutricionizma na Univerzi v Göteborgu na [vedskem.
pomagajo izkoristiti veliko ve~ vitami- Svoje znanje utemeljuje tudi na ve~letnem samostojnem
nov iz ‘it, zlasti tistih iz skupine B.« raziskovanju strokovne literature o vplivu prehrane na
V preteklosti so ljudje {irom po svetu zdravje. »Za razliko od ve~ine nutricionistov sama ne
vedeli, kaj morajo narediti, da so semena sledim uradnim splo{no sprejetim prehranskim smer-
in zrnje la‘e prebavljivi in koristnej{i, nicam, za katere se je v praksi izkazalo, da so znanst-
Foto arhiv Anita [upe
danes pa ob vsej znanosti o tem ne vemo veno neutemeljene, osnovane na mitih, predsodkih in
skoraj ni~esar, pravi, ker je industrija komercialnih interesih,« pravi o sebi avtorica knjige
prevzela stvar v svoje roke in za~ela s
Resnice in la‘i o hrani.
hitro pripravo hrane.
»@ivali – pre‘vekovalci, na primer bavnem sistemu nimamo te mo‘nosti pripravljen iz kislega testa, ki je vzhajalo
krava, imajo {tiri ‘elodce, od katerih predprebave rastlinske hrane, moramo, nekaj dni. S tem postopkom so iz ‘it nev-
prvi slu‘i kot prostor za fermentacijo, ~e ‘elimo jesti ‘ita, opona{ati ta proces, tralizirali antihranila in jih naredili la‘e
kjer bakterije razgrajujejo sestavine iz preden jih vnesemo v organizem. Kruh, prebavljive za ~loveka, ~igar ‘elodec in
rastlinske hrane. Ker mi v svojem pre- ki so ga pekli stari narodi, je bil vedno ~revesje nista grajena za prebavljanje
‘ita, zrnja,« pojasnjuje [upetova.
TEMELJ VSAKODNEVNE PREHRANE PO ANITI [UPE MLEKO?
• Meso in perutnina – najbolj{e je doma~i kefir, doma~i jogurt in doma- Industrijsko predelano mleko ni u‘it-
meso pa{nih ‘ivali in prostih koko{i. ~e kislo zelje.
no, pravi, saj pasterizacija in homogeni-
Ne odstranjujte ma{~obe z mesa in • Doma~a majoneza in omake, pri- zacija uni~ita to izjemno ‘ivilo in mu
ko‘e s perutnine. pravljene iz hladno stiskanega olj~ne- dajeta povsem druga~ne lastnosti. Pov-
• Ribe in druga hrana iz morja, raki, ga olja, masla, doma~ih jajc, za~imb. sem druga~e pa je s surovim mlekom –
{kampi, {koljke, alge. Jejte pogosteje • Suho meso, slanina, pr{ut, ocvirki, sve‘im, nepasteriziranim, ki je naravno
plave ribe (sardele in sku{e) zaradi krvavice in klobase, a samo doma~e zdravo ‘ivilo, kot so tudi vsi mle~ni iz-
ma{~obnih kislin omega-3. proizvodnje, brez nitritov, glutami- delki, pripravljeni iz njega, nadaljuje.
• Jajca. Najbolj{a so organska ali jajca nata in drugih nevarnih kemikalij. »Tak{no mleko je izjemen vir hranil in
prostih koko{i. • Drobovina. Hladetina in kostne zelo pomembnih koristnih bakterij, kot
• Vrtnine, nadzemni deli, po mo‘no- juhe. so laktobakterije, ki imajo odlo~ilno vlo-
sti iz organske pridelave: vse vrste go pri krepitvi imunosti in za{~iti orga-
• Avokado. nizma pred bolezenskimi stanji. Surovo
zelja, brokoli, cveta~a, rde~a pesa,
brsti~ni ohrovt, {pina~a, blitva, ra{ti- • Korenaste vrtnine: rde~a pesa, ~i~o- mleko je obenem izvrsten vir vitaminov,
ka, koleraba, korenje; vendar ne krom- mineralov in encimov ter vsebuje polno-
ka, zelene stro~nice, arti~oka, {parglji,
pir, tudi ne sladki krompir. vredne beljakovine in ma{~obe, ki so
bu~ke, jaj~evci, olive, vse vrste zelene
solate, kumare, paradi‘nik, paprika, • Limona, grenivka in drugo manj gradbeni material za telo.«
koroma~, zelena, gobe. sladko sadje. Najbolj{i so gozdni sa- Anita [upe {e pravi, naj se ne bojimo
de‘i, denimo maline, ribez, borovni- piti sve‘ega mleka, torej nepasterizira-
• Ma{~obe: maslo, kurja mast, ra~ja ce, jagode in robidnice, ker vsebujejo nega, saj je to edino ‘ivilo, ki ima vgrajen
mast, goveji loj in svinjska mast.
manj sladkorja. svoj za{~itni mehanizem. »Sve‘e kravje,
• Hladno stiskana olja: olj~no, koko- • Orehi in semena: orehi in ore{~ki, ov~je ali kozje mleko vsebuje ve~kratne
sovo, laneno in sezamovo, olje pole- naravne bioaktivne snovi, ki ubijajo tuje
mandeljni, le{niki, bu~no, son~ni~no,
novkinih jeter.
laneno in sezamovo seme. bakterije, prispele v mleko! ^e imate
• ^ebula, ~esen, ingver in za~imbe. • Kokosova moka, kokosovo mleko, mo‘nost kupovati doma~e surovo mle-
• Polnomastni mle~ni izdelki, kisla in nesladkan kakavov prah. ko, je to nekaj najbolj{ega, kar lahko sto-
sladka smetana, siri ter surovo nepa- rite za zdravje svoje dru‘ine.« Sodoben
sterizirano mleko. • Kava, ~aji, topla in hladna limonada; in prakti~en na~in za distribucijo sve‘e-
avtorica priporo~a za sladilo stevijo.
• Laktofermentirana ‘ivila, kot so ga mleka so tudi mlekomati, zaklju~uje.
• Najbolj{a pija~a je voda. C. Z.
34 - MAREC 13 -