Slovenia 2015 return to stronger growth Slovenian version

1. www.oecd.org/eco/surveys/economic-survey-slovenia.htm
Spremljajte nas na
OECD
OECD Economics
EKONOMSKI PREGLED OECD
ZA SLOVENIJO ZA 2015
Vrnitev k močnejši rasti
Ljubljana, 4. maj 2015

2. Raven blaginje je visoka
1. Za vsako dimenzijo blaginje se uporabijo 1–4 kazalniki iz nabora OECD za indeks boljšega življenja. Kazalniki so standardizirani z enakovrednimi
ponderji. Kazalniki so standardizirani z vrednostmi od 10 (največ) do 0 (najmanj) na podlagi naslednjega izračuna: (vrednost kazalnika - minimalna
vrednost) / (maksimalna vrednost - minimalna vrednost) x 10.
Vir: OECD, 2014, indeks boljšega življenja, www.oecdbetterlifeindex.org.
Rezultati blaginje: indeks boljšega življenja
Od 0 (najmanj) do 10 (največ), 2014

3. Slovenija je hitro rasla do leta 2008, vendar
jo je kriza močno prizadela
Vir: OECD, Gospodarska napoved št. 96 (OECD Economic Outlook No. 96).

4. Okrevanje je počasno – bančno kreditiranje
zasebnega sektorja še vedno pada
Vir: statistični podatki ECB (ECB Statistical Data Warehouse).

5. Stopnja brezposelnosti postaja strukturna in
se povečuje med mladimi
1. Brezposelnost, ki traja leto ali več, kot delež skupne brezposelnosti, 2007 in 2013. Države so razvrščene naraščajoče glede na dolgotrajno
brezposelnost leta 2013. Podatki niso prilagojeni sezonsko, ampak je upoštevana drseča sredina treh četrtletij. Za OECD je prikazano tehtano
povprečje za 33 članic OECD brez Čila.
2. Podatki so prilagojeni sezonsko in prikazujejo stopnjo brezposelnosti med osebami, starimi 15–24.
Vir: za graf A – izračun OECD na podlagi četrtletnih nacionalnih anket delovne sile; za graf B – kratkoročni statistični podatki OECD za trg dela (OECD
Short-Term Labour Market Statistics).

6. Javni dolg je strmo narasel
Vir: OECD, Gospodarska napoved št. 96.

7. Številne rigidnosti v gospodarstvu zavirajo
prilagajanje
Opomba: numerični kazalniki regulacije trgov (Product Market Regulation (PMR)) predstavljajo neprožnost regulativne politike na določenih področjih
na lestvici 0–6, pri čemer višja številka pomeni politiko, ki je manj spodbudna za konkurenco. Vedno predstavlja regulativno politiko iz začetka leta
2013 in ne upošteva reform, ki so bile izvedene kasneje.
Vir: OECD, kazalniki PMR.

8. Nedavna reformna prizadevanja bodo
spodbudila rast
Vpliv nedavnih strukturnih reform na BDP v 10 letih
BDP
Prek rasti
zaposlovanja
Prek rasti
produktivnosti
Vpliv na rast BDP v 10 letih (%)
Reforma trga proizvodov 1,3 1,3
Reforma trga dela
Zakonodaja o varnosti zaposlitve 0,3 0,3
Pokojninska reforma 0,4 0,4
Skupaj 2,0 0,4 1,6
1. Ocene OECD za vpliv reforme trga proizvodov upoštevajo spremembe PMR, kot so razvidne iz sprememb kazalnika PMR v obdobju 2008–
2013, najavljene privatizacije in reforme na podlagi zavez v okviru EU. Ocenjuje se, da začnejo spremembe PMR za obdobje 2008–2013
učinkovati na rast dve leti prej kot ostale reforme.
2. Vpliv na reformo trga dela se ocenjuje prek vpliva, ki ga ima na rast sprememba zakonodaje o varnosti zaposlitve. Učinek pokojninske reforme
temelji na presoji ter ocenjuje vpliv na zaposlovanje prek večjih spodbud za starejše, da ostanejo na trgu dela.
Vir: izračuni OECD.

9. Glavne ugotovitve
1. Slovenija se je pred krizo hitro razvijala, in glede na kazalnike blaginje ji
gre danes dobro.
2. Kriza je opozorila na pomembne slabosti. Potrebno je nadaljevati s
prestrukturiranjem bančnega sektorja in podjetniškega sektorja.
3. Slovenija ima visoko stopnjo dolgotrajne brezposelnosti in stopnja
brezposelnosti mladih je strmo narasla.
4. Potrebno je začeti zmanjševati rastoči javni dolg, zlasti zaradi pritiskov
staranja prebivalstva.
5. Poslovno okolje in regulacija se lahko še izboljšata, da se spodbudijo
naložbe in pritegne kapital.

10. Glavna priporočila
1. Okrepi naj se vloga Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), da se
zagotovi hitro prestrukturiranje gospodarskih družb in likvidacija
sredstev.
2. Povečajo naj se sredstva za aktivne politike trga dela in pomoč za
dolgotrajno brezposelne in nizko kvalificirane delavce naj bo bolj ciljno
usmerjena.
3. Uravnoteženje javnih financ naj temelji na strukturnih ukrepih in utrdi
naj se fiskalni okvir z verodostojnim fiskalnim pravilom in fiskalnim
svetom.
4. Nadaljuje naj se reforma pokojninskega sistema in celovito naj se prenovi
zdravstvo, da se izboljša njegova učinkovitost.
5. Nadaljujejo naj se strukturne reforme, tudi privatizacija državnih podjetij,
in sprosti naj se regulacija poslovanja.

11. Izzivi v bančnem in podjetniškem sektorju

12. Prestrukturiranje je okrepilo banke
Vir: Mednarodni denarni sklad, kazalnik finančne stabilnosti.

13. Vendar so potrebni dodatni ukrepi
1. Podatki za četrto četrtletje leta 2014 ali najnovejši podatki.
2. Povprečna donosnost sredstev za vsa četrtletja leta 2014; podatki za Francijo in Nemčijo se nanašajo na leto 2013.
Vir: Mednarodni denarni sklad, kazalnik finančne stabilnosti.

14. Gospodarske družbe so visoko zadolžene
Vir: OECD, finančni kazalniki.

15. Izzivi v bančnem in podjetniškem sektorju
1. Določitev najpomembnejših gospodarskih družb, ki jih je treba
prestrukturirati in prenos vseh njihovih sredstev na DUTB.
2. Zagotovitev neodvisnosti in visokih meril upravljanja v DUTB.
3. Spremljanje izvajanja nove insolvenčne zakonodaje. Zagotovitev
usposabljanja za sodnike in stečajne upravitelje ter hitrejšega in
privlačnejšega zunajsodnega prestrukturiranja.
4. Izvedba načrtovane privatizacije bank v državni lasti, ne da bi pri tem
obdržali manjšinske deleže za morebitno blokiranje odločitev.

16. Javnofinančna reforma

17. Nadzor nad izdatki je izziv
1. Celotni izdatki države, ki so popravljeni glede na izredne neto kapitalske transferje in plačila ter druge izredne transferje.
Vir: OECD, Gospodarska napoved št. 96.

18. Povečali se bodo izdatki zaradi staranja
prebivalstva
1. Na podlagi "Scenarija omejevanja stroškov" (Cost-containment scenario, Oliveira Martins in de la Maisonneuve, 2014). Če napovedi za obdobje
2015–30 niso na voljo, se uporabi linearna interpolacija.
Vir: izračuni Sekretariata na podlagi napovedi iz Economic Outlook 96.

19. Struktura davkov zavira rast
1. Mejna davčna stopnja (%) na skupni dohodek, 2013: posameznik, samski in brez otrok, ki zasluži 167 % povprečne plače.
2. Podatki za leto 2013 ali najnovejši podatki.
Vir: Podatkovan baza za javni sektor, davčno in tržno zakonodajo.

20. Javnofinančna reforma
1. Uravnoteženje javnih financ naj temelji na strukturnih ukrepih, da se
izboljša učinkovitost porabe v izobraževanju, javni upravi in lokalni
samoupravi.
2. Sprejme naj se fiskalno pravilo z verodostojnim in transparentnim
izdatkovnim pravilom; upoštevanje pravila naj oceni neodvisen in
učinkovit fiskalni svet.
3. Zniža naj se najvišja davčna stopnja na dohodek od dela. Zvišajo naj se
davki na nepremičnine.
4. Zvišata naj se zakonsko določena in minimalna upokojitvena starost, ki
naj izrecno upoštevata pričakovano življenjsko dobo. Izračun višine
pokojnine naj upošteva prispevke, plačane v celotni delovni dobi.

21. Strukturne reforme

22. Sredstva za aktivne programe trga dela so
nizka
1. Podatki za leto 2012 ali najnovejši podatki.
Vir: OECD, socialni izdatki.

23. Ljudje morajo delati dlje
Vir: OECD, Gospodarska napoved št. 96.

24. Država se preveč vpleta v gospodarstvo in
regulacija je kompleksna
Opomba: numerični kazalniki regulacije trgov (Product Market Regulation (PMR)) predstavljajo neprožnost regulativne politike na določenih področjih
na lestvici 0–6, pri čemer višja številka pomeni politiko, ki je manj spodbudna za konkurenco. Vedno predstavlja regulativno politiko iz začetka leta
2013 in ne upošteva reform, ki so bile izvedene kasneje.
1. Prikazano je navadno povprečje petih držav z najnižjo vrednostjo za posamezen kazalnik.
Vir: OECD, kazalniki PMR.

25. Pritok neposrednih tujih investicij je nizek
1. Vhodne neposredne tuje investicije ob koncu leta.
Vir: OECD, zbirka Neposredne tuje investicije, plačilna bilanca in stanje mednarodnih naložb.

26. Kljub visokim izdatkom za raziskave in razvoj
je inovacij malo
Vir: OECD, glavni kazalniki za znanost in tehnologijo.

27. Strukturne reforme
1. Povečajo naj se sredstva za aktivne politike trga dela; pomoč za
dolgotrajno brezposelne in nizko kvalificirane delavce naj bo bolj ciljno
usmerjena.
2. Pomoč starejšim delavcem, da se prilagodijo novim nalogam in
tehnologijam, z vseživljenjskim učenjem in ciljno usmerjenim
usposabljanjem.
3. Nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti in krepitev njihovega
upravljanja.
4. Vzpostavi naj se pravilo, da molk organa pomeni pozitivno odločitev o
izdaji dovoljenja za ustanovitev podjetja; omogoči naj se hitrejša
pridobitev gradbenih dovoljenj in registracija nepremičnin. Znižajo naj se
vstopne ovire za profesionalne storitve.
5. Izvaja naj se enotna vladna inovacijska politika. Izboljša naj se
sodelovanje med glavnimi deležniki inovacijske politike.

28. Dodatne informacije
Primerjaj svojo državo orodje za prikaz podatkov
OECD, Ekonomski pregledi: Združene države,
2014
•Preberi to publikacijo
•Spletno mesto z dodatnimi informacijami
www.oecd.org/eco/surveys/economic-survey-slovenia.htm
OECD
OECD Economics
Izjava o omejitvi odgovornosti
Statistične podatke za Izrael so posredovali, in so zanje odgovorni, ustrezni izraelski organi oblasti. Uporaba teh podatkov s strani OECD ne prejudicira
statusa Golanske planote, Vzhodnega Jeruzalema in izraelskih naselbin na Zahodnem bregu po mednarodnem pravu.
Ta dokument in zemljevidi v njem ne prejudicirajo statusa kateregakoli ozemlja ali suverenosti nad njim, določitve mednarodnih meja in imena kateregakoli
ozemlja, mesta ali območja.