1. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 1 -
KAKOVOST IN UPRAVLJANJE S TVEGANJI V DRUŽBI ELEKTRO LJUBLJANA D.D.
Gregor Kita
Elektro Ljubljana d.d.
Slovenska cesta 58, 1516 Ljubljana
info@elektro-ljubljana.si
Povzetek
Poslovnakulturainpolitika vodenjapodjetjavključni meri vplivatakonaSisteme vodenja kakovosti kot
Sisteme upravljanja s tveganji. Hkrati se izvajata dva procesa. Prvi je gradnja in nadgradnja samih
sistemov vodenja, vzporedno pa poteka proces izkoriščanja in refleksija teh sistemov kot podpora pri
poslovnem odločanju. Vse skupaj je postavljeno v luč stalnega fokusiranja uporabnika, ki je na prvem
mestu.
Ključne besede: tveganja, kakovost, vodenje
Udeleženci bodo dobili odgovor na vprašanja:
1. Kakokonkretnozgledasistem upravljanjastveganji?
2. Kakose je percepcijadotveganj spreminjalaskozi zgodovino?
3. Kakšnovlogoinodgovornostimavodstvopri upravljanjustveganji?
4. Kakšnaje povezavaupravljanjastveganji zstandardi kakovost vluči novegaISO9001:2015?

2. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 2 -
1 PREDSTAVITEV PODJETJA VSLIKI
Slika 1
1.1 Zgodovina podjetja
120 let delovanja Elektra Ljubljana
Januarja 1898 je Ljubljana zažarela v električni svetlobi in s tem se je začela drugačna doba:
nova,modernainsvetla.Elektrikaje vnaše vsakdanje življenje vneslaudobje,ki je biloše 120 let
nazaj nepredstavljivo. Omogočila je visoko kakovost življenja in nesluten tehnološki razvoj.
Vsakdanjostje zdaj že takoprepletenazelektričnoenergijo,daje postalasamoumevnakot zrak,
ki ga dihamo inkotvoda,ki jo pijemo.Elektrikaje prisotnanavsakemkoraku.Svetloba, toplota,
gibanje, slika, zvok – vse se začne s preprostim pritiskom na električno stikalo.

3. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 3 -
1.2 Pomembne prelomnice v tehničnem in poslovnem razvoju družbe
1896- začetek elektrifikacije
1963 - sedanje preskrbovalno območje
1966 - začetek prehoda iz napetostnega nivoja 35 kV na 110 kV
1966 - začetek uvajanja sistema sekundarne zaščite
1968 - začetek uvajanja poslovnega informacijskega sistema
1973 - začetek prehoda napetostnega nivoja 10 kV na 20 kV
1976 - začetek uvajanja daljinskega vodenja postrojev
1978 - začetek ozemljevanja SN nevtralne točke
1980 - začetek uvajanja računalniških obdelav v centre vodenja
1988 - začetek uvajanja integriranega informacijskega sistema
1990- javno podjetje Elektro Ljubljana
1991 - začetek uvajanja digitalnih sistemov v daljinsko vodenje
1992 - začetek uvajanja enojnih SN zbiralnic v RTP
1993 - začetek uvajanja polizoliranih PAS vodnikov
1997 - uvedba MTK sistema na 110 kV nivo
1998 - delniška družba
1999 - uvedba Sistema kakovosti SIST ISO 9001Q-232 v družbi
1999 - začetek uporabe univerzalnih SN kabelskih vodnikov
2000 - začetek uvajanja prenosa podatkov preko optičnih vlaken, ovitih okoli vodnikov DV 110 kV
2001- tehnična in finančna podpora izgradnje sončne elektrarne
2004 - pridobitev certifikata kakovosti ISO 14001 E-079
2005 - pridobitev certifikata kakovosti OHSAS 18001 H-008
2006 - pridobitev certifikata kakovosti ISO 27001I-002
2007 - začetek uvajanja indirektno ozemljene nevtralne točke preko resonančne dušilke
2010- postavitev prve polnilnice za električna vozila
2011- Izčlenitev družbe Elektro Energija (tržna dejavnost)
2012 - Sprejet Akt o upravljanju s tveganji
2014 – Uničujoči žledolom v katerem je bilo prvič prizadeto celotno področje Elektro Ljubljane
2014 - vključitev virtualne elektrarne v elektroenergetski sistem
2015 - Nov sistem obravnave neželenih dogodkov in incidentov
2015- instalacija hranilnika električne energije, prvega baterijskega sistema, na elektrodistribucijsko
omrežje

4. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 4 -
2 PREDSTAVITEV SISTEMOV VODENJA KAKOVOSTI
Podjetje ElektroLjubljanad.d.imaIntegriransistemvodenja kakovosti v katerem so združeni standardi
ISO 9001, ISO 27001, OHSAS 18001 in ISO 14001. V letu 2015 smo prešli tudi na nov standard ISO
27001:2013. Do konca leta 2016 bomo prešli tudi na nova standarda 14001:2015 in 9001:2015.
Kakopotekaformalnovodenje kakovosti je sicer prepuščeno sami politiki vodenja družbe in poslovni
kulturi, zato bo današnji referat namenjen predvsem slednjima dvema elementoma, ki sta pogosto
krivično spregledana. Politika vodenja družbe pomeni iskreno zavezo vodstva družbe, ki uporablja
rezultate sistemapri določitvah, ki sistemnadziraskazalniki, ki vpeljuje dodatne ukrepe za izboljšanje
delovanje sistem vodenja kakovosti. Vloga predstavnika vodstva za kakovost v družbah, ki so tako
zavezane kakovosti ne more biti samo formalno podajanje informacij o kakovosti ampak je ključen
elementipri poslovnihodločitvahvodstvapodjetja.Gre zazavedanje, da je v središču pozornosti vedno
stranka,odjemalec, kupec- uporabnik. Ker se v poslovnih procesih pogosti zgodi ozka specializacija in
silosni pristop, se ne redkozgodi,dase želje inzahteve uporabnikapri tem zameglijo. Poslovna kultura
je tista, ki vsakič znova postavlja uporabnika v središče pozornosti in terja rešitve, ki so za družbo
poslovno/ finančno uspešne in usmerjene k uporabniku.
2.1 Primer vodenja registra neželenih dogodkov
Primer načina obvladovanja neželenih dogodkov in incidentov skozi register je točka kjer se
obvladovanje tveganj in kakovost srečata z roko v roki.
Vrsta
Tveganja
Vpliv
tveganja
Lokacija Dogodek
Nezgoda
Opis Ugotovitve Ukrepi za
izboljšanje
Obravnavano Odgvorni
za izvedbo
ROK OT
S tem sistemom se skozi ukrepe obvladujejo tveganja in deluje tako preventivno kot kurativno. Velik
problemsonamrečtudi ponavljajoče napake,ki solahkoposledicanedorečenosti, sistemskih napak ali
odsotnostsankcioniranja.Inponovnonaletimonapolitikovodenja in poslovne kulture. Vodstvo je tisti
ključni element,ki sistemuporabljaizzasvoje poslovne odločitve.V Elektro Ljubljani potekajo skladno s
sprejetimAktomoupravljanjustveganji,analize neželenihdogodkov inrevizije posameznih tveganj. To

5. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 5 -
pomeni, da se vsak neželen dogodek iz katerega koli razloga (finančni, naravna nesreča, okoljski,
informacijski, varnostni…) tako obravnava na kolegiju družbe (tedensko, vodstveni pregled, Odbor za
kakovost), kjer se določajo odgovornosti za izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj in spremlja
realizacijaukrepov. Upravaimaregisterdosegljiv24/7na internem portalu družbe kar ji omogoča hiter
in učinkovit dostop do informacij.
3 SITEM UPRAVLJANAJ S TVEGANJI
Elektro Ljubljana ima delujoč Sistem upravljanja s tveganji. Izdelan je register tveganj, ki ima
opredeljenatveganjaznosilci tveganj, ocenami in ukrepi za obvladovanje tveganj. Vsako podjetje ima
možnostdefiniranja metodologije in načina obravnave tveganj v družbi. V tem delu predstavitve bi se
posvetil načinu razumevanja tveganj. Vemo, da se je upravljane s tveganji začel kmalu po drugi vojni
(Risk Management: History, Definition and Critique, Georges Dionne), ko so s tveganja povezovali
predvsemzzavarovanjempredizgubamiinnesrečami.Kasneje se je izkazalo,daje tovrstnozavarovanje
mnogo premalo in nepopolno za obvladovanje samega tveganja. Zato je v 80 postalo izpostavljeno
upravljanje sfinančnimi tveganji kjerse je razvilametodologija in kriteriji za obvladovanje teh tveganj.
(vletu2007 se je izkazalo,datudi ta metodologijani uspelapreprečiti finančne krize). Odnosdotveganj
danesje postavljenvlučprepoznavanjapotencialnih grožen in ukrepe za obvladovanje teh tveganj. Še
vedno pa se na nekaterih segmentih uporablja prenos tveganj na zavarovalnico. Vendar je današnja
filozofijaobvladovanjatveganj mnogobolj proaktivna in kompleksna. Vsako opredeljeno tveganje ima
ocenjene finančne posledice. Cilj sistema je obvladovanje teh tveganj z ukrepi in opredeljenimi
finančnimi sredstvi, hkrati pa pri poslovnem razvoju upoštevati novonastala tveganja in pri tem
upoštevati finančno evaluacijo le teh.
3.1 Primer registra tveganj
Skupina
tveganj
Naziv
tveganj
Opis
dogodka
Cilj
poslovanja
Vpliv Skrbnik
tveganja
Ocena
tveganja
Ukrepi Nadzor/poročilo Ocena
tveganja
Register ima poleg identifikacije tveganj povezavo tudi s strateškimi cilji družbe in cilj posamezne
organizacijske enote. Kvartalna revizija tveganj s strani skrbnikov tveganj in promptna obravnava
neželenih dogodkov zagotavlja dobro orodje upravi za odločanje in spremljanje realizacije. Kot vsak
resen sistem ima določene odgovorne osebe za izvajanje ukrepov in odgovorne osebe za nadzor nad
izvajanimi ukrepi.

6. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 6 -
3.2 Metodologija
Zelo pomembna pri ocenjevanju tveganj je metodologija, ki velja za vsa prepoznana tveganja. Na tak
načinse pridobi skozi Merilazaocenitevtveganjain verjetnost (Tabela 1 in 2), ter prepoznano matriko,
statusposameznegatveganja (Tabela3).Zakaj je to tako pomembno? Ker dobimo čisto sliko merjeno z
istimi »vatli«.Takose presekajoneformalne predstave/statusi,ki jihzastopajoposameznikivpodjetjuin
lahko značilno popačijo sliko pomembnosti, značilnosti tveganj.
Posledica
Zelo pomembna Nad 1 mioEUR vplivanadenarni tokoz. prihodke/odhodke.
Dogodki inproblemi morajobiti predstavljeni lastnikom.
Pomembna Nad 100.000 EUR do 1 mioEUR vplivanadenarni tokoz.
prihodke/odhodke.
Z dogodki inproblemi se ukvarjauprava.
Malo pomembna Do 100.000 EUR vplivanadenarni tokoz.
prihodke/odhodke.
Sprejemljivvplivpri normalnihpogojihposlovanja.
Z dogodki inproblemi se ukvarjajoposamezni zaposleni.
Tabela 1
Verjetnost
Zelo verjetno Pričakuje se, da bo do dogodka skoraj gotovo prišlo.
Verjetno Dogodek naj bi se v določenem obdobju pojavil oziroma je
verjetno, da se bo pojavil.
Malo verjetno Do dogodka lahko pride, a je malo verjetno oziroma se
lahko pojavi v izjemnih okoliščinah.
Tabela 2

7. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 7 -
MATRIKA OCENJEVANJ TVEGANJ
P o s l e d i c a
Malo pomembna Pomembna Zelo pomembna
Verjetnost
Zelo
verjetno
Srednje Veliko Veliko
Verjetno Majhno Srednje Veliko
Malo
verjetno
Majhno Srednje Veliko
Tabela 3
Vsako tveganje ima tako oceno tveganja pred ukrepi in po izvedenih ukrepih. Če ostane tveganje po
izvedenih ukrepih, če vedno Veliko postane del programa notranje revizije in posebnega nadzora nad
izvajanjem ukrepov ter iskanje novih ukrepov za obvladovanje tveganja.
3.3 Prihodnost obravnavanja tveganj
Velikizzivvprihodnosti predstavljainformatizacijaposlovnihprocesov skozi procesno arhitekturo ARIS.
(Slika 2) V podjetju ravno zaključujemo s tem procesom informatizacije in znotraj popisa procesov v
posamezni aktivnosti zajemajo tveganja, ki nastajajo v točno določeni aktivnosti. Tako bomo dobili še
bolj natančenregistertveganj. Tisti, smože vfazi prehodana novi standard 9001:2015 vemo,daje velik
poudarek na tveganjih skozi celotno besedilo standarda. Točka kjer se združujejo vsi sistemi kot del
Integriranegasistemavodenjakakovostiinupravljanjadružbe soposlovni procesi. Poslovnik,ki v novem
standardu 9001:2015 ni več obvezen element, povzema celotno upravljanje kakovosti in tveganj v
družbi. Skozi celotenprenovljen standard ISO 9001: 2015 se pojavljajo zahteve po procesnem pristopu.

8. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 8 -
Tudi stari standardje to spodbujal,le daje bilaspodbudapogostopokrivi spregledana.Sedaj je velik na
P-plan kar pomeni, da morajo biti procesi organizacije načrtovani glede na potrebe organizacije , na
takšen način, da omogočajo uspešno poslovanje. Torej ne gre za to, da se procesi razvijajo zaradi
standarda ISO 9001 ampak zaradi svojih potreb. Tudi v podpoglavju 0.2 se apelira na temeljenju
procesovna PDCA krogu. Kot pravi Dan Nelson,QualityDigestDaily» Ne nazadnje je standard ISO 9001
namenjen zgolj presojanju Sistema vodenja kakovosti in ni standard za načrtovanje le-teh. Obstoječe
zahteve standardaISO9001 nam ne povedo,kakouporabiti procesni pristop; presojevalcu posredujejo
merila za ugotavljanje ali je organizacija za vzpostavitev in dokumentiranje svojega Sistema vodenja
kakovosti uporabila procesni pristop«.
Slika 2

9. 24. letna konferenca Slovenskega združenja za kakovost in odličnost, 12. in 13. november 2015, Portorož
- 9 -
Literatura in viri
Snider, H. W. (1956), Reaching Professional Status: A program for Risk Management in Corporate Risk
Management: Current Problems and Perspective, American management Association
Georges Dionne (2013), Risk Management: History, Definition and Critique, Cirrelt, Centre
interuniversitaire sur les reseaux denteprise, la logistique et le trasport
Mehr R. I. Hedges B. A. (1963) Risk Management in the Business Enterprise, Irwin, Homewood, Illionos
Dionne,G.Eeckhoudt L. (1985) Self-Insurance, Self-Protection and Increased Risk Aversion, Economics
Letters
AbouRizk, Simaan. (2003) “Risk and Uncertainty in Construction,” presented February 21, 2003.
Heil, Karl. “Risk Management.” Encyclopedia of Management.
Dan Nelson, Quality Digest Daily Julij 2014