The Epistle to Titus is one of the three pastoral epistles in the New Testament, historically attributed to Paul the Apostle. It is addressed to Saint Titus and describes the requirements and duties of presbyters/bishops.

1. Titus
POGLAVJE 1
1 Pavel, Božji služabnik in apostol Jezusa Kristusa, po veri
božjih izvoljencev in priznanju resnice, ki je po pobožnosti;
2 V upanju na večno življenje, ki ga je Bog, ki ne more
lagati, obljubil pred začetkom sveta;
3 Toda v svojih časih je razodel svojo besedo s pridiganjem,
ki mi je zaupano v skladu z zapovedjo Boga, našega
Odrešenika;
4 Titu, mojemu sinu po skupni veri: Milost, usmiljenje in
mir od Boga Očeta in Gospoda Jezusa Kristusa, našega
odrešenika.
5 Zaradi tega razloga sem te pustil na Kreti, da spraviš v
red stvari, ki jih primanjkuje, in postaviš starešine v
vsakem mestu, kakor sem ti določil.
6 Če je kdo brezmadežen, mož ene žene, ki ima zveste
otroke, ki niso obtoženi nemirnosti ali neukrotljivosti.
7 Kajti škof mora biti neoporečen kot Božji oskrbnik; ni
samovoljen, ni kmalu jezen, ni vdan vinu, ni napaden, ni
vdan umazanemu dobičku;
8 Toda gostoljuben, ljubitelj dobrih ljudi, trezen, pravičen,
svet, zmeren;
9 Trdno se drži zveste besede, kakor je bil poučen, da bi
mogel z zdravim naukom spodbujati in prepričevati
nasprotnike.
10 Veliko je namreč neukrotljivih in nečimrnih govorcev in
goljufov, zlasti tistih iz obrezovanja:
11 Ki jim je treba zapreti usta, ki podrejo cele hiše in učijo
stvari, ki jih ne bi smeli, zaradi umazanega dobička.
12 Eden izmed njih, celo njihov lastni prerok, je rekel:
Krečani so vedno lažnivci, hudobne zveri, počasnega
trebuha.
13 Ta priča je resnična. Zato jih ostro grajaj, da bodo
zdravi v veri;
14 Ne upoštevajoč judovskih bajk in zapovedi ljudi, ki se
obračajo od resnice.
15 Za čiste je vse čisto; za tiste, ki so oskrunjeni in neverni,
pa ni nič čistega; ampak tudi njihov um in vest sta
oskrunjena.
16 Izpovedujejo, da poznajo Boga; toda v delih ga zanikajo,
saj so gnusni in neposlušni ter za vsako dobro delo
nezmožni.
POGLAVJE 2
1 Ti pa govori stvari, ki postanejo zdrav nauk:
2 Starci naj bodo trezni, resni, zmerni, zdravi v veri,
ljubezni in potrpežljivosti.
3 Stare ženske prav tako, da se vedejo, kot se spodobi za
svetost, ne lažne obtoževalke, nestrpne, učiteljice dobrih
stvari;
4 Da bi učili mlade ženske, naj bodo trezne, naj ljubijo
svoje može, ljubijo svoje otroke,
5 Da bodo preudarne, čiste, hišne, dobre, poslušne svojim
možem, da se Božja beseda ne preklinja.
6 Tudi mlade moške spodbujajo, naj bodo trezni.
7 V vsem se daj zgled dobrih del: v nauku nepokvarjenost,
resnost, iskrenost,
8 Zvočna govorica, ki je ni mogoče obsojati; da bo tisti, ki
je nasprotnik, osramočen in da o tebi ne bo imel nič
slabega za povedati.
9 Spodbujaj služabnike, naj bodo poslušni svojim lastnim
gospodarjem in naj jim v vsem ugajajo; ne odgovarja spet;
10 Ne pleni, ampak izkazuje vso dobro zvestobo; da bodo
v vsem krasili nauk Boga, našega odrešenika.
11 Zakaj Božja milost, ki odrešuje, se je prikazala vsem
ljudem,
12 Uči nas, da bi morali v tem svetu živeti trezno, pravično
in pobožno, zanikajoč brezbožnost in posvetna poželenja;
13 V pričakovanju tega blaženega upanja in veličastnega
nastopa velikega Boga in našega Odrešenika Jezusa
Kristusa;
14 ki je dal samega sebe za nas, da bi nas odrešil vsake
krivice in zase očistil izbrano ljudstvo, vneto za dobra dela.
15 Te reči govorijo, opominjajo in grajajo z vso oblastjo.
Naj te nihče ne zaničuje.
POGLAVJE 3
1 Spominjaj jih, naj bodo podrejeni poglavarstvom in
oblastem, naj bodo poslušni sodnikom, naj bodo
pripravljeni na vsako dobro delo,
2 Nikogar naj ne govorijo slabo, ne bodo prepirljivci,
ampak krotki in izkazujejo vso krotkost do vseh ljudi.
3 Kajti tudi sami smo bili včasih nespametni, neposlušni,
zavedeni, služili smo različnim poželenjem in užitkom,
živeli v zlobi in zavisti, sovražni in sovražni drug drugega.
4 Po tem pa se je pokazala dobrota in ljubezen Boga,
našega Odrešenika, do človeka,
5 Ne po delih pravičnosti, ki smo jih storili, ampak po
svojem usmiljenju nas je rešil s kopeljo prerojenja in
prenovo v Svetem Duhu;
6 ki ga je obilno prelil na nas po Jezusu Kristusu, našem
Odrešeniku;
7 Da bi bili opravičeni po njegovi milosti in postali dediči
po upanju večnega življenja.
8 To je verodostojna beseda in to hočem, da nenehno
potrjuješ, da bi tisti, ki verujejo v Boga, pazili na dobra
dela. Te stvari so ljudem dobre in koristne.
9 Vendar se ogibajte nespametnih vprašanj, rodovnikov,
prepirov in prepirov o postavi; ker so nedonosni in
nečimrni.
10 Človeka, ki je krivoverec po prvem in drugem opominu
zavrni;
11 Vedeti, da je tisti, ki je tak, sprevržen in greši, ker je
sam obsojen.
12 Ko bom poslal k tebi Artema ali Tihika, bodi
prizadeven, da prideš k meni v Nikopolis, ker sem se
odločil tam prezimiti.
13 Odvetnika Zena in Apola skrbno pripelji na pot, da jima
nič ne manjka.
14 In tudi naši naj se naučijo vzdrževati dobra dela za
potrebe, da ne bodo nerodovitna.
15 Pozdravljajo te vsi, ki so z menoj. Pozdravite tiste, ki
nas ljubijo v veri. Milost z vami vsemi. Amen. (Pisano je
bilo Titu, posvečenemu za prvega škofa kretske cerkve, iz
Nikopolisa v Makedoniji.)