Teoretski pra

1,157 views

Published on

0 Comments
0 Likes
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

  • Be the first to like this

No Downloads
Views
Total views
1,157
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
3
Actions
Shares
0
Downloads
7
Comments
0
Likes
0
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Teoretski pra

  1. 1. Teoretski pra{awa po predmetot Osnovi na Smetkovodstvo 1. [to pretstavuva smetkovodstvo? (Smetkovodstvo pretstavuva ~in na bele`ewe, razrabotuvawe I sumirawe na transakcii i nastani vo pari~ni edinici, koi se delumno od finansiski karakter so tolkuvawe na dobienite rezultati ) 2. Razlika pome”u smetkovodstvo i knigovodstvo? (Vo su{tina smetkovodstvoto e po{irok poim od knigovodstvoto, zatoa {to smetkovodstvoto vo sebe opfa}a: - Knigovodstvo; - Smetkovodstveno planirawe; - Smetkovodstvena analiza; - Smetkovodstvena kontrola. Knigovodstvoto vo sebe opfa}a: - Evidentirawe na smetkovodstvenite nastani vrz baza na specifi~na metodologija; - Organizirawe na evidentna postapka so cel da se dobijat podatoci; - Izgotvuvawe na zbirni presmetki - finansiski izve{tai - Informirawe na rezultatite {to se dobivaat vrz osnova na smetkovoditelnata metodologija ) 3. Korisnicite na smetkovoditelnite informacii? (tie se: - Onie koi upravuvaat so raboteweto (menaxmentot) - Lu|e koi se nadvor od delovnite organizacii, no imaat direktno finansisko u~estvo vo raboteweto (investitori i doveriteli) - Lu|e, organizacii, institucii i agencii koi imaat indirekten finansiski interes vo raboteweto (UJP, berzi na hartii od vrednost itn) Zna~i kako korisnici mo`eme da fi istaknive slednive lica: Vraboteni, kreditodavateli, dobavuva~i, kupuva~i, vlada, pretprijatija i menaxmentot). 4. Vidovi na smetka? a) Aktivni i pasivni Ovie smetki se delat vo zavisnost od karakterot na nivnoto saldo. Aktivni smetki se sredstvata, a pasivni
  2. 2. smetki se izvorite na sredstva. Kaj aktivnite smetki nivnoto saldo I zgolemuvawe se pojavuva vo debit, dodeka nivnoto namaluvawe vo kredit. Kaj pasivnite smetki nivnoto saldo i zgolemuvawe se pojavuva vo kredit, a nivnoto namaluvawe vo debit. b) Sostojbeni, uspe{ni i me{ani Sostojbenite smetki se tie smetki koi{to poka`uvaat odredena sostojba na sredstvata i izvorite na sredstva. Obi~no tie pripa|aat vo Bilansot na Sostoja. Uspe{nite smetki poka`uvaat finansiski uspeh, odnosno tie slu`at za utvrduvawe na rezultatite od rabotewet i spa|aat vo Bilansot na Uspeh c) Osnovni i izvedeni smetki Obi~no osnovnite smetki pretstavuvaat i bilansni pozicii. Tie poka`uvaat zbirna pozicija i se ras~lenuvaat vo izvedeni smetki. d) Sinteti~ki i analiti~ki Sinteti~kite smetki poka`uvaat pogolema ili pomala Celina na ednorodnite elementi. Tie podocna se ras~lenuvaat na analiti~ki smetki koi se pomali e) Slo`eni i prosti smetki Slo`ena smetka se ona koja se ras~lenuva na analiti~ka smetka. Sekoja sintetti~ka i subsinteti~ka smetka e del od slo`enite smetki f) Celosni, necelosni i korektivni smetki Celosnite smetki odrazuvaat smetkovodstvena sostojba na opredeleno sredstvo. Smetkata Kasa e e celosna bidej}i ja ppka`uva celosnata sostojba. Necelosna sostojba se Ma{inite bidej}i tie ne ni davaat nekoja celosna sostojba, zatoa {to so tekot na vremeto ma{inata gubi od vrednosta. Korektivna smetka e Akumuliranata amortizacija na ma{inite 5. Formi na smetka? (Denes se razlikuvaat ovie formi na smetka: - Dvostrana forma;
  3. 3. - Ednostrana forma; - Tabelarna forma; - Skalesta forma; - Kombinirana forma i - T-smetka) 6. [to e smetka? (Pretstavuva pokazatel so koj se utvrduva vrednosnata golemina na ekonomskata kategorija i gi poka`uva vrednosnite promeni koi nastanuvaat kaj taa kategorija vo odreden period) 7. [to e saldo i saldirawe? (Saldoto pretstavuva razlika pome|u zbirot na sumite kni`eni vo levata i vo desnata strana. Toa pretstavuva reultat na dvi`ewa od sprotiven karakter. Saldoto se poima i kako ostatok. Saldoto se koristi i vo smisla na sostojba. Saldoto se koristi za utrvrduvawe na sostojbata, za izramnuvawe na smetkite pri nivno zaklu~uvawe na krajot na presmetkovniot period, za so~inuvawe na zaklu~niot list i za otvarawe na knigite, odnosno vnesuvawe na po~etnata sostojba na smetkite pri otpo~nuvawe na presmetkovna godina) 8. [to poka`uva izve{tajot za pari~ni tekovi? (Izve{tajot za pari~ni tekovi poka`uva kako operativnite, vlo`uva~kite i finansiskite aktivnosti na pretprijatieto vlijaat vrz parite vo tekot na smetkovodstveniot period, odnosno go objasnuva neto zgolemuvaweto ili namaluvaweto vo tekot na periodot. Ovoj izve{taj se podgotvuva so primena na smetkovodstveniot concept zasnovan na gotovinska osnova, za razlika od drugite finansiski izve{tai koi se podgotvuvaat na presmetkovna osnova) 9. Koi se metodite na izgotvuvawe na izve{tajot na pari~ni tekovi? (ovoj izve{taj se podgotvuva na dva na~ina: - Direktna metoda - spored koja se objavuvaat glavnite grupi na bruto pari~nite primawa ili bruto pari~nite izdatoci;
  4. 4. - Indirektna metoda -pri {to neto profitot ili zagubata se usoglasuvaat so nepari~en vid bilo {to razgrani~uvawe ili iska`uvawe na fakti`kite nastani ...) 10. Podelba na postojanite sredstva? (Postojanite sredstva se delat na: - Postojani sredstva vo funkcija; - Postojani sredstva vo podgotovka; - Postojani sredstva von upotreba) 11. Karakteristikite na postojanite sredstva? (- Imaat dolgotrajna upotreba vo pretprijatijeto; - Za vreme na nivnata upotreba se tro{at postepeno - Za vreme na nivnata se anga`iraat pove}e sredstva vo pari - Podlegnuvaat na amortizavija) 12. Navedi gi metodite na amortizacija (- Proporcipnalna; - Opa|a~ki salda (zabrzana amortizacija) - Metoda na proizvedeni edinici i u~inoci)

×