Revidirano letno poročilo za leto 2014

2014
_______________________________
LETNO POROČILO
Poslovno poročilo

PROBANKA, d.d. POSLOVNO POROČILO 2014
2
KAZALO
A POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU PROBANKE, D.D. _____________________________________ 3
KONSOLIDIRANI PODATKI O POSLOVANJU _____________________________________________________ 5
B NAGOVOR UPRAVE PROBANKE, D.D. ______________________________________________________ 7
C POROČILO NADZORNEGA SVETA __________________________________________________________ 8
D PREDSTAVITEV FINANČNE SKUPINE PROBANKE_____________________________________________ 10
1 UVEDBA IZREDNIH UKREPOV____________________________________________________________ 10
2 POSLOVNA MREŽA ____________________________________________________________________ 11
E UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D. IN NJENIH ODVISNIH DRUŽB__________________________________ 11
1 ORGANIZACIJSKA SHEMA FINANČNE SKUPINE PROBANKE_____________________________________ 11
2 UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D. __________________________________________________________ 12
3. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE ___________________________________________________________ 13
4. NOTRANJA REVIZIJA _____________________________________________________________________ 24
F MAKROEKONOMSKO OKOLJE IN FINANČNI SISTEM V 2014. LETU ______________________________ 25
1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE _________________________________________________________ 25
2 BANČNI SISTEM _____________________________________________________________________ 25
G FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA PROBANKE, D.D. ________________________________________ 26
1 FINANČNI POLOŽAJ __________________________________________________________________ 26
2 FINANČNI REZULTAT _________________________________________________________________ 28
3 DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI BANKE ________________________________________________ 29
H ANALIZA POSLOVANJA PROBANKE, D.D.___________________________________________________ 30
1 UPRAVLJANJE S TVEGANJI ______________________________________________________________ 30
2 VAROVANJE INFORMACIJ IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA_____________________________________ 33
3 PROCES ICAAP _______________________________________________________________________ 33

3
A POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU PROBANKE, D.D.
Računovodski izkazi s pojasnili Probanke, d.d. za poslovno leto, končano 31. 12. 2014, so pripravljeni v skladu
z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija, in so bili revidirani.
V poročilu neodvisnega revizorja z dne 24. aprila 2015 je bilo izraženo pozitivno mnenje na izkaz finačnega
položaja in zaradi nezadostnih in neustreznih revizijskih dokazov o otvoritveni bilanci banke in skupine
odklonilno mnenje na izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz sprememb
lastniškega kapitala in izkaz denarnih tokov.
POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU
v tisoč EUR
2014 2013
1. IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
Bilančna vsota 367.164 513.678
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 74.507 217.608
• pravne in druge osebe 55.095 57.025
• prebivalstvo 19.412 160.583
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 217.680 410.691
• pravne osebe 206.928 356.657
Celotni kapital 1.990 3.622
Popravki finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 154.533 253.937
Obseg zunajbilančnega poslovanja 46.041 104.542
Povprečne vloge gospodinjstev 92.366 229.459
Povprečni krediti gospodinjstvom 42.875 69.295
2. IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
Čiste obresti 6.137 5.191
Čisti neobrestni prihodki 14.681 51.020
Splošni upravni stroški 9.407 11.848
Amortizacija 993 1.355
Oslabitve in rezervacije 12.240 256.843
Dobiček/izguba pred obdavčitvijo (1.822) (213.835)
Obdavčitev 0 (10.619)
3. ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Število zaposlenih (stanje na koncu leta) 140 218
4. DELNICE
Skupno število delničarjev 1 1
Število delničarjev – redne delnice 1 1
Število delnic - redne 550.000 550.000
Nominalna vrednost delnice (v EUR) 10,00 10,00
Knjigovodska vrednost delnice (v EUR)* 3,62 6,59
Knjigovodska vrednost delnice=celotni kapital/število delnic ob
koncu poslovnega leta

4
POMEMBNEJŠI KAZALCI
v tisoč EUR
2014 2013
5. IZBOR KAZALCEV
a) kapital banke
• regulatorni kapital 381 181
• temeljni kapital 1.067 2.634
• kapitalska ustreznost – CAR (v %) 0,11 0,04
• kapitalska ustreznost temeljnega kapitala – TIER 1 (v %) 0,11 0,04
b) kvaliteta aktive (v %)
• oslabitve finančnih sredstev po odplačni vrednosti in rezervacije za
prevzete obveznosti/razvrščene postavke 31,43 33,03
• popravki vrednosti/bruto aktiva 29,62 33,08
c) profitabilnost (v %)
• obrestna marža 1,37 0,59
• marža finančnega posredništva 4,66 6,44
d) stroški poslovanja (v %)
• operativni stroški/povprečna aktiva 2,33 1,51
e) likvidnost (v %)
• povprečna likvidna sredstva/povprečne kratkoročne vloge
nebančnega sektorja 180,78 72,87
• povprečna likvidna sredstva/povprečna bilančna vsota
•
13,04 17,57

5
KONSOLIDIRANI PODATKI O POSLOVANJU
Tudi skupinski računovodski izkazi s pojasnili Finančne skupine Probanke za poslovno leto, končano 31. 12.
2014, so pripravljeni v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska
unija, in revidirani.
v tisoč EUR
2014 2013
1. OBSEG POSLOVANJA
1.1. KONSOLIDIRANO 425.063 643.468
Zunajbilančna vsota 45.819 104.483
1.2. PROBANKA, D.D. 413.205 618.220
Zunajbilančna vsota 46.041 104.542
1.3. BILANČNA VSOTA ODVISNIH DRUŽB 40.213 50.592
Probanka Leasing d.o.o. 19.001 25.524
Probanka Nepremičnine d.o.o. 11.524 13.570
PROleasing d.o.o. Rijeka 9.688 11.498
2. KNJIGOVODSKI KAPITAL
2.1. KONSOLIDIRANI 5.492 5.750
2.2. PROBANKA, D.D. 1.990 3.622
2.3. ODVISNE DRUŽBE 2.306 (6.542)
Probanka Leasing d.o.o. 1.680 1.863
Probanka Nepremičnine d.o.o. (202) (9.541)
PROleasing d.o.o. Rijeka 828 1.136
3. ČISTI DOBIČEK (IZGUBA)
3.1. KONSOLIDIRANO (606) (222.617)
3.2. PROBANKA, D.D. (1.822) (224.454)
3.3. ODVISNE DRUŽBE (977) (27.100)
Probanka Leasing d.o.o. (183) (16.600)
Probanka Nepremičnine d.o.o. (491) (10.518)
PROleasing Rijeka d.o.o. (303) 18
4. ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Finančna skupina Probanke 149 227
Probanka, d.d. 140 218

6
POMEMBNEJŠI PODATKI O POSLOVANJU: KONSOLIDIRANI KAZALCI
v tisoč EUR
2014 2013
1. IZ IZKAZA FINANČNEGA POLOŽAJA
Skupni znesek vlog nebančnega sektorja 73.941 216.130
• pravne osebe 54.529 55.547
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju 207.798 412.653
• pravne osebe 193.633 354.190
Celotni kapital 5.492 5.750
Popravki finančnih sredstev, merjenih po odplačni vrednosti 166.291 253.386
Obseg zunajbilančnega poslovanja 45.819 104.483
2. IZ IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
Čisti neobrestni prihodki 16.849 52.709
Splošni upravni stroški 10.264 12.829
Amortizacija 1.510 2.013
Oslabitve in rezervacije 10.832 253.563
Dobiček/izguba pred obdavčitvijo (629) (212.039)
Obdavčitev (23) 10.578
3. ŠTEVILO ZAPOSLENIH (STANJE NA KONCU LETA) 149 227
4. IZBOR KAZALCEV
a) kapital
• regulatorni kapital 2.854 6.088
• temeljni kapital 3.349 8.541
• kapitalska ustreznost – CAR (v %) 0,81 1,14
• kapitalska ustreznost temeljnega kapitala – TIER 1 (v %) 0,81 1,14
b) kvaliteta aktive (v %)
• oslabitve finančnih sredstev po odplačni vrednosti in rezervacije za
prevzete obveznosti/razvrščene postavke 32,87 32,89
• popravki vrednosti/bruto aktiva 30,48 31,98
c) profitabilnost (v %)
• obrestna marža 1,10 0,40
• marža finančnega posredništva 4,70 6,17
d) stroški poslovanja (v %)
• operativni stroški/povprečna aktiva 2,19 1,41

7
B NAGOVOR UPRAVE PROBANKE, D.D.
Probanka je v letu 2014 poslovala v skladu s pričakovanji, saj je izpolnila oziroma presegla vse v Načrtu
finančnega prestrukturiranja postavljene pomembne cilje za leto 2014. Banka je v poslovnem letu 2014 znižala
bilančno vsoto za 147 mio EUR. V obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 do
31.12.2014 se je bilančna vsota banke zmanjšala za 324 mio EUR. Ob upoštevanju zniževanja izvenbilančne
izpostavljenosti, se je skupni obseg poslovanja banke v obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije
dne 06.09.2013 znižal za 457 mio EUR, v letu 2014 pa za 205 mio EUR. Na prikazan obseg poslovanja pa je
pomembno vplivalo dodatno črpanje neposrednega posojila v skrajni sili v višini 90 mio EUR, ki ga je banka
izvedla v juniju 2014, ko je prišlo do bistvene spremembe mehanizma za zagotavljanje likvidnosti. V primerjavi
z maksimalno odobreno likvidnostjo v znesku 325 mio EUR in kapitalom v znesku 236 mio EUR, banka na dan
31.12.2014 izkazuje črpanje omenjenih postavk v znesku 220,5 mio EUR oz. 176 mio EUR.
Banka je do konca 2014. leta presegla v Načrtu finančnega prestrukturiranja predvideno znižanje kreditov
nebančnemu sektorju za 75 mio EUR, saj je na podlagi učinkovitega internega postopka izterjave, ki je bil
vzpostavljen ob uvedbi postopka nadzorovane likvidacije, unovčila 74 mio EUR neto terjatev do nebančnih
komitentov in uspešno realizirala odprodajo delov kreditnega portfelja v skupni bruto vrednosti 199 mio EUR
(103 mio EUR neto), pri čemer je le del kreditnega portfelja po tržnih pogojih odplačno prenesla na DUTB.
Realizacija odplačnega prenosa terjatev na DUTB je učinkovala na povečanje bančnega portfelja državnih
obveznic v višini 28 mio EUR.
Banka je v letu 2014 nadaljevala z upoštevanjem vseh veljavnih zavez in načel ter v obravnavanem obdobju ni
pridobivala novih strank ali odobravala novih kreditov. Prav tako je v vseh postopkih prestrukturiranja pri
katerih je sodelovala, strogo upoštevala Slovenska načela prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih
sprejele vse slovenske banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i.
Londonskih načelih. Banka je aktivno sodelovala v 47 postopkih prestrukturiranja komitentov in/ali skupin, kjer
je skupna bruto izpostavljenost presegala 180 mio EUR. Poslovni deleži, ki jih je banka pridobila s konverzijo
dolga v kapital v letu 2014, so bili posledica običajnega poteka postopnega prenehanja poslovanja. Deleži so bili
pridobljeni v sklopu prestrukturiranja obstoječih terjatev, kjer je bilo to nujno potrebno za ohranitev vrednosti
oz. povečanje možnosti unovčitve premoženja z namenom minimiziranja izgub za državo.
Banka je v letu 2014 izplačala 143 mio EUR depozitov komitentov, ki niso banke, v celotnem obdobju od
uvedbe nadzorovane likvidacije pa 347 mio EUR in 47 mio EUR oz. 64 mio EUR obveznosti do SID banke. V
poslovnem letu 2014 je banka dodatno črpala zgolj 55 mio EUR državne likvidnostne pomoči, pri čemer pa
stanje likvidnostnih rezerv v obliki denarja na računu, denarja na računih pri centralni banki, vpoglednih vlog
pri drugih bankah ter visoko likvidnih obveznic na dan 31.12.2014 znaša 102 mio EUR.
V letu 2014 je banka zaprla 5 poslovnih enot in 11 poslovalnic in ob koncu leta 2014 poslovanje nadaljevala
zgolj z 2 poslovnima enotama in 2 poslovalnicama. Število poslovnih enot in poslovalnic, s katerimi banka
nadaljuje poslovanje, je nižje od števila poslovalnic in poslovnih enot, predvidenih na omenjeni presečni datum,
za 5 poslovnih enot. Zaradi zniževanja obsega poslovanja se je število uslužbencev zmanjšalo za 78 na skupno
140.
Bruto dobiček pred rezervacijami in oslabitvami je znašal 10,4 mio EUR. Banka je oblikovala za 12,2 mio EUR
dodatnih oslabitev in rezervacij ter izkazala 1,8 mio EUR izgube v poslovnem letu. Kapital banke ob koncu leta
znaša 2 mio EUR in za 743 tisoč presega projekcije iz načrta prestrukturiranja.
Igo Gruden Marko Novak dr. Imre Balogh
član uprave član uprave predsednik uprave

8
C POROČILO NADZORNEGA SVETA
V skladu z 282. členom Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter Zakonom o bančništvu (ZBan-1) in
predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, je Svet Banke Slovenije v zvezi s poslovanjem PROBANKE, d.d., ki ji je bil
izrečen ukrep izredne uprave, na svoji seji dne 24.4.2015 sprejel to poročilo. Nanaša se na poslovno leto 2014,
na preveritev letnega poročila in konsolidiranega letnega poročila za poslovno leto 2014, na preveritev letnega
poročila in konsolidiranega letnega poročila za poslovno leto 2014 in na obravnavo revizorjevih poročil.
Banka Slovenije je dne 6.9.2013 PROBANKI, d.d. izdala Odločbo o izredni upravi. V skladu z 255.a členom
Zban-1 pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke v primeru navedenega izrednega ukrepa nadzora
izvaja Banka Slovenije, oziroma v skladu z drugim odstavkom navedenega člena dolžnosti in pristojnosti članov
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije. To pomeni, da odločitve pri izvajanju pristojnosti nadzornega
sveta Probanke d. d. (enako kot vse ostale odločitve) Banka Slovenije sprejema v skladu z Zakonom o Banki
Slovenije (ZBS-1), torej na način, da odločitve sprejema Svet Banke Slovenije kot kolektivni organ, ne pa kot
nadzorni svet banke v smislu, da bi člani Sveta Banke Slovenije prevzeli vloge članov nadzornega sveta banke,
s posledicami, kot jih določa ZGD-1.
Delovanje Sveta Banke Slovenije sicer ureja Poslovnik o delovanju Sveta Banke Slovenije, ki zagotavlja
ločenost odločanja Sveta Banke Slovenije pri izvajanju rednih pristojnosti v zvezi s poslovanjem PROBANKE
d.d., kot regulatorja in pri izvajanju pristojnosti skupščine ter nadzornega sveta PROBANKE d.d..
Sodelovanje z izredno upravo in nadzorovanje njenega dela
Z odločbo o podaljšanju trajanja izredne uprave je Banka Slovenije podaljšala trajanje izredne uprave do
6.9.2015 v naslednji sestavi:
• Imre Balogh, predsednik uprave,
• Igo Gruden, član uprave,
• Marko Novak, član uprave.
Izredna uprava mora pri svojem delovanju v banki upoštevati veljavne predpise, dobro poslovno prakso ter
najvišja strokovna in etična načela bančnega poslovanja in upravljanja, interne akte banke in navodila Banke
Slovenije.
Svet Banke Slovenije je tekoče spremljal in nadzoroval vodenje poslov banke oziroma delo njene uprave. V letu
2014 se je svet v zvezi s poslovanjem Probanke d.d. sestal na 12 sejah, kjer je bila prisotna tudi uprava banke.
Uprava je Svet Banke Slovenije redno in izčrpno obveščala o poslovanju banke in doseganju ciljev iz načrta
prestrukturiranja, prav tako o posameznih načrtovanih ukrepih, ter sproti predložila morebitna dodatna
pojasnila.
Uprava je prav tako Svet Banke Slovenije seznanila s poročilom Službe notranjega revidiranja banke o
posameznih primerih, oziroma je ugotovitve notranjih revizorjev uvrstila v svoje poročilo, kjer je navedla in
pojasnila nadaljnje ukrepe.
Poslovanje banke v 2014. letu
Banka je v letu 2014 nadaljevala krčenje obsega poslovanja z unovčevanjem bančnega premoženja s
pospešeno izterjavo in prodajo terjatev. Skupni obseg poslovanja banke je na dan 31.12.2014 znašal 367 mio
EUR in je bil za 147 mio EUR nižji kot na dan 31. 12. 2013, ko je znašal 514 mio EUR. Skupni znesek kreditov
pravnim in fizičnim osebam je znašal 218 mio EUR, na dan 31.12.2013 pa 411 mio EUR. Krediti pravnim
osebam so nižji za 150 mio EUR, krediti prebivalstvu pa za 43 mio EUR. V letu 2014 je banka v sklopu
postopkov prestrukturiranja konvertirala 10 mio EUR neto kreditov v kapital odvisnih in drugih družb, unovčila
74 mio EUR neto terjatev do nebančnih komitentov ter realizirala odprodajo delov kreditnega portfelja v skupni
bruto vrednosti 103 mio EUR neto. Odprodaja vključuje tudi odplačen prenos dela kreditnega portfelja po tržnih
pogojih na DUTB. Realizacija odplačnega prenosa terjatev na DUTB je učinkovala na povečanje bančnega
portfelja državnih obveznic v višini 28 mio EUR, ki jih je banka prejela kot plačilo za prenesene terjatve.

9

10
D PREDSTAVITEV FINANČNE SKUPINE PROBANKE
1 UVEDBA IZREDNIH UKREPOV
Banka Slovenije je v skladu z 253.členom Zban -1 dne 6.9.2013 izdala odločbo, s katero je banki izrekla izredni
ukrep in imenovala izredno upravo banke s ciljem, da se zagotovijo pogoji za postopno prenehanje poslovanja
banke ter zagotovi stabilnost finančnega sistema. Hkrati je Republika Slovenije Banki Slovenije izdala poroštvo
v višini 490 mio EUR z namenom, da je banki omogočeno črpanje posojila v skrajni sili (NPSS) ter s tem
zagotovljena likvidnost in nemoteno izpolnjevanje obveznosti banke do navadnih upnikov.
Izredna uprava banke je Banki Slovenije v zahtevanem roku predložila revidirano poročilo o finančnem stanju
in predlog ukrepov za prestrukturiranje banke, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja (načrt
prestrukturiranja) banke do konca leta 2016. Svet Banke Slovenije je načrt prestrukturiranja sprejel dne 5.
novembra 2013, Ministrstvo za Finance pa ga je zaradi pridobitve dokončnega mnenja k ukrepom Republike
Slovenije za krepitev stabilnosti bank predložilo Evropski komisiji.
Banka Slovenije je na podlagi revidiranega poročila o finančnem stanju banke, v katerem je bil ugotovljen
negativen kapital v višini 214 mio EUR, banki izrekla izredni ukrep prenehanja vseh kvalificiranih obveznosti
banke zaradi pokrivanja izgube. Zaradi navedenega ukrepa so bile dne 18. decembra 2013 razveljavljene vse
delnice banke in podrejene obveznice, ki jih je izdala banka (PRB9, PRB11 in PRB12). Republika Slovenije je
hkrati 18.decembra 2013, na podlagi odločbe o državni pomoči, ki jo je izdala Evropska komisija,
dokapitalizirala banko v višini 176mio EUR zaradi zagotavljanja minimalnega kapitala, potrebnega za uresničitev
načrta prestrukturiranja. Nadaljnje dokapitalizacije, predvidene v načrtu prestrukturiranja banke, v višini 60
mio EUR (v drugem kvartalu 2014. leta v višini 30 mio EUR in v drugem kvartalu 2015. leta prav tako v višini
30 mio EUR), s strani Republike Slovenije niso bile realizirane.
Banka je v 2014.letu nadaljevala s postopnim zmanjševanjem obsega poslovanja in z upoštevanjem vseh
veljavnih zavez in načel ter po uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja ni pridobivala novih strank ali
odobravala novih kreditov. Prav tako je banka v vseh postopkih prestrukturiranja pri katerih je sodelovala,
strogo upoštevala Slovenska načela prestrukturiranja dolga v gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske
banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance, in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. V
skladu s prepovedjo, ki izhaja iz zavez Evropski komisiji, banka ni izplačevala dividend ali kuponov in ni
uporabljala oglaševalskih ali drugih strategij, ki bi povzročile izkrivljanje konkurence kot posledica državne
pomoči. Poslovni deleži, ki jih banka pridobila s konverzijo dolga v kapital v četrtem četrtletju 2014, so bili
posledica običajnega poteka postopnega prenehanja poslovanja. Deleži so bili pridobljeni v sklopu
prestrukturiranja obstoječih terjatev, kjer je bilo to nujno potrebno za ohranitev vrednosti oz. povečanje
možnosti unovčitve premoženja z namenom minimiziranja izgub za državo. Banka je dosledno spoštovala
zaveze glede cenovne politike.
Banka je že ob koncu poslovnega leta 2013 pričela s postopkom prodaje investicijskega bančništva (storitve
borznega posredništva in upravljanja premoženja in vzajemni pokojninski sklad Delta) in poslovnih razmerij s
fizičnimi osebami ter z majhnimi in srednje velikimi podjetji. Prodaja storitev borznega posredništva in
upravljanja premoženja je bila uspešno zaključena konec meseca maja 2014, portfelja upravljavcev
večstanovanjskih zgradb v skupni vrednosti 11 mio EUR v mesecu juniju 2014, kreditov fizičnim osebam v

11
skupni vrednosti dobrih 32 mio EUR pa v drugem polletju 2014.leta. Banka je v mesecu septembru z DUTB
sklenila pogodbo o odplačnem prenosu terjatev do 30 neplačnikov po tržnih pogojih v skupni knjigovodski
vrednosti 28 mio EUR, v zadnjem četrtletju pa je banka prodala kredite občinam po nominalni vrednosti v višini
12 mio EUR.
Banka je uspešno izvedla prodajne postopke in izpolnila večino zadanih ciljev. Izredna uprava je ves čas
prodajnega postopka ravnala s skrbnostjo dobrega gospodarja in upoštevala načela poštenega pogajanja ter
zagotavljala transparentnost postopka z namenom optimiziranja vrednosti premoženja v skladu s trenutnimi
tržnimi pogoji. Banka je samostojno, brez sodelovanja zunanjih svetovalcev izvedla celotni prodajni postopek,
vključno z organizacijo postopka skrbnega pregleda.
Banka je v obravnavanem obdobju prodala večino poslovnega deleža v družbi Pivovarna Laško.
2 POSLOVNA MREŽA
Finančna skupina Probanke je v letu 2014 skrčila poslovno mrežo tako, da je ukinila 5 poslovnih enot in 11
poslovalnic. Konec leta je FSP imela še 2 poslovni enoti in 2 poslovalnici v Sloveniji (Maribor in Ljubljana),
izven Slovenije pa leasing dejavnost na Reki na Hrvaškem.
E UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D. IN NJENIH ODVISNIH
DRUŽB
1 ORGANIZACIJSKA SHEMA FINANČNE SKUPINE PROBANKE
Probanka, d.d. ima v vseh odvisnih družbah 100-% lastniški delež.
* 29.1.2015 se je za družbo Proleasig d.o.o. začel likvidacijski postopek
Finančna skupina Probanke
Probanka
Nepremičnine d.o.o.
(Slovenija)
Probanka Leasing
d.o.o. Maribor
(Slovenija)
PROleasing d.o.o. *
(Hrvaška)
Probanka, d.d

12
2 UPRAVLJANJE PROBANKE, D.D.
ORGANI UPRAVLJANJA PROBANKE, D.D. V 2014. LETU
• skupščina
• nadzorni svet
• uprava
Nadzorni svet
od 1.1. do 06.9.2013
• dr. Roman Glaser, predsednik
• Jordan Kocjančič, namestnik predsednika
• Radovan Stonič, član
• Stanislav Špindler, član
• mag. Željko Puljić, član (od 06.07.2013)
Na podlagi Odločbe Banke Slovenije o izredni upravi, oznaka 26.00-0305/13–BB z dne 06.09.2013, je
pristojnosti nadzornega sveta in skupščine v letu 2014 izvrševal Svet Banke Slovenije.
Uprava
• dr. Imre Balogh, predsednik uprave
• Marko Novak, član uprave
• Igo Gruden, član uprave
Članstvo uprave v nadzornih svetih nepovezanih
družb:
• Igo Gruden: Petrol, d.d.
• Marko Novak: Staninvest d.o.o., ZBS
DELUJOČE KOMISIJE V PROBANKI, D.D.
• Likvidnostna komisija
• Odbor za naložbe komercialnega bančništva
• Odbor za naložbe v vrednostne papirje

13
ORGANIZACIJSKA SHEMA PROBANKE, D.D.
stanje: 31.12.2014

14
3. IZJAVA O UPRAVLJANJU DRUŽBE
1. Izjava o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb
1.1. Kodeks in drugi podatki o upravljanju
PROBANKA, d.d. uporablja Kodeks upravljanja javnih delniških družb (v nadaljnjem besedilu: Kodeks), katerega
besedilo je dostopno na spletnih straneh Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana (http://www.ljse.si/). Na predlog
uprave je nadzorni svet PROBANKE, d.d. sprejel Politiko upravljanja družbe PROBANKA, d.d., ki je dostopna na
http://www.probanka.si/. Poleg Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Uradni list RS, št. 42/2006 z
nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami), določbe u upravljanju (banke) vsebuje tudi Zakon o bančništvu
(ZBan-1, Uradni list RS, št. 131/2006 z nadaljnjimi spremembami in dopolnitvami) in predpisi, izdani na njegovi
podlagi.
PROBANKA, d.d. ima dvotirni sistem upravljanja z upravo in nadzornim svetom. Banka Slovenije je 6. 9. 2013
PROBANKI, d.d. izdala odločbo o izredni upravi, ki jo sestavljajo trije člani. V skladu z 255.a členom ZBan-1
pristojnosti skupščine in nadzornega sveta PROBANKE, d.d. (od takrat) izvaja Banka Slovenije. Zaradi
navedenega izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki je bil izrečen PROBANKI, d.d.
nekatere točke Kodeksa zanjo niso več neposredno uporabljive. Banka Slovenije je 29.7.2014 izdala odločbo o
podaljšanju trajanja izredne uprave, s katero je trajanje izredne uprave podaljšala do 6.9.2015.
1.2. Odstopanje od Kodeksa upravljanja javnih delniških družb
1 Osnovni cilj delniške družbe, ki opravlja pridobitno dejavnost, je maksimiranje vrednosti družbe. Ta in
drugi cilji, ki jih družba zasleduje pri opravljanju svoje dejavnosti, kot sta dolgoročno ustvarjanje
vrednosti za delničarje in upoštevanje socialnih in okoljskih vidikov poslovanja z namenom zagotavljanja
trajnostnega razvoja družbe, se navedejo v statutu družbe.
PROBANKA, d.d. svojih ciljev nima navedenih v statutu. So pa domala isti cilji, kot jih navaja prva točka
Kodeksa, navedeni v Politiki upravljanja družbe PROBANKA, d.d. Tam je v 2. poglavju med drugim
navedeno: »Dolgoročni cilji Probanke, d.d. so povečevanje njene vrednosti in s tem povečevanje
premoženja njenih delničarjev. Ta cilj je mogoče doseči z varnim in donosnim poslovanjem, ki temelji na
konkurenčnih in kakovostnih storitvah ter učinkovitem obvladovanju tveganj. Banka zato stremi k
sodobni organiziranosti in učinkovitemu sistemu vodenja, pri zaposlenih pa vzpodbuja strokovnost in
motiviranost. Banka se obenem zaveda svoje družbene odgovornosti in priznava visoke standarde
etičnosti pri svojem poslovanju.«. Navedena točka kodeksa se od imenovanja izredne uprave lahko
uporablja le še smiselno, upoštevaje vsebino izrednega ukrepa Banke Slovenije.
4.2 Družba spodbuja vse večje delničarje, predvsem pa institucionalne vlagatelje in državo, da javnost
seznanijo s svojo politiko upravljanja z naložbo v javni delniški družbi, npr. s politiko glasovanja, vrsto in
pogostnostjo izvajanja upravljavskih aktivnosti ter z dinamiko komuniciranja z organi vodenja ali
nadzora te družbe. Šteje se, da je družba pozvala delničarje skladno s tem priporočilom, če je poziv del
sklica skupščine.
PROBANKA, d.d. upravljanje z naložbo v njene delnice ali druge finančne instrumente prepušča
posameznemu investitorju. Poziva, ki ga navaja točka 4.2 Kodeksa, ne vključuje (ni vključevala) v sklic
skupščine. Od odločbe Banke Slovenije o izredni upravi naprej v skladu z 255.a členom ZBan-1
pristojnosti skupščine izvaja Banka Slovenije. Od 19. 12. 2013 je edini delničar PROBANKE, d.d.
Republika Slovenija.

15
5. Družba s pravočasnim in korektnim obveščanjem o sklicu in poteku skupščine, s strokovno organizacijo
skupščine omogoča in spodbuja aktivno izvajanje glasovalne pravice delničarjev. Za uresničevanje
pravice do obveščenosti delničarjem zagotovi zanesljive podatke o zadevah družbe in z njo povezanih
družb, ki so potrebni za presojo predmetov dnevnega reda. Vsak delničar ima možnost udeležiti se
skupščine, razpravljati v zvezi s predmeti dnevnega reda, glede njih postavljati vprašanja in predloge ter
biti enakopravno obveščen o sprejetih odločitvah na skupščini.
Zaradi izrednega ukrepa za zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, ki je bil izrečen PROBANKI, d.d.
(imenovanje izredne uprave), 5. točka Kodeksa in njene podtočke za PROBANKO, d.d. od takrat naprej
niso več neposredno uporabljive. V skladu z 255.a členom ZBan-1 pristojnosti skupščine in nadzornega
sveta izvaja Banka Slovenije, ne glede na določbe ZGD-1 ali druge določbe ZBan-1 glede izvajanja
pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke sprejema Banka Slovenije odločitve v zvezi z
izvajanjem pristojnosti skupščine in nadzornega sveta v obliki sklepov v skladu z zakonom, ki ureja
Banko Slovenije. Glede pristojnosti skupščine, ki jih izvaja Banka Slovenije se ne uporabljajo določbe
ZGD-1 glede sklica in odločanja na skupščini ter glede izpodbijanja in uveljavljanja ničnosti sklepov
skupščine.
6 Nadzorni svet je sestavljen tako, da se zagotovita odgovoren nadzor in sprejemanje odločitev v korist
družbe. Pri sestavi nadzornega sveta se upoštevajo strokovna znanja, izkušnje in veščine, ki se med
posameznimi člani nadzornega sveta med seboj dopolnjujejo.
niso več neposredno uporabljive. V skladu z 255.a členom ZBan-1 pristojnosti nadzornega sveta izvaja
Banka Slovenije.
7 Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega sveta in oblikovanje predloga skupščinskega sklepa o
imenovanju članov nadzornega sveta je transparenten in vnaprej opredeljen.
niso več neposredno uporabljive. V skladu z 255.a členom ZBan-1 pristojnosti nadzornega sveta izvaja
Banka Slovenije.
8 Nadzorni svet skrbi za nadzor družbe tekom celotnega poslovnega leta, aktivno sodeluje pri oblikovanju
Politike upravljanja in določanju upravljavskih razmerij v družbi, skrbno vrednoti delovanje uprave
družbe in opravlja ostale naloge skladno z zakonom, akti družbe in s Kodeksom.
Vsi člani nadzornega sveta podpišejo posebno izjavo, s katero se opredelijo do izpolnjevanja vsakega
kriterija neodvisnosti, navedenega v točki C.3 priloge C tega Kodeksa, in navedejo, da se smatrajo za
neodvisne, če izpolnjujejo vse kriterije, ali odvisne, če jih ne, in izrecno navedejo, da so strokovno
usposobljeni za delo v nadzornem svetu ter da imajo za tako delo dovolj izkušenj in znanja. Podpisane
izjave se objavijo na spletnih straneh družbe.
Glede na to, da banka nadzornega sveta nima, po izdaji odločbe o izredni upravi pa pristojnosti
nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije v skladu ZBan-1, in ob upoštevanju, da je za odločanje
Banke Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije pristojen Svet Banke Slovenije kot kolektivni
organ, izjava iz 8. točke Kodeksa po izdaji navedene odločbe ni bila podana, v poštev pa ne pridejo tudi
ostale podtočke 8. točke Kodeksa.

16
9 Nadzorni svet enkrat letno oceni svojo sestavo, poslovanje, potencialna nasprotja interesov posameznih
članov ter delovanje posameznih članov in nadzornega sveta kot celote in tudi sodelovanje z upravo
družbe. Tekom ocenjevanja svojega dela nadzorni svet oceni tudi delo komisij nadzornega sveta.
Banka nadzornega sveta nima, po izdaji odločbe o izredni upravi pa pristojnosti nadzornega sveta banke
izvaja Banka Slovenije v skladu ZBan-1, zato 9. točka Kodeksa ni neposredno uporabljiva.
10 Člani nadzornega sveta predsednika izvolijo z navadno večino na podlagi njegovega znanja, veščin in
sposobnosti posredovanja in vodenja. Predsednik vodi in zastopa nadzorni svet, ne sme pa sprejemati
nobenih odločitev v imenu nadzornega sveta. Vsaka odločitev, ki jo predsednik kot zastopnik nadzornega
sveta sporoči do uprave ali tretjih oseb, predhodno obravnava nadzorni svet in sprejme ustrezen sklep
ali pooblastilo. Vsa pooblastila za predsednika se upoštevajo tudi za namestnika predsednika.
Banka nadzornega sveta nima, po izdaji odločbe o izredni upravi pa pristojnosti nadzornega sveta banke
izvaja Banka Slovenije v skladu ZBan-1, zato 10. točka Kodeksa ni neposredno uporabljiva. Delovanje
Sveta Banke Slovenije sicer ureja Poslovnik o delovanju Sveta Banke Slovenije.
11 Nadzorni svet na predlog uprave imenuje sekretarja nadzornega sveta, ki piše zapisnike, skrbi za arhiv
nadzornega sveta in podpira nadzorni svet glede vseh organizacijskih in upravljavskih zadev. Posamezni
člani imajo možnost sodelovanja s sekretarjem nadzornega sveta tudi v času, ko seja nadzornega sveta
ne traja.
Pred imenovanjem izredne uprave je nadzorni svet imel svojega sekretarja. Pri izvajanju pristojnosti
nadzornega sveta nudijo Banki Slovenije strokovno in administrativno pomoč zaposleni na Banki
Slovenije in sekretarka izredne uprave PROBANKE, d.d.
12 Člani nadzornega sveta so za opravljanje funkcije ustrezno plačani. Plačilo za opravljanje funkcije je
tako, da ne onemogoča kvalitetne sestave nadzornega sveta in je skladno z odgovornostmi in nalogami,
ki jih mora nadzorni svet opravljati po zakonu in Kodeksu.
Od imenovanja izredne uprave naprej, ko pristojnosti nadzornega sveta izvaja Banka Slovenije,
PROBANKA, točka 12 Kodeksa in njene podtočke zaradi posebnega položaja PROBANKE, d.d. zanjo niso
uporabne.
13.1 Nadzorni svet poleg revizijske komisije oblikuje tudi kadrovsko komisijo in komisijo za imenovanja.
Glede na velikost in zahtevnost dela v posameznem nadzornem svetu lahko naloge kadrovske komisije
in komisije za imenovanja, kot so opredeljene v prilogi B Kodeksa, opravlja ista komisija. Komisije se
oblikuje čim prej po konstitutivni seji nadzornega sveta in dovolj zgodaj, da lahko odgovorno opravijo
svoje naloge.
Prejšnji nadzorni svet je imenoval revizijski odbor. Kadrovske komisije in komisije za imenovanja ni
imenoval. Glede na velikost in poslovanje PROBANKE, d.d. ti dve komisiji nista bili potrebni. V skladu s
šestim odstavkom 255.a člena ZBan-1 se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne uporabljajo
določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja revizijske komisije.
14 Družbo vodi uprava, ki s svojim delom, znanjem in izkušnjami zasleduje dolgoročni uspeh družbe prek
zagotavljanja optimalnega vodenja in ocenjevanja ter obvladovanja tveganj. Uprava definira in določi
družbine vrednote, strategijo poslovanja in je organizirana tako, da omogoča učinkovito opravljanje
svojih nalog. Optimalnost poslovanja uprava doseže z zagotavljanjem primernega vodstvenega kadra in
človeških ter finančnih virov.

17
Zaradi odločbe Banke Slovenije o izredni upravi in postopnem prenehanju PROBANKE, d.d. izredna
uprava ne zasleduje dolgoročnega uspeha banke, temveč njeno postopno prenehanje in čim bolj
normalno poslovanje v vmesnem času.
16 V družbah obstaja sistem plačil upravi, ki omogoča pridobitev ustreznih članov uprave glede na potrebe
družbe, hkrati pa zagotavlja skladnost interesov uprave in dolgoročnih interesov družbe.
16.1 Prejemki članov uprave so sestavljeni iz fiksnega in variabilnega dela. Dodelitev variabilnega dela
prejemkov je odvisna od vnaprej določenih meril uspešnosti. Merila uspešnosti morajo poleg uspešnosti
poslovanja spodbujati tudi trajnostni razvoj družbe in vključevati nefinančna merila, ki so pomembna za
ustvarjanje dolgoročne vrednosti družbe, kot je spoštovanje veljavnih pravil družbe in etičnih
standardov. Fiksni del prejemkov je takšen, da predstavlja zadostno plačilo za primer, ko družba zadrži
izplačilo variabilnega dela prejemkov zaradi neizpolnjevanja meril uspešnosti.
16.2 Kadar se dodeli variabilni del prejemkov, je treba izplačilo tistega dela variabilnih prejemkov, ki presega
skupne fiksne prejemke v zadnjem letu, odložiti za obdobje vsaj enega leta.
16.3 Odpravnine ne smejo presegati fiksnega dela prejemkov v enem letu.
16.4 Če so variabilni prejemki izplačani v obliki delnic, se delnice ne izplačajo vsaj tri leta po njihovi dodelitvi.
16.5 Opcijski načrti in primerljivi finančni instrumenti ne predstavljajo pretežnega dela variabilnih prejemkov
člana uprave. Merila za opcijske načrte in primerljive finančne instrumente izključujejo splošna gibanja
kapitalskega trga z uporabo primerjalnih parametrov, kot so npr. donosnost delniškega indeksa ali
doseganje vnaprej predvidene rasti tečaja delnic družbe. Odškodnine in denarna nadomestila za
neizkoriščene opcije niso dovoljeni. Član uprave, ki pridobi delnice na podlagi opcijskih upravičenj
(opcijski načrt) ali na podlagi delniškega načrta, ne sme biti upravičen prodati tako pridobljenih delnic še
najmanj eno do dve leti po prenehanju mandata, v katerem jih je pridobil.
16.6 Variabilni prejemki, izplačani v obliki delnic, kot tudi izvrševanje delniških opcij ali katerih koli drugih
pravic do pridobitve delnic ali pravic do prejemkov, preračunanih glede na gibanje cen delnic, ne smejo
biti mogoči vsaj tri leta po njihovi dodelitvi.
Plačila članom izredne uprave so določena v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v
gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD).
Člani izredne uprave so plačani po sistemu fiksnih in variabilnih prejemkov v skladu z ZPPOGD.
Odpravnine članov izredne uprave ne presegajo fiksnega dela prejemkov v enem letu.
17.2 Vsak član nadzornega sveta enkrat letno, ob menjavi in ob vsaki spremembi, podpiše in predloži
nadzornemu svetu izjavo o izpolnjevanju posameznih alinej priloge C3, s katero se opredeli do obstoja
posameznih konfliktov interesov, skladno s kriteriji, navedenimi v prilogi C3, ter se zavezuje, da bo o
novih potencialnih nasprotjih interesov nemudoma obvestil nadzorni svet.
Presojo morebitnega nasprotja interesov je opravil že ZBan-1, s tem ko je v 255.a členu določil, da z
vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu,
pristojnosti nadzornega sveta banke pa izvaja Banka Slovenije. Izjava iz točke 17.2 Kodeksa zato ni bila
podana.
18 Družba s postopkom izbire revizorja, v katerem aktivno sodelujejo organi vodenja in nadzora družbe ter
revizijska komisija, sestavljena pretežno iz neodvisnih strokovnjakov, usposobljenih za računovodstvo in
revizijo, omogoči imenovanje revizijske družbe, ki bo zagotovila neodvisno in nepristransko revizijo
računovodskih izkazov družbe skladno s strokovnimi in poklicno-etičnimi revizijskimi načeli in drugimi

18
pravili revidiranja. Za izpolnjevanje teh pravil družba med potekom revizije omogoča vse pogoje za
kvalitetno komunikacijo z revizorjem.
18.1 Pred pričetkom postopka izbire revizorja revizijska komisija in pristojni organ, ki skupščini delničarjev
predlaga njegovo imenovanje, oblikujeta merila za imenovanje revizorja in minimalne pogoje za
sodelovanje z revizorjem, ki vključujejo tudi obvezno razkritje vseh morebitnih (ne)revizijskih storitev, ki
jih je revizorska družba v zadnjem letu opravila za družbo ali njene povezane družbe.
18.2 Revizijska komisija preverja odzivnost organov vodenja na navedbe v pismu poslovodstvu, kot ga v
predreviziji oziroma po opravljeni reviziji pripravi revizor.
V skladu s šestim odstavkom 255.a člena ZBan-1 se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne
uporabljajo določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja
revizijske komisije.
19 Družba vzpostavi učinkovit sistem notranjega kontroliranja, ki omogoča tudi kvalitetno upravljanje s
tveganji. Družba v sodelovanju z revizijsko komisijo zagotovi vsebinski, periodičen in nepristranski
strokovni nadzor nad delovanjem sistema notranjega nadzora, prilagojen dejavnosti in obsegu
poslovanja družbe.
19.2 Revizijska komisija kot strokovna podpora nadzornemu svetu sodeluje v postopku potrjevanja letnega
načrta dela notranje revizije in zagotavlja tekoče spremljanje upravljanja s tveganji.
19.3 Družba zagotovi, da so poročila in ugotovitve notranje revizije dostopna članom revizijske komisije in
revizorju računovodskih izkazov.
Poročila in ugotovitve službe notranje revizije se članom Sveta Banke Slovenije sporočajo v podrobnem
povzetku in po potrebi dajo dodatna pojasnila.
V skladu s šestim odstavkom 255.a člena ZBan-1 se za banko, ki so ji izrečeni izredni ukrepi, ne
uporabljajo določbe 75. člena ZBan-1 in določbe 279. člena ZGD-1 glede obveznosti imenovanja
revizijske komisije.
21.3 Družba zagotovi javne objave sporočil tudi v jeziku, ki se običajno uporablja v mednarodnih finančnih
krogih, v tem jeziku izdela tudi letno poročilo.
PROBANKA, d.d. objavlja sporočila v slovenskem jeziku. Na svoji spletni strani objavi letno poročilo tudi
v angleškem jeziku, enako velja za nekatera druga sporočila.
22.2 Družba razkrije tudi trajnostno poročilo, katerega del je poročilo o družbeni odgovornosti (odgovornosti
do zaposlenih, potrošnikov, lokalne skupnosti ter varstva okolja) na spletni strani kot ločeno poročilo ali
sestavni del letnega poročila.
PROBANKA, d.d. posebnega trajnostnega poročila ne sestavlja. Skupine deležnikov ter strategija
komuniciranja in sodelovanja z njimi so opredeljene v Politiki upravljanja družbe PROBANKA, d.d.
22.7 Družba razkrije bruto in neto prejemke vsakega posameznega člana uprave in nadzornega sveta.
Razkritje je jasno in razumljivo povprečnemu vlagatelju ter poleg zakonskih vsebin vsebuje še:
· razlago, kako izbira meril uspešnosti prispeva k dolgoročnim interesom družbe,
· razlago metod, uporabljenih za odločitev, ali so bila merila uspešnosti izpolnjena,
· točne informacije o obdobjih odloga izplačila variabilnega dela prejemkov,
· informacije o politiki glede odpravnin, vključno s pogoji za izplačilo odpravnin in višinami odpravnin,

19
· informacije v zvezi z odmernimi dobami,
· informacije o politiki glede zadržanja prenosa delnic po odmeri,
· informacije o sestavi strokovnih skupin družb, katerih politika prejemkov je bila preučena glede na
vzpostavitev politike prejemkov zadevne družbe.
PROBANKA, d.d. razkriva te podatke v skladu z zakonom. Že takšna razkritja dajejo popolno informacijo.
2. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih kontrol in upravljanja tveganj v družbi v povezavi s
postopkom računovodskega poročanja
PROBANKA, d.d. ima vzpostavljen sistem notranjih kontrol, s katerim zagotavlja:
- točnost, zanesljivost in popolnost evidenc,
- izdelovanje pravilnih in resničnih računovodskih izkazov,
- varovanje oseb, premoženja in informacij,
- preprečitev ter odkrivanje napak in prevar,
- gospodarno in učinkovito uporabo virov in sredstev,
- skladnost z zakonskimi določili in
- skladnost z določili, opredeljenimi v internih aktih in poslovnih načrtih.
Upravljanje s tveganji zasleduje strategije in načrtovane naložbene politike posameznih poslovnih področij s
ciljem minimiziranja vseh identificiranih tveganj. Politike, metodologije, postopki in pristopi za področje
upravljanja s tveganji so opredeljeni z več internimi akti.
Služba notranje revizije z rednimi pregledi, skozi katere ocenjuje in podaja priporočila, prispeva k izboljševanju
sistema notranjih kontrol predvsem v smislu večje učinkovitosti.
3. Podatki iz 3., 4., 6., 8. in 9. točke šestega odstavka 70. člena ZGD-1
3. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (pomembno neposredno in posredno imetništvo
vrednostnih papirjev družbe, v smislu doseganja kvalificiranega deleža, po stanju na 31. 12.
2013)
Delničar Število delnic Oznaka delnic Delež v osnovnem kapitalu
Republika Slovenije 550.000 PRBS 100%
PROBANKI, d.d. ni znano, da bi bil v zvezi z zgoraj navedeno količino njenih delnic izpolnjen položaj
posrednega imetništva, kot ga določa drugi pododstavek 3. točke šestega odstavka 70. člena ZGD-1
(»Oseba je posredni imetnik vrednostnih papirjev, če jih ima druga oseba za njen račun, ali če lahko
zagotovi, da se pravice iz njih izvršujejo v skladu z njeno voljo;«).
4. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (imetniki vrednostnih papirjev, ki zagotavljajo
posebne kontrolne pravice)
PROBANKA, d.d. ni izdala vrednostnih papirjev, ki bi zagotavljali posebne kontrolne pravice.
6. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (omejitve glasovalnih pravic)
Takšne omejitve ne obstajajo.

20
8. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (pravila banke o (i) imenovanju ter zamenjavi
članov organov vodenja ali nadzora in (ii) spremembah statuta)
Statut PROBANKE, d.d. vsebuje naslednje določbe o imenovanju ter zamenjavi članov organov vodenja ali
nadzora:
III. ORGANI BANKE
A. Uprava banke
Sestava
10. (deseti) člen
Uprava banke šteje tri člane, predsednika uprave in dva člana uprave, ki jih imenuje nadzorni svet za
dobo največ pet let.
Člani uprave morajo biti v banki v delovnem razmerju za nedoločen čas in polni delovni čas.
Pogoji za člana uprave
11. (enajsti) člen
Za člana uprave je lahko imenovana oseba, ki:
– ima visokošolsko izobrazbo, je ustrezno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za
vodenje poslov banke;
– ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na zaporno kazen več kot tri mesece, ki še ni izbrisana;
– pridobi dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje funkcije člana uprave banke;
– izpolnjuje druge splošne pogoje iz zakona o bančništvu.
B. Nadzorni svet banke
Sestava
17. (sedemnajsti) člen
Banka ima nadzorni svet, ki šteje 5 (pet) članov.
Mandatna doba
18. (osemnajsti) člen
Člani nadzornega sveta so izvoljeni za dobo 4 (štirih) let, ter so po poteku mandatne dobe lahko ponovno
izvoljeni.
Če se število članov nadzornega sveta iz kakršnegakoli razloga zniža pod štiri, morajo biti takoj izvedene
nadomestne volitve.
Nadomestne volitve se izvedejo za preostanek mandatnega obdobja člana, katerega članstvo je prenehalo,
razen če skupščina ne sklene drugače.

21
Pogoji za članstvo v nadzornem svetu
19. (devetnajsti) člen
Člani nadzornega sveta morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
da so ustrezno strokovno usposobljeni in imajo lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem
poslov banke;
da niso bili pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje, ki ga prepoveduje zakon o bančništvu in kazen
še ni bila izbrisana.
Funkcije člana nadzornega sveta ne more opravljati oseba:
1. ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo:
v kateri ima banka več kot 5 (pet) - odstotni delež glasovalnih pravic ali v kapitalu in
ki nima položaja podrejene družbe znotraj finančne skupine, ali
2. ki je član oziroma članica organa vodenja ali nadzora, prokurist oziroma prokuristka ali imetnik večine
glasovalnih pravic oziroma deležev v teh pravnih osebah, ne glede na njihov sedež:
v drugi nadzorovani finančni družbi,
v družbi, ki je neposredno ali posredno nadrejena družba druge nadzorovane finančne družbe ali
v finančnem holdingu;
3. član uprave ali upravnega odbora od družbe odvisne družbe (po zakonu o gospodarskih družbah),
4. prokurist ali pooblaščenec te družbe,
5. član uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave te družbe,
6. oseba, ki je član nadzornega sveta ali upravnega odbora že v treh družbah,
ali
7. ali oseba, ki ne izpolnjuje pogojev, ki jih določa statut.
Zaradi izrednih ukrepov, ki so bili izrečeni PROBANKI, d.d., se navedene določbe statuta uporabljajo le
subsidiarno. O izredni upravi vsebuje posebne določbe ZBan-1, v poštev pa prideta predvsem 256. člen in
258. člen ZBan-1:
256. člen
(imenovanje izredne uprave in člani izredne uprave)
(1) Z odločbo o izredni upravi Banka Slovenije imenuje v banki izredno upravo ter imenuje dva ali več
izrednih upraviteljev s pooblastili za opravljanje funkcije člana izredne uprave banke.
(2) Ko je odločba o imenovanju izredne uprave vročena banki:
1. preneha funkcija članom uprave banke ter pooblastila in pristojnosti članov uprave banke za vodenje
poslov in zastopanje banke in
2. izredni upravitelji prevzamejo funkcije članov izredne uprave ter pooblastila in pristojnosti vodenja in
zastopanja banke.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek člani uprave banke, ki so jim v skladu s prejšnjim odstavkom prenehala
pooblastila za vodenje poslov in zastopanje banke, po imenovanju izredne uprave še naprej zastopajo
banko v postopkih sodnega varstva zoper odločbo Banke Slovenije v skladu s 347. členom tega zakona.
(4) Člani uprave banke, ki jim je z imenovanjem izredne uprave prenehala funkcija člana uprave banke,
niso upravičeni do nadomestil ali drugih izplačil, ki so določena v internih aktih banke ali dogovorjena s
pogodbami med banko in člani uprave za primer predčasnega prenehanja ali razrešitve s položaja člana
uprave banke.

22
(5) Za člana izredne uprave se uporabljajo določbe tega zakona o izrednem pooblaščencu s pooblastili za
opravljanje funkcije člana uprave banke, razen petega odstavka 249.f člena tega zakona.
258. člen
(pooblastila in trajanje izredne uprave)
(1) Izredna uprava vodi in zastopa banko ter izvaja aktivnosti za izvajanje izrednih ukrepov v skladu s
pisnimi navodili Banke Slovenije.
(2) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na upravo banke, se uporabljajo tudi za izredno upravo, če ni v
tem pododdelku izrecno določeno drugače.
(3) Trajanje izredne uprave v banki se ob postavitvi izredne uprave določi največ za obdobje enega leta in
se lahko podaljša, vsakič največ za eno leto, če je podaljšanje nujno za dosego ciljev izrednih ukrepov.
Skupno trajanje izredne uprave ne sme biti daljše od treh let od imenovanja izredne uprave.
Statut ne vsebuje posebnih določb, ki bi se nanašale na njegovo spremembo.
9. točka šestega odstavka 70. člena ZGD-1 (pooblastila članov poslovodstva, zlasti pooblastila
za izdajo ali nakup lastnih delnic)
Pooblastila izredne uprave so določena v že navedenem 258. členu ZBan-1. Nekatere dodatne določbe
vsebuje 259. člen ZBan-1:
259. člen
(pooblastila v času trajanja izredne uprave)
(1) Člani uprave banke morajo izredni upravi nemudoma omogočiti dostop do vse poslovne in druge
dokumentacije banke in pripraviti poročilo o predaji poslov.
(2) Izredni upravi ali posameznemu izrednemu upravitelju morajo člani uprave banke na zahtevo dati vsa
pojasnila oziroma dodatna poročila o poslovanju banke.
(3) Izredni upravitelj ima pravico odstraniti osebo, ki ovira njegovo delo, glede na okoliščine primera pa
tudi zahtevati pomoč policije.
V skladu z odločbo Banke Slovenije o izredni upravi PROBANKA, d.d. v času izredne uprave ne sme
sklepati novih poslov v zvezi z opravljanjem bančnih in finančnih storitev, razen poslov, ki izboljšajo
likvidnostni položaj PROBANKE, d.d. ali njeno kapitalsko ustreznost. Nekatere omejitve poslovanja
PROBANKE, d.d. izhajajo tudi iz odločbe Evropske komisije, dostopne na
http://ec.europa.eu/competition/elojade/isef/case_details.cfm?proc_code=3_SA_37642.
PROBANKA, d.d. nima ustanovljenega odobrenega kapitala, prav tako izredna uprava nima pooblastila
skupščine za pridobivanje lastnih delnic.
4. Podatki o delovanju skupščine in njenih ključnih pristojnostih ter opis pravic delničarjev in
načina njihovega uveljavljanja
Pred imenovanjem izredne uprave so za skupščino in pravice delničarjev veljale določbe ZGD-1 in statuta.
Zaradi izrednih ukrepov, izrečenih PROBANKI, d.d., delovanje njene skupščine (zdaj) ureja ZBan-1:
255a. člen
(pristojnosti organov banke v času izrednih ukrepov)
(1) Z vročitvijo odločbe o izrednih ukrepih banki prenehajo pooblastila in pristojnosti nadzornemu svetu in
skupščini banke. Pristojnosti skupščine in nadzornega sveta banke izvaja Banka Slovenije, razen pristojnosti

23

24
4. NOTRANJA REVIZIJA
Banka Slovenije je v mesecu septembru 2013 izdala Odločbo o imenovanju Izredne uprave banke (v
nadaljevanju Uprava banke) ter na tej podlagi v novembru 2013 »Navodilo izredni upravi banke«. Probanki je
bilo naloženo, da preveri finančno stanje banke ter dodatno, da vsak sum kaznivega dejanja na ustrezen način
naznani pristojnim organom. Tako je bilo Izredni upravi banke naloženo, da zagotovi izvedbo revizije celotnega
poslovanja in upravljanja banke za obdobje 2006 do 2013.
Na podlagi predloga Službe notranjega revidiranja (v nadaljevanju SNR) je Uprava banke na svoji seji potrdila
koncept pregleda poslovanja banke. Pregled poslovanja banke temelji na osnovnem izhodišču, da je za
učinkovito izvedbo pregleda poslovanja banke potrebno dati prednost (prioriteto) zelo pomembnim področjem
ter posledično večjim tveganjem za banko, ki izhajajo iz takšnih zelo pomembnih področij. Pri pregledu teh
pomembnih področij bo banka ugotovila oz. bo imela večjo možnostjo odkritja nepravilnosti, sumov oškodovanj
ali kaznivih dejanj. Na podlagi potrjenega koncepta pregleda poslovanja banka je SNR v letu 2014 izvajala
izredne revizijske preglede preteklega poslovanja banke.
SNR je za leto 2014 pripravila Letno poročilo, v katerem je Upravi banke in Nadzornemu svetu podrobno
poročala o svojem delu. Iz priloge, ki je sestavni del letnega poročila SNR, je prikazano: stanje zaključenih
pregledov SNR po stanju na 31.12.2013, stanje pregledov (preiskav) v izvajanju in načrt pregledov.
Služba notranjega revidiranja in PS sta do 31.12.2014 zaključila s preiskavo 21 zahtevnih primerov. V tej zvezi
je Uprava banke vložila 18 x naznanitev sumov storitve kaznivega dejanja ter 2 odškodninska zahtevka. Razen
zaključenih 21-stih primerov na 31.12.2014 je SNR dokončno pregledala še 4 primere, ter za njih izdala
poročila, ki so bila poslana v pravno presojo zunanjim odvetnikom oz. pravni službi banke. SNR po stanju na
31.12.2014 preglejuje tudi 6 primerov, kjer so preiskave v teku. V mesecu januarju 2015 je Uprava banke, na
podlagi mnenja pravnih strokovnjakov, podala naznanilo za dodatna 2 suma storitve kaznivega dejanja (od prej
omenjenih zaključenih 4-ih primerov). Probanka je tako do 20.1.2015 pristojnim organom vložila 20 kazenskih
ovadb ter 2 odškodninska zahtevka. Vložene kazenske zadeve obravnavajo organi pregona, s katerimi banka
konstruktivno sodeluje in jim posreduje potrebne informacije. Odškodninski zahtevki se obravnavajo v
pravdnem postopku na pristojnem okrožnem sodišču.
Preiskave v letu 2014 je SNR izvajala na način, da je za vsako posamezno področje opravila pregled, zapisala
ugotovitve in zaključke, na podlagi katerih so pravni strokovnjaki oz. PS podali pravno vrednotenje. Na podlagi
tako pripravljenega skupnega poročila SNR in PS, so pravni strokovnjaki pripravili dokument »naznanitev suma
storitve kaznivega zoper gospodarstvo«, v katerem so za potrebe prijave zunanjim organom natančno opisali
dejansko stanje. Banka je navedene naznanitve posredovala Specializiranemu državnemu tožilstvu,
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU) in Banki Slovenije (BS).
Preiskave primerov, ki jih je izvedla SNR, so zelo zahtevni tako glede področij pregleda, strokovnosti, vsebini,
kot po potrebnih obsegih. Pri izvajanju preiskav ter pri pripravi zaključkov in pisanju poročila so morali notranji
revizorji pregledati, obdelati in analizirati zelo veliko količino različne poslovne dokumentacije in podatkov iz
računalniških evidenc. Pri svojem delu se je SNR večkrat srečala s težavo, da zaradi objektivnih razlogov ni
mogla popolnoma ugotoviti dejanskega stanja, saj je pristojnost omejena na dokumentacijo, s katero razpolaga
banka. Veliko oseb, ki so bile udeležene pri posameznih spornih dejanjih, ni več zaposlenih v banki, prav tako
so velikokrat udeležene tudi tretje osebe, do katerih nimamo neposrednega dostopa. Banka nima pravne
podlage za pridobitev dokumentacije, ki se nahaja pri drugih bankah, pravnih in fizičnih osebah. V teh primerih
je SNR čim natančneje raziskala dejansko stanje, preiskovalnim organom pa dala dodatna napotila v zvezi s
tem, katere osebe bi še bilo smiselno zaslišati in katere materialne dokaze pridobiti.
Vodja SNR je celotno leto 2014 Upravi banke redno pisno in ustno poročal o načrtih na področju pregleda
preteklega poslovanja banke, o realizaciji izvedenih pregledov ter o drugih postopkih banke v tej zvezi
(vključitev zunanjih revizorjev in Banke Slovenije v pregled). Uprava banke in nadzorni svet sta bila redno
pisno obveščena o delu SNR na področju izvajanja pregledov ter sta podajala usmeritve glede nadaljnih
pregledov.
Vsi notranji revizorji so izvajali preglede poslovanja banke zelo angažirano in s potrebno strokovno skrbnostjo.
Ker so pri delu notranji revizorji neodvisni od preiskanih primerov, so tako zagotovili popolno nepristranskost.

25
F MAKROEKONOMSKO OKOLJE IN FINANČNI SISTEM V 2014. LETU
1 MAKROEKONOMSKO OKOLJE
Bruto domači proizvod Slovenije je po dveh letih upadanja v letu 2014 beležil najvišjo rast po začetku krize.
Predvsem zaradi izboljšanja konkurenčnosti slovenskega menjalnega sektorja ter s tem povezane krepitve rasti
izvoza, je rast bruto domačega proizvoda znašala 2,6%. Presežek na tekočem računu plačilne bilance je, kot
rezultat naraščajočega presežka v blagovni menjavi, v letu 2014 dosegel 5,9 % BDP. Povprečna letna inflacija
je leta 2014 znašala 0,2% (leta 2013 1,8 % ). Prvič po letu 2008 se je nekoliko povečala tudi domača
potrošnja, spodbujena z okrepljeno investicijsko dejavnostjo. Ne glede na okrevanje razmer na trgu dela in
skromnem povečanju potrošnje gospodinjstev, ostaja visoka strukturna brezposelnost, hkrati s 13 odstotno
stopnjo registrirane brezposelnosti, ena izmed osrednjih makroekonomskih težav. Kljub relativno visoki rasti
BDP v letu 2014 Slovenija ostaja v skupini držav z največjim padcem gospodarske aktivnosti v času krize.
2 BANČNI SISTEM
Znižanje bilančne vsote bančnega sistema je v 2014.letu znašalo 4 % oz. 1,6 mrd EUR in je bilo pomembno
manjše kot v letu pred tem. Na dan 31.12 2014 znaša obseg 38,8 mrd EUR. Na zmanjševanje bilančne vsote
sistema je vplival prenos nedonosnih terjatev Abanke in Banke Celje na DUTB.
Vloge in krediti nebančnega sektorja, ki so najpomembnejši vir financiranja bank, so se v 2014. letu povečale
za 1,9 mrd EUR oziroma za 8,3 % in znašajo 24,4 mrd EUR. K temu je največ prispevalo povečanje vlog
prebivalstva za 728 mio EUR, vlog države za 694 mio EUR ter vlog podjetij za 480 mio EUR.
Kreditna aktivnost bank se je tudi v 2014.letu znižala, vendar bistveno manj kot v letu 2013. Posojila
nebančnemu sektorju so se zmanjšala za 11,3%, medtem ko je znašal padec v letu 2013 20,8 %. Največji
padec beleži obseg posojil nefinančnim družbam (20%) oz. 2,3 mrd EUR. Posojila prebivalstvu so se znižala za
1,6% oz. 140 mio EUR.
Obseg kapitala bank se je v 2014. letu zvišal za 585 mio EUR oz. 16 % in znaša 4,2 mrd EUR.
Bančni sistem je v 2014. letu posloval z izgubo že peto leto zapored. Izguba pred davki je znašala 48,5 mio
EUR, medtem ko je v letu 2013 znašala 3,4 mrd EUR. Bančni sistem je v letu 2014 izkazal bruto dohodek v
višini 1,2 mrd EUR, kar pomeni dobrih 13% več, kot v letu 2013. Dobiček pred oslabitvami in rezervacijami pa
znaša 550 mio EUR. Dodatno je celotni bančni sistem v letu 2014 oblikoval 599 mio EUR oslabitev in
rezervacij, kar predstavlja 16% v primerjavi s preteklim letom.
Poslovne banke so v 2014. letu dosegle 832 mio EUR čistih obresti in 402 mio EUR čistih neobrestnih prihodkov.
Operativni stroški bank so v primerjavi s preteklim letom nižji za 5,2 % in znašajo 683 mio EUR.
Obrestna marža je v 2014. letu znašala 2,18 % (1,67% v letu 2013), medtem ko je marža finančnega
posredništva znašala 3,11 % (2,44% v letu 2013).

26
G FINANČNI REZULTATI POSLOVANJA PROBANKE, D.D.
1 FINANČNI POLOŽAJ
SREDSTVA BANKE 31.12.2014 31.12.2013
IND
2014/2013
Denar v blagajni, stanje na računih pri CB in vpogledne vloge pri
bankah 72,330 12,863 562
Finančna sredstva namenjena trgovanju 268 1,081 25
Finančna sredstva razpoložljiva za prodajo 42,534 52,504 81
Krediti bankam 1,049 1,045 100
Krediti strankam, ki niso banke 217.680 410,691 53
Dolgoročne naložbe v družbe 2,967 2,859 104
Opredmetena osnovna sredstva 12,146 13,475 90
Ostala aktiva 18.190 19,160 95
SKUPAJ 367.164 513,678 71
Bilančna vsota banke na dan 31.12.2014 znaša 367 mio EUR. Znesek predstavlja znižanje bilančne
izpostavljenosti v poslovnem letu 2014 v višini 146 mio EUR oz. 29% ter predstavlja skupno znižanje bilančne
vsote v obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 v višini 324 mio EUR oz. 47%.
Vendar pa je ob tem potrebno upoštevati, da je na skupno znižanje bilančne vsote vplivalo dodatno črpanje
neposrednega posojila v skrajni sili v višini 90 mio EUR, ki ga je banka izvedla v juniju 2014 z namenom
zagotavljanja bodoče likvidnosti, saj je v drugi polovici poslovnega leta 2014 prišlo do spremembe mehanizma
za zagotavljanje likvidnosti, ki je tako pomembno odstopal od prvotno predvidenega mehanizma. Ob izključitvi
omenjenega učinka v višini 90 mio EUR iz naslova dodatne likvidnosti, bi bilančna vsota banke znašala 277 mio
EUR, kar v celotnem obdobju po uvedbi postopka nadzorovane likvidacije dne 06.09.2013 predstavlja znižanje
za 60% oz. 414 mio EUR, ter 236 mio EUR v poslovnem letu 2014.
Skupni znesek kreditov nebančnemu sektorju v višini 218 mio EUR neto predstavlja znižanje v višini 235 mio
EUR oz. 52% v obdobju po 06.09.2013, ter znižanje v višini 193 mio EUR oz. 47% v primerjavi s stanjem ob
koncu poslovnega leta 2013. V letu 2014 je banka v sklopu postopkov prestrukturiranja konvertirala 10 mio
EUR neto kreditov (27 mio bruto) v kapital odvisnih in drugih družb. Z izkoriščanjem učinkovitega internega
postopka izterjave, ki je bil vzpostavljen ob uvedbi postopka nadzorovane likvidacije, je banka unovčila 74 mio
EUR neto terjatev do nebančnih komitentov. Banka je prav tako uspešno realizirala odprodajo delov kreditnega
portfelja v skupni bruto vrednosti 199 mio EUR (103 mio EUR neto), pri čemer je del kreditnega portfelja po
tržnih pogojih odplačno prenesla na DUTB. Realizacija odplačnega prenosa terjatev na DUTB je učinkovala na
povečanje bančnega portfelja državnih obveznic v višini 28 mio EUR, ki jih je banka prejela kot plačilo za
prenesene terjatve.
Stanje likvidnostnih rezerv v obliki denarja na računu, denarja na računih pri centralni banki, vpoglednih vlog
pri drugih bankah ter državnih obveznic na dan 31.12.2014 znaša 102 mio EUR in se je glede na stanje ob
koncu preteklega leta povečalo za 65 mio EUR.

27
V grafu so k ostali aktivi vključene dolgoročne naložbe v družbe in opredmetena osnovna sredstva.
OBVEZNOSTI BANKE 31.12.2014 31.12.2013
IND
2014/2013
Dolgovi do bank 56,631 268,801 21
- od tega sredstva NPSS* 0 165,324 -
Vloge strank, ki niso banke 74,507 217,658 34
Krediti strank, ki niso banke 220,532 50 441064
Dolžniški vrednostni papirji 8,390 9,727 86
Rezervacije 3,626 7,631 48
Kapital 1.990 3,622 136
Ostala pasiva 1,488 6,189 24
SKUPAJ 367.164 513,678 441,413
*NPSS- Neposredno posojilo v skrajni sili, ki ga v skladu s pravili ECB zagotovi Banka Slovenije
Banka je v poslovnem letu 2014 znižala dolgove do bank v višini 212 mio EUR, pri čemer je odplačala
obveznosti do SID banke v višini 47 mio EUR, namesto neposrednega posojila v skrajni sili, ki ga je ob uvedbi
postopka nadzorovane likvidacije banki zagotovila Banka Slovenije, pa banka koristi posojilo Ministrstva za
finance v višini 220 mio EUR, kar pomeni zgolj 55 mio EUR večje koriščenje državne likvidnostne podpore. V
letu 2014 je banka izplačala 143 mio EUR depozitov komitentov, ki niso banke, v celotnem obdobju od
06.09.2013 do konca poslovnega leta 2014 pa je banka odplačala ter poplačala depozite v skupni višini 347 mio
EUR. Ob koncu poslovnega leta 2014 stanje obveznosti iz naslova depozitov znaša 74 mio EUR (od tega 55 mio
EUR depozitov fizičnih oseb, 17 mio EUR depozitov podjetij in 2 mio EUR javnega sektorja), stanje obveznosti
do SID banke 57 mio EUR ter stanje obveznosti do Ministrstva za finance 220 mio EUR.
Kapital banke znaša na dan 31.12.2014 2 mio EUR, kar predstavlja znižanje v višini 1,6 mio EUR v primerjavi s
stanjem ob koncu poslovnega leta 2013. Znižanje je posledica izgube tekočega leta v višini 1,8 mio EUR ter
povečanja kapitala iz naslova presežka iz prevrednotenja naložb razpoložljivih za prodajo v višini 0,2 mio EUR.

28
2 FINANČNI REZULTAT
Banka je v poslovnem letu 2014 ustvarila pozitiven poslovni izid pred slabitvami in rezervacijami v višini 10,4
mio EUR. Na poslovni izid so pomembno vplivali različni ukrepi uprave (npr. optimizacija stroškov,
organizacijski ukrepi, itd.) ter uspešna realizacija prodajnega postopka dela kreditnega portfelja in portfelja
vrednostnih papirjev. Banka je v četrtem četrtletju 2014 prav tako odprodala večino poslovnega deleža v družbi
Pivovarna Laško ter s prodajo ustvarila dobiček v višini več kot 9 mio EUR in tako realizirala presežek iz
prevrednotenja, ki je bil natečen skozi poslovno leto.
Po oblikovanju dodatnih slabitev in rezervacij v višini 12,2 mio EUR, znaša izguba banke v obravnavanem
obdobju 1,8 mio EUR.

29
3 DELNIŠKI KAPITAL IN DELNIČARJI BANKE
3.1 Kapital banke
Delniški kapital banke na zadnji dan leta sestavljajo kategorije: v tisoč EUR
2014 2013
Vpisani kapital 5.500 5.500
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 471 281
Rezerve iz dobička (3.981) (2.159)
SKUPAJ KAPITAL 1.990 3.622
Vpisan kapital banke sestavljajo delnice:
2010 2011 2012 2013 2014
Redne - PRBR 3.399.814 3.772.181 3.895.597 550.000 550.000
Prednostne - PRBP 400.000 400.000 400.000 0 0
Skupaj število delnic 3.799.814 4.172.181 4.295.597 550.000 550.000
Nominalna vrednost delnice 4,17 4,17 4,17 10,00 10,00
3.2. Delničarji banke
Edini lastnik banke je z izvedeno dokapitalizacijo v višini 176 mio EUR postala država.
3.3 Kapitalska ustreznost
Regulatorni kapital banke je ob koncu 2014. leta znašal 381 tisoč EUR. Kapitalska ustreznost banke je bila
0,11%.
Temeljni kapital banke (Tier 1) je znašal 1.067 tisoč EUR oziroma 0,11 % tehtane rizične aktive.
3.4 Odkup lastnih delnic
Probanka ob koncu poslovnega leta v portfelju ni imela lastnih delnic.
3.5 Obveščanje vlagateljev
Pomembnejše spremembe podatkov, vsebovane v prospektu za borzno kotacijo, sproti objavljamo preko
sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet. Dostop do objave je omogočen tudi preko spletnih
strani družbe www.probanka.si, in sicer najmanj pet let od datuma objave obvestila naprej, nato pa v arhivu
sporočil za javnost.

30
H ANALIZA POSLOVANJA PROBANKE, D.D.
1 UPRAVLJANJE S TVEGANJI
Banka je pri poslovanju izpostavljena različnim finančnim tveganjem, med katere sodijo kreditno tveganje,
likvidnostno tveganje, tržno tveganje, obrestno tveganje, valutno tveganje, operativno tveganje, strateško
tveganje, tveganje ugleda in tveganje dobičkonosnosti.
V skladu s potrjenim načrtom finančnega prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja v
obdobju 3 let oziroma do konca leta 2016, je upravljanje s tveganji v banki usmerjeno v izpolnjevanje
strategije in zavez sprejetih v okviru le-tega. Temeljna strategija banke je maksimiranje vrednosti sredstev
oziroma doseganje najvišjega možnega poplačila obveznosti banke in s tem najnižjega bremena za
davkoplačevalce.
Kreditno tveganje
V letu 2014 je bilo poslovanje banke v celoti usmerjeno v zasledovanje ciljev, ki so bili zastavljeni v načrtu
finančnega prestrukturiranja oziroma zniževanje izpostavljenosti kreditnemu tveganju in maksimiranja
vrednosti sredstev.
V skladu s sprejetim načrtom finančnega prestrukturiranja banke je sklepanje novih poslov omejeno na vseh
področjih poslovanja. Sklepanje novih poslov je omejeno zgolj na obnavljanje obstoječe izpostavljenosti na
kratek rok in pod strožjimi pogoji (finančne zaveze komitenta, višja obrestna mera, dodatno zavarovanje,
dodatna udeležba lastnikov) ter s ciljem, da z dejanji ne vpliva na poslabšanje likvidnosti banke in s tem ne
prevzema večjih tveganj. Sprejemanje odločitev banke obvezno temelji tudi na proučitvi alternative
predlaganim aktivnostim, če se le-te ne bi realizirale.
Zaradi zahtevnih gospodarskih razmer je v Sloveniji veliko družb, pri katerih je za preživetje na dolgi rok nujno
finančno prestrukturiranje. Banka se v teh postopkih strogo drži Slovenskih načel prestrukturiranja dolga v
gospodarstvu, ki so jih sprejele vse slovenske banke ob sodelovanju Banke Slovenije in Ministrstva za finance,
in ki temeljijo na t.i. Londonskih načelih. Glede na dejstvo, da doba večine prestrukturiranj presega obdobje
poslovanja banke, hkrati pa mora le-ta zasledovati stroge zaveze do EK, si banka v procesu pogajanj s
komitenti in drugimi bankami poskuša pridobivati možnost predčasnega izhoda oz. poplačila.
Na področju garancijskega poslovanja je sklepanje poslov omejeno na predhodno sklenjene obligatorne zaveze
banke. Banka v procesu izdajanja garancij ne izdaja obligatornih izjav, s katerimi bi se vnaprej zavezala za
izdajo dolgoročnih garancij.
Likvidnostno tveganje
Način upravljanja z likvidnostjo banke se je bistveno spremenil ob uvedbi postopka nadzorovanega prenehanja
poslovanja z dne 06.09.2013.
Zaradi izpolnjevanja vseh svojih obveznosti je banka takoj po 6.9.2013 začela uporabljati ELA instrument
(Emergency lending assistance) oz. NPSS (Neposredno posojilo v skrajnji sili). NPSS je posojilo, ki ga odobri
Banka Slovenije le ob ustreznem zavarovanju, zato je banka zanj zastavila razpoložljivo finančno premoženje
primerno za operacije Evrosistema kot tudi, po merilih Banke Slovenije, drugo primerno finančno premoženje.
Za nezavarovan del posojila je Vlada Republike Slovenije odobrila poroštvo Republike Slovenije. Banka
Slovenije je 12. junija odstopila od omenjene pogodbe ter unovčila poroštvo republike Slovenije v višini 241
mio EUR. Banka je do konca 2014. leta Ministrstvu za finance RS že odplačala 21 mio EUR posojila oziroma
likvidnostne državne pomoči. V primerjavi z maksimalno odobreno likvidnostjo v znesku 325 mio EUR banka na
dan 31.12.2014 izkazuje črpanje omenjene postavke v znesku 220,5 mio EUR.
Banka na dan 31.12.2014 izkazuje 102 mio EUR likvidnostnih rezerv (stanje denarnih sredstev v višini 72 mio
EUR in 30 mio EUR v visoko likvidnih državnih obveznicah), celotne še nezapadle obveznosti banke do
deponentov ter najetih kreditov pri bankah pa znašajo 131 mio EUR.
Banka izdeluje tudi s strani Banke Slovenije predpisan scenarij izjemnih situacij, ki upoštevajo predpostavke
pomembnih sprememb dejavnikov, ki vplivajo na likvidnost banke v smeri poslabšanja.

31
Banka še vodi s strani Banke Slovenije predpisan model likvidnosti - količnike likvidnosti, vendar ne zagotavlja
več zahtevane pokritosti virov z naložbami.
Na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je ob koncu leta 2014 kotirala le še ena emisija obveznic Probanke
d.d., in sicer navadna obveznica z oznako PRB10, ki zapade meseca maja 2015.
Tržno tveganje
Upravljanje in obvladovanje tržnih tveganj s ciljem omejevanja izgub, ki lahko nastanejo zaradi dejavnikov na
finančnih trgih (nihanje cen vrednostnih papirjev, valutnih tečajev, obrestnih mer, cen nepremičnin), banka
izvaja s spremljanjem njihovih vplivov na izpostavljenost banke, ter s postopno in preudarno odprodajo
premoženja v skladu z razmerami na trgu. Banka je bila v 2014. letu na področju tržnih tveganj izpostavljena
predvsem cenovnim, valutnim in obrestnim tveganjem. Najbolj neugodni dejavniki tveganja so bili še zmeraj
slaba likvidnost na delniških in nepremičninskih trgih ter šibko zanimanje domačih in tujih vlagateljev za
slovenska podjetja. Omenjeno zanimanje se sicer nekoliko izboljšuje.
V skladu s ciljnim prenehanjem poslovanja banka sedaj aktivnosti na področju tržnih tveganj usmerja v
spremljanje omenjenih tržnih dejavnikov s ciljem maksimirati kupnine iz prodaj vseh portfeljev, na katere
vplivajo tržni dejavniki (to so praktično vse aktivne bančne postavke)..
Obrestno tveganje
Zaradi specifičnega statusa banke, izpostavljenost banke obrestnim tveganjem ni med poglavitnimi tveganji, ki
jih banka spremlja.
Obrestno tveganje pomeni možnost, da zaradi spremembe tržnih obrestnih mer banka utrpi izgubo. V širšem
pomenu izhaja obrestno tveganje iz obrestno občutljivih naložb, ki imajo različne zapadlosti in različno dinamiko
spreminjanja obrestnih mer v primerjavi z obrestno občutljivimi obveznostmi. Na nivojih posameznih skupin
produktov in na nivoju posameznih trgovalnih portfeljev je obrestno tveganje padca vrednosti posameznih
postavk glede na gibanja obrestnih mer na finančnih trgih.
V skladu s statusom banke, je banka v 2014. letu izkazala nenaklonjenost obrestnemu tveganju glede na
področja aktivnosti, kjer obrestno tveganje v največji meri nastopa (prebivalstvo – aktiva, prebivalstvo –
pasiva, gospodarstvo – aktiva, gospodarstvo – pasiva, zakladniško posli, investicijsko bančništvo). Glede na
status zapiranja poslov, banka postopoma zmanjšuje že tako relativno majhno izpostavljenost obrestnemu
tveganju.
Cenovna politika banke, da so obrestne mere na depozite nižje ter obrestne mere na kredite pa višje od tržnih
obrestnih mer, je prispevala k povečanju obrestne marže z 2,58 % konec leta 2013 na 2,82 % konec leta 2014.
Operativno tveganje
Banka izvaja procese identifikacije, ocenjevanja in zniževanja operativnega tveganja v skladu s politiko
upravljanja operativnega tveganja.
V skladu z ocenjenim profilom tveganja je izvajala postopke in ukrepe za znižanje in ublažitev tveganja. Pri
operativnem tveganju ima Banka nizko toleranco ter v tem smislu izvaja aktivno politiko obvladovanja
operativnega tveganja, ki zajema ustrezne ukrepe v izogib in za ublažitev posledic morebitnih škodnih
dogodkov.
Banka izvaja naslednje ukrepe za obvladovanje operativnega tveganja:
• ima sklenjene dolgoročne pogodbe z zavarovalnicami za zavarovanje oseb, premoženja in odgovornosti
za kritje večine izgub zaradi škodnih dogodkov na področju objektov, opreme, odgovornosti in
gotovinskih kreditov bančništva na drobno;
• izgrajuje in vzdržuje sisteme za fizično in tehnično varovanje oseb ter premoženja v skladu z
veljavnimi predpisi in standardi. Sistemi zagotavljajo aktivno zaščito in preprečujejo ter zmanjšujejo
škodne dogodke operativnega tveganja;
• s politikami in internimi predpisi skupina ureja področje pogodbenih odnosov z zunanjimi izvajalci ter s
tem nanje prenaša tveganja, predvsem pri poslih, ki jih zunanji izvajalci opravljajo v njenem imenu in
za njen račun.

32
Banka je izgradila in vzdržuje delovanje sistema notranjih kontrol, ki vključuje tudi sistem za obravnavo in
obvladovanje goljufij in prevar, pri katerem izvaja politiko ničelne tolerance.
V procesu nadorovanega prenehanja poslovanja banke je upravljane operativnega tveganja usmerjeno v
varovanje premoženja in pravic banke ter komitentov. Izvajajo se ocene tveganja in nadzorovani postopki pri
ukinitvah in prodaji dejavnosti in odprodajah premoženja. Za obvladovanje operativnega tveganja se pri tem
ščitijo osebni podatki in poslovne informacije pred morebitnimi zlorabami in neupravičenimi vpogledi in razkritji.
V procesih upravljanja operativnega tveganja se izvaja sistem rednega poročanja o tveganju, o dejanskih
škodnih dogodkih in potencialnih dogodkih zaradi ocene izpostavljenosti operativnemu tveganju. Interno
poročanje je namenjeno Varnostnemu forumu in upravi, ki na svojih rednih in izrednih sejah obravnavata
škodne dogodke varnosti oseb in premoženja ter varnosti informacij. Sistem izrednega poročanja temelji na
vnašanju škodnih dogodkov in deluje opozorilno v primerih večje izpostavljenosti tveganju. Sistem poročanja je
namenjen tudi nosilcem tveganja, da proučijo okoliščine in vzroke za nastanke škodnih dogodkov ter pripravijo
ustrezne ukrepe za njihovo preprečitev in/ali znižanje njihovega vpliva.
Izgube škodnih dogodkov se ocenjujejo po petstopenjski lestvici od zelo majhnih, majhnih, srednjih do velikih
in zelo velikih.
Na osnovi letnega poročila o identificiranih škodnih dogodkih ugotavljamo, da banka obvladuje operativno
tveganje na sprejemljivem nivoju.
Valutno tveganje
Valutno tveganje predstavlja potencialno izgubo, ki izhaja iz naslova neusklajene devizne podbilance in
nestanovitnosti deviznih tečajev.
Banka izvaja politiko rednega upravljanja z valutnim tveganjem, ki obsega redno spremljanje in merjenje neto
valutne pozicije banke, načrtovanje in ocenjevanje pričakovanih in morebitnih dogodkov, ki lahko vplivajo na
povečanje izpostavljenosti banke valutnemu tveganju, ter sprejemanje ustreznih ukrepov za obvladovanje
valutnega tveganja.
Banka izračunava izpostavljenost valutnemu tveganju v skladu s Sklepom o kapitalski ustreznosti bank in
hranilnic, predpisanim s strani Banke Slovenije. Podatke za merjenje izpostavljenosti valutnemu tveganju
zajema banka iz podatkovnega skladišča.
Banka sledi politiki s katero na agregatni ravni vzdržuje zaprto pozicijo po posameznih valutah.
Model merjenja izpostavljenosti tveganjem temelji na sistemu limitov, ki omejujejo velikost skupne neto
pozicije v tuji valuti kot tudi izpostavljenosti do posameznih valut.
Druga tveganja
Strateško tveganje
Strateško tveganje je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi nepravilnih strateških odločitev,
neustreznega izvajanja sprejetih odločitev ter premajhne odzivnosti na spremembe poslovnega okolja. V skladu
s strategijo postopnega prenehanja poslovanja, so vse aktivnosti banke na področju upravljanja s strateškim
tveganjem usmerjeni v izvajanja zastavljenega načrta finančnega prestrukturiranja, ki temelji na zagotavljanju
najnižjega bremena za davkoplačevalce.
Tveganje ugleda
Tveganje ugleda je tveganje nastanka izgube, ki nastane zaradi negativne podobe, ki jo imajo o banki njeni
komitenti, poslovni partnerji, lastniki, investitorji in nadzorniki. Po imenovanju izredne uprave in sprejetju
načrta finančnega prestrukturiranja, ki predvideva postopno prenehanje poslovanja banke, je tveganje ugleda
povezano z doseganjem zastavljenega cilja najvišjega možnega poplačila obveznosti banke. Tako so vsi
aktivnosti banke usmerjeni v realizacijo zastavljenih ciljev in s tem minimiziranje potencialne dodatne izgube za
davkoplačevalce iz naslova tveganja ugleda.

33
Tveganje dobičkonosnosti
Tveganje dobičkonosnosti je tveganje nastanka izgube zaradi nesposobnosti banke, da ustvarja stalen presežek
prihodkov nad odhodki. Pri upravljanju s tveganjem dobičkonosnosti v banki je, glede na specifično situacijo,
glavno vodilo zagotavljanje najnižjega možnega bremena za davkoplačevalce v s skladu s sprejetim načrtom
finančnega prestrukturiranja, ki natančno opredeljuje ravnanje banke tako pri ustvarjanju prihodkov, kot tudi
pri zniževanju odhodkov.
2 VAROVANJE INFORMACIJ IN INFORMACIJSKEGA SISTEMA
Cilji varovanja informacij Probanke so: varovanje informacij pred nepooblaščenim dostopom (zaupnost),
zagotavljanje informacij in informacijskih storitev, ko jih uporabniki potrebujejo (razpoložljivost), in varovanje
točnosti in popolnosti informacij (integriteta).
Probanka uresničuje cilje varovanja informacij skozi sistem upravljanja varovanja informacij, ki temelji na
družini standardov za področje upravljanja varovanja informacij ISO/IEC 27000. Sistem upravljanja varovanja
informacij je zasnovan je na podlagi ciljev poslovanja ter usklajen z zakonodajo, zahtevami in smernicami
regulatorjev in nadzornikov ter s standardi in dobrimi praksami, ki veljajo za to področje.
Banka je od 6. septembra 2013 v procesu nadzorovane likvidacije. V skladu z usmeritvami uprave in
Varnostnega foruma so se aktivnosti na področju varovanja informacij v letu 2014 zmanjšale. Delovno mesto
pooblaščenec za varovanje informacij in osebnih podatkov od začetka 2014 ni bilo več zasedeno, v novembru
2014 pa je bilo z reorganizacijo ukinjeno. V letu 2014 s strani komitentov in zaposlenih ni bil prijavljen noben
sum zlorabe na področju varovanja informacij ali osebnih podatkov. Še vedno se aktivno spremlja in sodeluje v
sistemu obveščanja o prevarah, ki je organiziran na nivoju ZBS. Ob pojavi posameznih dogodkov, se
upoštevajoč tveganja, nemudoma obvešča pristojne in izvajalce aktivnosti na področjih, na katerih so bile
zaznane prevare oz. poizkusi prevar.
3 PROCES ICAAP
Ker je banka v postopku nadzorovanega prenehanja poslovanja, so vsi kapitalski cilji zelo poenostavljeni in
sledijo dejstvu, da banka ne zasleduje kapitalske potrebe za primer trajno delujočega sistema. Zato ima tudi
proces ICAAP ustrezno manjši pomen.

2014
________________________________________
LETNO POROČILO
Računovodsko poročilo
RAČUNOVODSKI IZKAZI PROBANKE, d.d. ZA 2014. LETO, SESTAVLJENI V SKLADU Z MEDNARODNIMI
STANDARDI RAČUNOVODSKEGA POROČANJA (MSRP), KOT JIH JE SPREJELA EVROPSKA UNIJA

PROBANKA, d.d. RAČUNOVODSKO POROČILO 2014
1
KAZALO
IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA................................................................................................ 5
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12....................................................................... 6
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12......................................... 7
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12. ....................................................................................... 8
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. ............................................. 9
IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12. .................................................................... 10
1 SPLOŠNI PODATKI..................................................................................................................... 12
2 POVZETEK POMEMBNEJŠIH RAČUNOVODSKIH USMERITEV............................................................. 13
4 POŠTENA VREDNOST FINANČNIH SREDSTEV IN FINANČNIH OBVEZNOSTI....................................... 39
5 POMEMBNE RAČUNOVODSKE PRESOJE IN OCENE ......................................................................... 41
6 POROČILO PO PODROČJIH (poslovna področja)............................................................................. 42
7 PRIHODKI IZ OBRESTI IN PODOBNI PRIHODKI ........................................................................ 44
8 ODHODKI OD OBRESTI IN PODOBNI ODHODKI............................................................................. 44
9 PRIHODKI IZ DIVIDEND............................................................................................................. 44
10 PRIHODKI IZ OPRAVNIN (PROVIZIJ).......................................................................................... 44
11 ODHODKI ZA OPRAVNINE (PROVIZIJE)........................................................................................ 44
12 REALIZIRANI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, KI NISO MERJENI PO
POŠTENI VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA ............................................................... 45
13 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ FINANČNIH SREDSTEV IN OBVEZNOSTI, NAMENJENIH TRGOVANJU.......... 45
14 ČISTI DOBIČEK/IZGUBA IZ FINANČNIH SREDSTEV IN (OBVEZNOSTI), PRIPOZNANIH PO POŠTENI
VREDNOSTI SKOZI IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA............................................................................. 45
15 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ TEČAJNIH RAZLIK............................................................................... 45
16 ČISTI DOBIČKI/IZGUBE IZ ODPRAVE PRIPOZNANJA SREDSTEV BREZ NEKRATKOROČNIH SREDSTEV V
POSESTI ZA PRODAJO ............................................................................................................... 45
17 DRUGI ČISTI POSLOVNI DOBIČKI/IZGUBE ................................................................................... 46
18 ADMINISTRATIVNI STROŠKI....................................................................................................... 46
19 AMORTIZACIJA ......................................................................................................................... 46
20 REZERVACIJE ........................................................................................................................... 47
21 OSLABITVE............................................................................................................................... 47
22 DAVEK IZ DOHODKA PRAVNIH OSEB IZ REDNEGA POSLOVANJA..................................................... 47
23 DENAR V BLAGAJNI, STANJE NA RAČUNIH PRI CENTRALNI BANKI in vpogledne vloge pri bankah........ 47
24 FINANČNA SREDSTVA, NAMENJENA TRGOVANJU........................................................................... 48
25 FINANČNA SREDSTVA, RAZPOLOŽLJIVA ZA PRODAJO.................................................................... 49
26 KREDITI................................................................................................................................... 51
27 NEKRATKOROČNA SREDSTVA V POSESTI ZA PRODAJO IN USTAVLJENO POSLOVANJE ....................... 53
28 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA .......................................................................................... 54

2
29 NALOŽBENE NEPREMIČNINE....................................................................................................... 55
30 NEOPREDMETENA SREDSTVA...................................................................................................... 55
31 DOLGOROČNE NALOŽBE V KAPITAL ODVISNIH, PRIDRUŽENIH IN SKUPAJ OBVLADOVANIH DRUŽB..... 56
32 DRUGA SREDSTVA .................................................................................................................... 57
33 FINANČNE OBVEZNOSTI, MERJENE PO ODPLAČNI VREDNOSTI ....................................................... 57
34 REZERVACIJE ........................................................................................................................... 59
35 DRUGE OBVEZNOSTI ................................................................................................................. 59
36 KAPITAL IN KAPITALSKE REZERVE .............................................................................................. 60
37 ZUNAJBILANČNO POSLOVANJE ................................................................................................... 62
38 DENAR IN DENARNI USTREZNIKI ................................................................................................ 62
39 POSREDNIŠKO POSLOVANJE ...................................................................................................... 63
40 TRANSAKCIJE MED POVEZANIMI OSEBAMI................................................................................... 63
41 ODVISNE DRUŽBE..................................................................................................................... 65
42 DOGODKI PO ZAKLJUČKU POSLOVNEGA LETA .............................................................................. 65

3

4

5
IZJAVA ODGOVORNOSTI POSLOVODSTVA
Uprava banke potrjuje računovodske izkaze za leto, končano na dan 31. decembra 2014, na straneh 7 do 12 in
uporabljene računovodske usmeritve ter pojasnila k nekonsolidiranim računovodskim izkazom na straneh od 13
do 81 letnega poročila.
Uprava banke je odgovorna za pripravo letnega poročila tako, da le-ta predstavlja resnično in pošteno sliko
premoženjskega stanja banke in izidov njenega poslovanja za leto, končano 31. decembra 2014.
Uprava banke potrjuje, da so bile dosledno uporabljene ustrezne računovodske usmeritve ter da so bile
računovodske ocene izdelane po načelu dobrega gospodarjenja. Uprava banke tudi potrjuje, da so računovodski
izkazi skupaj s pojasnili izdelani na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju banke ter v skladu z veljavno
zakonodajo in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela Evropska unija.
Uprava banke je odgovorna za ustrezno vodeno računovodstvo, za sprejem ustreznih ukrepov za zavarovanje
premoženja ter za preprečevanje in odkrivanje prevar in drugih nepravilnosti oziroma nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko kadarkoli v roku 5 let od dneva, ko je bilo potrebno davek obračunati, preverijo poslovanje
banke, kar lahko posledično povzroči nastanek dodatne obveznosti plačila davka, zamudnih obresti in kazni iz
naslova DDPO ali drugih davkov ter dajatev. Uprava banke ni seznanjena z okoliščinami, ki bi lahko povzročile
morebitno pomembno obveznost iz tega naslova.
Maribor, 24.april 2015

6
IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA V OBDOBJU OD 1. 1. DO 31. 12.
v tisoč EUR
Pojasnilo 2014 2013
Prihodki iz obresti in podobni prihodki 7 17.083 30.398
Odhodki za obresti in podobni odhodki 8 (10.946) (25.207)
Prihodki iz dividend 9 536 494
Prihodki iz opravnin (provizij) 10 2.603 4.737
Odhodki za opravnine (provizije) 11 (317) (598)
Čiste opravnine 2.286 4.139
Realizirani dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po pošteni
vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 12 11.587 47.948
Čisti dobički/izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, namenjenih trgovanju 13 382 (461)
Dobički/izgube iz finančnih sredstev in (obveznosti), pripoznanih po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida 14 90 (649)
Čisti dobički/izgube iz tečajnih razlik 15 100 (90)
Čisti dobički/izgube iz odprave pripoznanja sredstev brez nekratkoročnih sredstev v posesti
za prodajo 16 (424) (73)
Drugi čisti poslovni dobički/izgube 17 124 (288)
Administrativni stroški 18 (9.407) (11.848)
Amortizacija 19 (993) (1.355)
Rezervacije 20 3.459 (9.336)
Oslabitve 21 (15.699) (247.507)
DOBIČEK/IZGUBA IZ REDNEGA POSLOVANJA (1.822) (213.835)
Davek iz dohodka pravnih oseb iz rednega poslovanja 22 - (10.619)
ČISTI DOBIČEK POSLOVNEGA LETA (1.822) (224.454)
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico (v EUR) 36.5 (3,31) (54,27)
Pojasnila na straneh od 12 do 65 so sestavni del računovodskih izkazov.

7
IZKAZ DRUGEGA VSEOBSEGAJOČEGA DONOSA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.
2014 2013
Čisti dobiček/izguba poslovnega leta po obdavčitvi (1.822) (224.454)
DRUGI VSEOBSEGAJOČI DONOS po obdavčitvi 36.3 190 105
POSTAVKE, KI NE BODO PRERAZVRŠČENE V POSLOVNI IZID 0 0
POSTAVKE, KI SE LAHKO POZNEJE PRERAZPOREDIJO V POSLOVNI
IZID 190 68
Dobički/izgube iz prevrednotenja,izkazani v kapitalu 10.228 23
Prenos dobičkov/izgub v poslovni izid (10.038) 45
Davek iz dohodka pravnih oseb od drugega vseobsegajočega
donosa - 37
VSEOBSEGAJOČI DONOS POSLOVNEGA LETA PO OBDAVČITVI (1.632) (224.349)

8
IZKAZ FINANČNEGA POLOŽAJA NA DAN 31. 12.
v tisoč EUR
Pojasnilo 2014 2013
SREDSTVA
Denar v blagajni, stanje na računih pri centralni banki in vpogledne vloge pri
bankah
23 72.330 12.863
Finančna sredstva, namenjena trgovanju 24 268 1.081
Finančna sredstva, pripoznana po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida - -
Finančna sredstva, razpoložljiva za prodajo 25 42.534 52.504
Krediti 26 219.951 416.852
- dolžniški vrednostni papirji 26.1 145 147
- krediti bankam 26.2 1.049 1.045
- krediti strankam, ki niso banke 26.3 217.680 410.691
- druga finančna sredstva 26.4 1.077 2.000
Finančna sredstva v posesti do zapadlosti - -
Nekratkoročna sredstva v posesti za prodajo in ustavljeno poslovanje 27 720 720
Opredmetena osnovna sredstva 28 12.146 13.475
Naložbene nepremičnine 29 519 519
Neopredmetena sredstva 30 432 552
Dolgoročne naložbe v kapital odvisnih, pridruženih in skupaj obvladovanih družb 31 2.967 2.859
Terjatve za davek od dohodkov pravnih oseb - -
- terjatve za davek - -
- odložene terjatve za davek - -
Druga sredstva 32 15.297 15.222
SKUPAJ SREDSTVA 367.164 513.678
OBVEZNOSTI
Finančne obveznosti, namenjene trgovanju - -
Finančne obveznosti, merjene po odplačni vrednosti 33 361.182 502.017
- vloge bank in centralnih bank 33.1 - 165.325
- vloge strank, ki niso banke 33.2 74.507 217.608
- krediti bank 33.3 56.631 103.476
- krediti strank, ki niso banke 33.4 220.532 50
- dolžniški vrednostni papirji 33.5 8.390 9.727
- podrejene obveznosti - - -
- druge finančne obveznosti 33.6 1.122 5.831
Rezervacije 34 3.626 7.631
Obveznosti za davek od dohodkov pravnih oseb - -
- odložene obveznosti za davek - -
Druge obveznosti 35 366 408
SKUPAJ OBVEZNOSTI 365.174 510.056
KAPITAL
Osnovni kapital 36.1 5.500 5.500
Kapitalske rezerve 36.2 - -
Akumulirani drugi vseobsegajoči donos 36.3 471 281
Rezerve iz dobička vključno z zadržanimi izgubami 36.4 (3.981) (2.159)
Lastni deleži - - -
SKUPAJ KAPITAL 36 1.990 3.622
SKUPAJ OBVEZNOSTI IN KAPITAL 367.164 513.678
ZUNAJBILANČNE OBVEZNOSTI 37 46.041 104.542

9
IZKAZ SPREMEMB LASTNIŠKEGA KAPITALA ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.
v tisoč EUR
Osnovni
kapital
Kapitalske
rezerve
Akumulirani
drugi
vseobsegajoči
donos
Rezerve
iz
dobička
Zadržani
dobiček/izguba
vključno s čistim
dobičkom/izgubo
poslovnega leta
Lastni
deleži
(odbitna
postavka
kapitala)
Skupaj
kapital
Stanje 01. januarja
2014 5.500 - 281 - (2.159) - 3.622
Vseobsegajoči
donos poslovnega
leta po obdavčitvi - - 190 - (1.822) - (1.632)
Stanje 31. decembra
2014 5.500 - 471 - (3.981) - 1.990
Stanje 01. januarja
2013 17.925 33.369 176 924 - (423) 51.971
Vseobsegajoči
donos poslovnega
leta po obdavčitvi - - 105 - (224.454) - (224.349)
Vpis (ali vplačilo)
novega kapitala 5.500 170.500 - - - - 176.000
Poravnava izgube
poslovnega leta (221.794) (501) 222.295 -
Drugo* (17.925) 17.925 - (423) - 423 -
Stanje 31. decembra
2013 5.500 - 281 - (2.159) - 3.622
* drugo: prenehanje
kvalificiranih
obveznosti banke
(vrednost = 0)

10
IZKAZ DENARNIH TOKOV ZA OBDOBJE OD 1. 1. DO 31. 12.
(po neposredni metodi oz. različici I) v tisoč EUR
Pojasnilo 2014 2013
Denarni tokovi pri poslovanju
Prejete obresti 19.422 31.404
Plačane obresti (10.946) (30.442)
Prejete dividende 536 459
Prejete provizije 2.603 4.013
Plačane provizije (317) (612)
Realizirani dobički iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida 10.921 2.871
Realizirane izgube iz finančnih sredstev in obveznosti, ki niso merjeni po
pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida (7) (1.047)
Čisti dobički/izgube iz trgovanja 23 95
Plačila zaposlencem in dobaviteljem (9.407) (11.969)
Drugi prejemki 960 496
Drugi izdatki (1.261) (857)
Denarni tokovi pri poslovanju pred spremembami poslovnih sredstev
in obveznosti
12.527 (5.589)
Spremembe poslovnih sredstev (brez denarnih ekvivalentov)
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, namenjenih trgovanju 237 1.651
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje finančnih sredstev, razpoložljivih za prodajo 38.879 21.096
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje kreditov 148.689 101.282
- Čisto (povečanje)/zmanjšanje drugih sredstev 114 (2.473)
187.919 121.556
Sprememba poslovnih obveznosti:
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) vlog in najetih kreditov, merjenih po
odplačni vrednosti 77.379 (349.074)
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) izdanih dolžniških vrednostnih papirjev,
merjenih po odplačni vrednosti (1.337) -
- Čisto povečanje/(zmanjšanje) drugih obveznosti (4.709) (208)
71.333 (349.282)
Denarni tokovi pri poslovanju 271.779 (233.315)
(Plačani) / vrnjeni davek na dohodek pravnih oseb - -
Neto denarni tokovi pri poslovanju 271.779 (233.315)
Denarni tokovi pri naložbenju
Prejemki pri naložbenju
Prejemki pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin 313 -
Prejemki pri prodaji finančnih sredstev v posesti do zapadlosti - 104.994
313 104.994
Izdatki pri naložbenju
(Izdatki pri nakupu opredmetenih osnovnih sredstev in naložbenih
nepremičnin) - (190)
(Izdatki pri nakupu neopredmetenih dolgoročnih sredstev) - (53)
- (243)
Neto denarni tokovi pri naložbenju 313 104.751
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
Drugi prejemki, povezani s financiranjem - 1.295.717
- 1.295.717
Izdatki pri financiranju
(Odplačila podrejenih obveznosti) - -
(Druga izplačila, povezana s financiranjem) (212.628) (1.197.790)
(212.628) (1.197.790)
Neto denarni tokovi pri financiranju (212.628) 97.927

11
Učinki spremembe deviznih tečajev na denarna sredstva in njihove
ustreznike - -
Čisto povečanje (zmanjšanje) denarnih sredstev in denarnih
ustreznikov 59.464 (30.637)
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na začetku obdobja 38 12.866 43.503
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki na koncu obdobja 38 72.330 12.866
Objavo računovodskih izkazov za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2014 je uprava banke potrdila 24. aprila 2015.

12
1 SPLOŠNI PODATKI
Probanka, d.d. je delniška družba, registrirana v Republiki Sloveniji, za opravljanje bančnih storitev financiranja
podjetij in opravljanje storitev investicijskega bančništva.
Poslovni naslov banke je: Probanka, d.d., Maribor, Trg Leona Štuklja 12.
Probanka, d.d. je matična družba Finančne skupine Probanke in izdeluje konsolidirane računovodske izkaze, v
katere vključuje računovodske izkaze družb v skupini. Konsolidirani računovodski izkazi FSP so dosegljivi na
sedežu banke v Mariboru, Trg Leona Štuklja 12.
Ob koncu poslovnega leta 2014 je v banki 140 zaposlenih (povprečno 185), ob koncu leta 2013 je bilo 218
zaposlenih (povprečno 226).
Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v tisoč EUR, razen če ni navedeno drugače.

Revidirano letno poročilo za leto 2014

Revidirano letno poročilo za leto 2014

Recommended

Recommended

More Related Content

Featured

Featured (20)

Revidirano letno poročilo za leto 2014