1
LENANEO LA GO RUTA LEO LE BOELEDITŠWEGO LA 2021- 2023
MPHATO 9 KOTARA 1
DIBEKE GO THEELETŠA LE GO
BOLELA
GO BALA LE
GO BOGELA GO NGWALA LE GO HLAGIṦA
DIBOPEGO LE MELAWANA
YA TṦHOMIṦO YA POLELO
Beke 1
Moleko wa motheo wa go lekola tsebo yeo morutwana a šetšego a na la yona o a phethwa. Tshedimošo ya bokgoni bja morutwana e bolokwe
gore go lemogwe tlhaelelo ya kwešišo ya barutwana. Kwešišo e šomišwe go hlahla mešomo ya go ruta le go ithuta tše di tlogo latela.
Beke 2
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Kahlaahlo ya bomolomo
(ya go etelwa pele ke
morutiši)
Theeletša/bogela papatšo
o sekaseke)
 Segalo
 Lebelo
 Tšhomišo ya polelo ya
go amana le maikutlo
le go ba le kgapeletšo
 Bogolo bja ditlhaka
 Diswantšho
 Polelo ya mmele
Go bala / go bogelela kwešišo
Setšweletšwa sa go bogelwa: papatšo/
Phostara
Mekgwanakgwana ya go bala
 Go sekima
 Go sekena
 Go bala go go tseneletšego
 Go dira dithumo go ya le ka dintlha tše di
filwego (baanegwa, tikologo, molaetša)
 Go tšea sepheto ka ga tlhalošo ya mantšu
ao a sego a tlwaelega
 Polelo ya go ama maikutlo
 Polelo ya mmele
 Tshomišo ya maswaodikga le bogolo bja
dihlaka
Magato a go bala
 Pele ga go bala (ditlhaka, diswantšho)
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa: moeno, maswao,
tšhomišo ya polelo)
Ditšweletšwa tša tirišano:
Papatšo/phostara
 Sebopego sa maleba
 Maikemišetšo, baamogedi
 Diponagalo tša setšweletšwa;
dikarolwana tša go bonwa bjalo ka
diswantšho, ditlhaka-tše kgolo le tše
nnyane,
 Tšhomišo ya polelo, polelo ya go
ama maikutlo, rhetoric, simile
 Retšistara
 Kgetho ya mantšu, tlhalošo ya go
tsenelela
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala papatšo /phostara
Mošomo wa maemo a lentšu:
 Mopeleto le sebopego
mopeleto
 Khutsofatšo
Mošomo wa maemo a lefoko:
 Tlhamego ya lefoko
 Maina, mahlaodi maṧala
 Makgokedi
 Mafokonolo
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa
thutapolelo go tšwa go seo
barutwana ba se ngwadilego
2
3-4
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Go theeletṧa
setṧhweletṧwa sa go
balwa
Lemoga le go swayaswaya
ka:
 tšhomišo ya lentšu
 tšhomišo ya segalo le
lebelo
 maswaodikga go
balang
 go bula le go tswalela
 Sekaseka diponagalo
tša ka godimo
Go balela godimo ga go
itokišetšwa
 Šomiša mabokgoni a
maleba a go bolela
bjalo ka segalo,
modumo, lebelo,
kwagatšo ya lentšu,
pitṧo ya mantṧu,
thelelo
 barutwana ba kgetha
setṧweletṧwa sa go
bala le go se hlagiṧa
phapoṧing
Tiragatšo/kanegelokopana/dingwalotšhaba
• kahlaahlo ya kakaretṧo ya diponagalokgolo
bjaloka: baanegwa, tshwantṧho ya baanegwa,
thulaganyo, thulano, bokamorago, lefelo,
moanegi, morero
Magato a go bala:
Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa/akanya ditiragalo)
 Bokamorago/tikologo
 go lahlela dikgopolo
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
 Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapantṧha, lekola dikarabo)
Go bala/go bogela dibonwa tṧa
setṧweletṧwa sa tiriṧontṧi
(mekgwanakgwana)
 Sekima
 Sekena
 Polelo ya mmelego ukama tlhalošo ya
mantšu a go se tlwaelege(khathune)ka go
ṧomiṧa mabokgoni a:
-- go hlaloṧa
-- go akanya mantṧu
Ngwala lengwalo la go sepedišana le
la kgopelo ya mošomo le
lenaneophelo
 Sebopego sa maleba
 Batheeletši bao ba ukangwago,
maikemišetšo le dikamano
 Kgetho ya mantšu
 Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
 Tšhomišo ya polelo
 Retšistara
 Tatelano le kwešišego ya mafoko
 Šomiša makopanyi go tliša kwano
 Šomiša mehuta ya go fapafapana
ya mafoko, botelele,
tlhamego/sebopego
Tsepelela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiṧa
Go ngwala lengwalo la go leboga
thuṧo/goba keletṧo yeo e
hweditṧwego
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
 mopeleto le patrone ya
mopeleto
 Khutsofatšo
 medu, dihlogo, meselana,
lefokontṧi le lefokonolo
Mošomo wa maemo a lefoko:
 maina, mahlaodi
 maswaodikga
 mabaka, tiro le tirwa,
hlamego ya mafoko le
makgokedi
tšhomišo ya polelo:
dika le diema; le pebafatṧo
Tlotlontšu go dikamano
3
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 1 BOMOLOMO: GO BALELA GODIMO (20 meputso) barutiši ka kgopelwa go thoma mošomo wo sehleng
se go netefatša gore barytwana ka moka ba elwa mafelelong a Kotara 2)
5-6
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeletša ditheriṧano
/polediṧano ya mogala
magareng ga phapoṧi ya
taolo ya megala le
moreki mabapi le
ngongorego ka kwano a
kgwebo
 Segalo
 Tšhomišo ya polelo
 Retšistara
 melawana
Go balela godimo ga go
itokišetšwa
 Šomiša mabokgoni a
maleba a go bolela
bjalo ka segalo, lentšu,
lebelo, kwagatšo ya
lentšu,
pitšo ya mantšu, thelelo
Barutwana ba kgetha
setšweletšwa sa go
balwa ba se hlagiša ka
mphatong
Bala tumelelano magareng ga morekiši le
moreki
 Sebopego
 Tšhomišo ya polelo
 poelo ya tumelelano
 bohlokwa bja tshaeno
 tšhomišo ya molao ge go na le
ngongorego
Theto
 diponagalo tše bohlokwa tša sereto
 sebopego sa ka gare sa sereto,
dikapolelo/tshwantšhokgoplo,
morumokwano, mošito
 seboopego sa ka ntle sa sereto,
methalotheto, mainatheto, ditematheto,
 mongwalelo
 tlhalošo ya seka
 moya wo o fokago
 morero le molaetša
Setšweletšwa sa tirišano:
lenaneothero le metsotso
 Sebopego sa maleba
 Mmepe wa monagano go beakaya
dikgopolo
 Lentšu la mong le setaele
 Segalo
 Dikgopolokgolo le tše di die
thekgago
 Tšhomišo ya polelo
 Retšistara
 Tatelano le kwešišego ya mafoko
 Šomiša makopanyi go tliša kwano
 šomiša mehuta ye e fapanego ya
mafoko, botelele le tlhamego
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala lenaeothero le metsotso o
latela magato a go ngwala
Mošomo wa maemo a lentšu:
makopanyi
Mošomo wa maemo a lefoko:
Tlhamego ya mafoko;
mehuta ya mafoko-
mabotšiši
tiro le tirwa;
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto;
Khutsofatšo -
inišialisime, akronimi, klipite/ka
boripana,
Tlotlontšu go dikamano:
polelo ya tumelelano le
ditokomane tša semolao
Mošomophošollo wa
thutapolelo go tšwa go seo
barutwana ba se ngwadilego
4
7-8
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Go theeleletša
tekakwešišo
(poledišano)
 Theeletša poledišano
 Tšea dinoutshe
-- polelo le maatla
-- Segalo
-- moya wo o fokago
-- matseno le bofelo
• Araba dipotšišo
Bomolomo: Polelo ya go
se itokišetšwe
Kgetha hlogo ya maleba
 beakanya tshedimošo
ka tlemagano
 lemoga tlotlontšu le
tlhamego ya polelo tše
di nepagetšego
 matseno a maleba le
mafelelo
 šomiša dibogelwa,
methopo ya go bonwa
le go kwewa mo go
kgonegago
Go bala tekakwešišo:
Setšweletšwa sa go ngwalwa:
dingwalotšhaba/padi/tiragatšo
 Diponagalo tše bohlokwa tša
setšweletšwa sa go ngwalwa: such
as moanegwa, ditiro, poledišano, thulaganyo,
thulano, bokamorago, tikologo, moanegi,
morero
Magato a go bala:
 Pele ga go bala Tsebagatša
setšweletšwa)
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
 Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Theto
 Diponagalo tše bohlokwa tša theto
 sebopego sa ka gare sa theto, figures of
polelo/tshwantšhokgoplo, mošito,
morumokwano
 sebopego sa ka gare sa theto,
methalotheto, mainatheto, ditematheto,
 mongwalelo
 tlhalošo ya seka
 moya wo o fokago
 morero le molaetša
Mekgwanakgwana ya go bala
 Sekima, sekena, visualization
Ngwala taodišo:
Kanegelo/Tlhaloši/Kgadimo/
Ngangišano
 Kgetho ya mantšu,
 Lentšu la mong le setaele
 tlhalošo ya ye e kwagalago
 Segalo
 Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
 Mebepe ya monagano go rulaganya
dikgopolo
 Hlagiša taodišo go lekolwa
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala taodišo o latela magato a go
ngwala
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Leba le leamanyi.
Mošomo wa maemo a lefoko:
Thabekutu, thabetlaleletšo
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema
Maswaodikga le mopeleto:
Paterone ya mopeleto;
diakronimi.
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa
thutapolelo go tšwa go seo
barutwana ba se ngwadilego
5
 Go bala go go tseneletšego
 Go dira dikakanyo
 Tlhalošo ya mantšu
 Ntlhapono ya mongwadi
 Ntlha le kgopolo
 Tlhalošo ye e ukangwago
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 2 GO NGWALA: TAODIŠO: Tlhaloši/ Kanegelo/ Kgadimo/Ngangišano (40 meputso)
9-10
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeletša a pego ya
kuranta
 Tlhamego
 Diponagalo
 Tšhomišo ya polelo
 Segalo
 Retšistara
 Matseno le mafetšo
Tlhagišo ya pego ya
bomolomo ya pego
 Tšhomišo ya polelo
 Retšistara
 Segalo
 Polelo ya mmele
 Matseno, mmele le
mafetšo
Bala pego ya kuranta/makasine
Mekgwanakgwana ya go bala
 Go bala go go tseneletšego
 Diponagalo tša setšweletšwa bjk.
Thulaganyo, moanegwa, tikologo,
moanegi, moya wo o fokago, morero,
tebelelo ya moanegi
 Go ukama tlhalošo ya mantšu a go se
tlwaelege
 Tlhalošothwii le tlhalošo ye e ukangwago
Magato a go bala:
 Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
 Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Theto
 Diponagalo tše bohlokwa tša theto
Ditšweletšwa tša tirišano: bloko
 Dinyakwa tša mošomo le mohuta
wa setšweletšwa
 Sebopego, setaele, nthlatebelelo
 Batheeletši bao ba ukangwago
maikemišetšo le dikamano
 Kgetho ya mantšu
 Tlhamego ya lefoko, botelele le
mohuta
 Melawana ya ditemana
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala bloko o latela magato a go
ngwala
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Medirišo -
Modirišogo
Modirišogore
Modirišopego
Modirišopeelano
Modirišokgonego
Mošomo wa maemo a lefoko:
Mafokonolo; mafokontši;
Mafokofokwana;
mabaka;
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema,
hlalošo ya lentšu ka lentšu le
hlalošo ya dika,
poeletšo ya medumo ya
dihlaka,
6
 sebopego sa ka gare sa theto,
dikapolelo/tshwantšhokgoplo, mošito,
morumokwano
 sa ka ntle sa theto, methalotheto,
mainatheto, ditematheto,
 mongwalelo
 tlhalošo ya seka
 moya wo o fokago
 morero le molaetša
Go balela/go bogelela kwešišo
(šomiša pego ya kuranta)
 Sekima
 Sekena
 Go bala go go tseneletšego
 Go dira dikakanyo (moanegwa, tikologo,
molaetša)
 Ukama tlhalošo ya mantšu a go se
tlwaelege
 Polelo ya go ama maikutlo
 Araba dipotšišo
poeletšo ya medumo ya
mantšu, mothofatšo
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto;
ditsebjana; lenalana
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa
thutapolelo go tšwa go seo
barutwana ba se ngwadilego
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 3 Go iphetolela go dingwalwa (70 meputso)
● Setšweletšwa sa go ngwalwa (25 meputso)
● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 meputso)
● Kakaretšo (10 meputso)
● Tlhamego ya polelo (20 meputso)
7
MEŠONGWANA YA KELO YE E SEGO YA SEMMUŠO
Go theeletša le go bolela
● Mehutahuta ya mešongwana
ya go theeletša le go bolela
● Mešongwana ya go theeletša
le go bolela ye e latelago
melawana ya COVID -19
Go bala le go bogela
● Magato a go bala
● Mešongwana yago balela
godimo
● Mešongwana ya tekakwešišo
● Mešongwana ya dingwalo ye
e theilwego go dipuku tše
tharo ka semestere
Go ngwala le go hlagiša
● Magato a go ngwala
● Ditemana
● Ditšweletšwa tša tirišano
● Taodišo
● Go ngwala ga boitlhamelo
Dibopego le melawana ya
tšhomošo ya polelo
 Mehutahuta ya dibopego
le melawana ya tšhomošo
ya polelo
MEŠOMO YA KELO YA SEMMUŠO YA KOTARA 1
MOŠOMO 1 Bomolomo (20
meputso)
Mošomo o thomilwe ka Kotara
1 wa phethwa wa rekhotwa ka
Kotara 2
MOŠOMO 2 Go ngwala taodišo (40
meputso)
Mošomo 3 Go iphetolela go dingwalwa (70 meputso)
● Setšweletšwa sa go ngwalwa (25 meputso)
● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 meputso)
● Kakaretšo (10 meputso)
 Tlhamego ya polelo (20 meputso)
8
MPHATO 9 KOTARA 2
DIBEKE GO THEELETŠA LE GO
BOLELA
GO BALA LE
GO BOGELA
GO NGWALA LE
GO HLAGIŠA
DIBOPEGO LE MELAWANA YA
TṦHOMIṦO YA POLELO
1-2
Theeleletša tekakwešišo
Theeletša kanegelo
 lemoga
dikgopolokgolo le
dikgopolotlaleletšo
 tšhomišo ya polelo
 retšistara
 araba dipotšišo
Polelo ya go
itokišetšwaBarutwana ba
dira nyakišišo e le mošomo
wa go itokišetša.
 Melawana ya tlhagišo
 Polelo ya mmele
 Matseno mmele le
mafetšo
 Tšhomišo ya polelo
Bala setšweletšwa sa dingwalo bjk.
dingwalotšhaba/padi
Mekgwanakgwana ya go bala
 Go bala go go tseneletšego
 Diponagalo tša setšweletšwa
bjk. Thulaganyo, moanegwa,
tikologo, moanegi, moya wo o
fokago, morero, tebelelo ya
moanegi
 Go ukama tlhalošo ya mantšu a
go se tlwaelege le diswantšho
 Tlhamego ya polelo le setaele
Magato a go bala:
 Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
 Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Theto
 Diponagalo tše bohlokwa tša theto
 sebopego sa ka gare sa theto,
dikapolelo/tshwantšhokgoplo,
mošito, morumokwano
Ditšweletšwa tša tirišano: Pego
 Dinyakwa tša mošomo le
mohuta wa setšweletšwa
 Sebopego, setaele,
nthlatebelelo
 Batheeletši bao ba
ukangwago maikemišetšo le
dikamano
 Kgetho ya mantšu
 Tlhamego ya lefoko, botelele
le mohuta
 Melawana ya ditemana
 Mebepe ya monagano go
rulaganya dikgopolo
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala pego o latela magato a go
ngwala
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Medu; dihlogo le meselana;
Diema
Mošomo wa maemo a lefoko:
Mehuta ya mafoko;
Polelotebanyi le polelotharedi
Mabaka
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema; thlalošo ya lentšu le
tlhalošo ya seka
Maswaodikga le mopeleto:
Ditsebjana; paterone ya mopeleto;
khutsofatšo.
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
9
 sebopego sa ka gare sa theto,
methalotheto, mainatheto,
ditematheto,
 mongwalelo
 tlhalošo ya seka
 moya wo o fokago
 morero le molaetša
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 1 BOMOLOMO (20 meputso) Mošomo o thomilwe ka Kotara 1 gomme wa tšwetšwa pele
Barutiši ba kgopelwa go thoma mošomo wo ka Kotara 1 gore barutwana bat le ba lekwe ka Kotara 2)
3-4 Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeleletša tekakwešišo:
polelo ya go gatišwa
Hlaloša mekgwanakgwana
ya magato a go theeletša
 Araba dipotšišo ka go
ngwala
Go bala ga go se
itokišetšwe
 tšhomišo ya lentšu,
segalo le lebelo tša
maleba
 Tšhomišo ya
maswaodikgwa ka nako
ya go bala
 Polelo ya mmele
Bala setšweletšwa sa go ngwalwa
bjk. Tiragatšo/kanegelokopana/
dingwalotšhaba
 tsepelela ka go lebanya diponagalo
tša setšweletšwa sa sengwalo
 laetša kwešišo ya mathomo a
thulaganyo le thulano, tšhwantšho
ya baanegwa, magomo a kgakgano,
bokamorago, tikologo, karolo ye e
kgathwago ke moanegi, morero le
tharollo/ mafetšo, mošomo mošomo
wa moanegi, morero, mafetšo le
mafelelo
Magato a go bala:
 Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
Setšweletšwa sa tirišano mohl.
Athikele ya kuranta/ya makasine
 Sebopego sa maleba
 Maikemišetšo
 Dikgopolokgolo le tše di di
thekgago
 Tatelano le kwešišego ya mafoko
 Šomiša makopanyi go tliša
kwano
 Tšhomišo ya mehuta ye e
fapafapanego ya mafoko,
botelele le tlhamego
 Mebepe ya monagano go
rulaganya dikgopolo
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Madiri (mafeledi; mafetedi)
Mošomo wa maemo a lefoko:
Mafokofokwana;
Polelotebanyi le polelotharedi
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema
Maswaodikga le mopeleto:
Ditsebjana; paterone ya mopeleto,
khutsofatšo.
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
10
 Kopantšhomahlo le
babogedi
 Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Bala / bogela setšweletšwa mohl.
Athikele ya kuranta/ makasine go
hwetša tshedimošo le go kwešiša
Mekgwanakgwana ya go bala
Tekakwešišo
Temana go tšwa ka gare ga puku
 Sekima le Sekena
 Go bala go go tseneletšego
 Maikemišetšo le baamogedi
 Go ukama tlhalošo le diphetho
 Ntlha le kgopolo
 Efa kgopolo ya gago
 Tlhalošo ya mantšu a go se
tlwaelege
 Laetša polelo yeo e jabetšago
Akaretša setšweletšwa
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala athikele ya
kuranta/makasine
11
5-6
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeletša setšweletšwa sa
bomolomo bjalo ka
potšišotherišano/polelo/go
anega kanego go leka
kwešišo
 Tšea dinoutshe ka nako
ya go theeletša
 Theeletša ka tsinkelo
Tshekaseko ya bomolomo
(ya go etelwa pele ke
morutiši)
 Dira kahlaahlo ya
setšweletšwa sa
bomolomo
 Go šielana
 Mantšu a go iphetolela
go seo mmoledi a se
bolelago
 Melawana
Bala setšweletšwa sa dingwalo bjk.
padi/kanegelokopana/dingwalotšhaba
 Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa
sa go ngwalwa diponagalo tša
setšweletšwa
 Laetša kwešišo ya kgodišoya
thulaganyo le thulano, tshwantšho
ya baanegwa, sehloa, bokamorago
/lefelo/mošomo mošomo wa
moanegi, morero, mafetšo
lemafelelo
Magato a go bala:
 Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
 Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
 Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo)
Theto
 Diponagalo tše bohlokwa tša theto
 sebopego sa ka gare sa theto,
dikapolelo/tshwantšhokgoplo,
mošito, morumokwano
 sebopego sa ka gare sa theto,
methalotheto, mainatheto,
ditematheto,
 mongwalelo
 tlhalošo ya seka
Ngwala setšweletšwa sa tirišano:
lengwalo la semmušo
 Sebopego sa maleba
 Kgetho ya mantšu,
 Baamogedi ba ba lebantšwego,
morero le dikamano
 Tšhomišo ya makopanyi go
tšweletša kgokagano
 Segalo
 Dikgopolokgolo le tše di di
thekgago Tšhomišo ya mehuta
ye e fapafapanego ya mafoko,
botelele le dibopego
 Mebepe ya monagano go
rulaganya dikgopolo
Tsepepela go magato a go ngwala
 Go beakanya
 Go ngwala sengwalwakakanywa
 Go boeletša
 Go hlokola
 Go phošolla le go hlagiša
Ngwala lengwalo la semmušo o
latela magato a go ngwala
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Medu; dihlogo le meselana;
Mahlaodi
Matlema
Mošomo wa maemo a lefoko:
Temana ya thlalošo;
temana ya matseno;
temana ya bofelo;
mabaka; tlhamego ya lefoko;
mehuta ya mafoko
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto.
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
12
 moya wo o fokago
 morero le molaetša
Go balela/go bogelela kwešišo
(šomiša setšweletšwa sa go
mgwalawa goba setšweletšwa sa go
bogelwa bjalo ka khathune)
 Sekima
 Sekena
 Go bala go go tseneletšego
 Go dira dikakanyo (moanegwa,
tikologo, lefelo, molaetša)
 Ukama tlhalošo ya mantšu a go se
tlwaelege
 Polelo ya go ama maikutlo
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 4 (E ngwalwa pele ga moleko)
Setšweletšwa sa tirišano: 20 meputso (2 tše di kopana goba 1 se se telele) Lenaneothero le metsotso/Pego/Lengwalo la semmušo/Athikele
ya kuranta/bloko
7-8
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeletša a pego ya
kuranta
• Tlhamego
• Diponagalo
• Tšhomišo ya polelo
• Segalo
• Retšistara
• Matseno le mafetšo
Bala pego ya kuranta/makasine
Mekgwanakgwana ya go bala
• Go bala go go tseneletšego
• Diponagalo tša setšweletšwa bjk.
Thulaganyo, moanegwa,
tikologo, moanegi, moya wo o fokago,
morero,
tebelelo ya moanegi
• Go ukama tlhalošo ya mantšu a go se
tlwaelege
Ngwala taodišo: Kanegelo/Tlhaloši
Discursive/ Ngangišano taodišo
• Kgetho ya mantšu,
• Lentšu la mong le setaele
• Tlhalošo ya go tsenelela
• Segalo
• Dikgopolokgolo le tše di di
thekgago
• Mebepe ya monagano go
rulaganya dikgopolo
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Moya wo o fokago -
Modirišogo
Modirišogore
Modirišopego
Modirišopeelano
Modirišokgonego
13
Tlhagišo ya pego ya
bomolomo ya pego
• Tšhomišo ya polelo
• Retšistara
• Segalo
• Polelo ya mmele
• Matseno mmele le mafetšo
• Tlhalošothwii le tlhalošo ye e
ukangwago
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Theto
• Diponagalo tše bohlokwa tša theto
• sebopego sa ka gare sa theto,
dikapolelo/tshwantšhokgoplo, mošito,
morumokwano
• sebopego sa ka gare sa theto,
methalotheto,
mainatheto, ditematheto,
• mongwalelo
• tlhalošo ya seka
• moya wo o fokago
• morero le molaetša
Go balela/go bogelela kwešišo
(šomiša pego ya kuranta)
• Sekima
• Sekena
• Go bala go go tseneletšego
• Go dira dikakanyo (moanegwa,
tikologo, lefelo, molaetša)
• Ukama tlhalošo ya mantšu a go se
tlwaelege
• Polelo ya go ama maikutlo
• Ar ba dipotšišo
• Hlagiša taodišo go lekolwa
Tsepepela go magato a go ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala taodišo o latela magato a
go ngwala.
Mošomo wa maemo a lefoko:
Mafokonolo; mafokontši;
Mafokofokwana;
; mabaka;
Tlhalošo ya lentšu:
Dika le diema
Tlhalošo ya ntšu ka ntšu, thlalošo
ya seka, mothofatšo
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto;
ditsebjana; lenalana
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
14
BEKE
9-10
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 5 Moleko
Go iphetolela go dingwalwa (70 MEPUTSO)
● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25 Meputso)
● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso)
● Kakaretšo (10 Meputso)
● Tlhamego ya polelo le melawana(20 Meputso)
MEŠONGWANA YA KELO YE E SEGO YA SEMMUŠO
Go theeletša le go bolela
● Mehutahuta ya mešongwana
ya go theeletša le go bolela
● Mešongwana ya go theeletša
le go bolela ye e latelago
melawana ya COVID -19
Go bala le go bogela
● Magato a go bala
● Mešongwana yago balela
godimo
● Mešongwana ya tekakwešišo
● Mešongwana ya dingwalo ye
e theilwego go dipuku tše
tharo ka semestere
Go ngwala le go hlagiša
● Magato a go ngwala
● Ditemana
● Ditšweletšwa tša tirišano
● Taodišo
● Go ngwala ga boitlhamelo
Dibopego le melawana ya
tšhomošo ya polelo
 Mehutahuta ya dibopego
le melawana ya tšhomošo
ya polelo
MEŠOMO YA KELO YA SEMMUŠO YA KOTARA 2
MOŠOMO 1
Bomolomo (20 meputso)
Mošomo wa bomolomo o
thomilwe ka Kotara 1 wa
rekhotwa ka kotara 2
MOŠOMO 4
Go ngwala (20 meputso) E
ngwalwa pele ga moleko
Setšweletšwa sa tirišano (2 tše di
kopana goba 1 se se telele) 20
meputso
MOŠOMO 5: Moleko
Go iphetolela go dingwalwa (70 MEPUTSO)
● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25
Meputso)
● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso)
● Kakaretšo (10 Meputso)
 Tlhamego ya polelo le melawana (20 Meputso)
15
MPHATO 9 KOTARA 3
DIBEKE GO THEELETŠA LE GO
BOLELA
GO BALA LE
GO BOGELA
GO NGWALA LE
GO HLAGIŠA
DIBOPEGO LE MELAWANA YA
TṦHOMIṦO YA POLELO
1-2
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeletša a negotiation
scene between two people o
sekaseke (ya go etelwa pele
ke morutiši)
• Tlhamego le kgodišo ya
dikgopolo
• Go šomiša mabokgoni a go
rerišana go fihlelela
tumelelano
• Setaele sa polelo
Go bala ga go se
itokišetšwe
• Tšhomišo ya maleba ya
lentšu, segalo le lebelo
• Tšhomišo ya
maswaodikgwa ka nako ya
go bala
• Polelo ya mmele
• Kopantšhomahlo le
babogedi
Bala setšweletšwa sa dingwalo bjk.
Tiragatšo
• Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa
go ngwalwa diponagalo tša
setšweletšwa
• Laetša kwešišo ya kgodišo
ya thulaganyo le thulano, tshwantšho ya
baanegwa,
sehloa, bokamorago /milieu/mošomo
mošomo wa moanegi, morero, mafetšo
le mafelelo
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo)
Go bala go leka kwešišo:
setšweletšwa sa go bogelwa -
khathune
• Go sekima go hwetša dikgopolokgolo •
Go sekena go hwetša
dikgopolotlaleletšo
• Dira dikakanyo
Setšweletšwa sa tirišano bjk.
Poledišano
• Kgetho ya mantšu,
• Lentšu la mong le setaele
• Tlhalošo ya go tsenelela
• Segalo
• Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
• Mebepe ya monagano go rulaganya
dikgopolo
Tsepepela go magato a go ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala poledišano o latela magato
a go ngwala
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo maemong a lentšu:
Maina a tlhago le mainakgopolo
mahlaodi, makopanyi
Mošomo maemong a lefoko:
polelo, lebaka, mohuta wa lefoko,
mohuta wa ditemana, lentšu,
dithabe le dikafoko
Tlhalošo ya lentšu: diparonimi,
dipolisemi, dihomonimi,
tumatshwano (mantšu ao a
bitšwago go swana eupša a
fapana ka tlhalošo)
Maswaodikga le mopeleto:
dipatrone tša mopeleto Tlotlontšu
go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
16
• Akanya tlhalošo ya mantšu ao o sa a
tsebego gammogo le diswantšho
• Lekodišiša gape gore o kgone go
kwešiša
• Khuetšo ya kgetho goba ya tlogelo go
tlhalošo ya setšweletšwa
• Khuetšo ya polelo ya go iphihla le
tšhomišo ya dipotšišo tša go se nyake
dikarabo
• Seabe sa go tlišwa ke dithekniki tša go
bonwa ka mahlo
17
3-4
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Theeletša o tšee karolo
go tshekaseko ya
mošomo wa protšekte wo
o theilwego go dingwalo
(tshekaseko ya go etelwa
pele ke morutiši)
• Theeletša magato a go
dira nyakišišo
• Theeleletša kwešišo ya
mošomo wa protšekte:
Mokgwa / magato,
Maikemišetšo
• Ditaelo
• Magato a mošomo wa
protšekte
• Go botšiša le go araba
dipotšišo
• Go abelana dikgopolo le
dikakanyo
Balela kwešišo
Ditsela tša go hagiša protšekte: Bjk.
phostara/papatšo/protšhara/ tlhagišo
khomputhara/, Rap song, tshekaseko/
Thetotumišo/ Tiragatšo ka mokgwa wa
kanegelo / bj.bj
Go boeletša ditšweletšwa tša dingwalo
(Kotara 1 le 2)
Mekgwanakgwana ya go bala:
• Sekima, sekena, go bona dilo ka leihlo
la moya
• Go bala go go tseneletšego
• Go dira dikakanyo
• Tlhalošo ya mantšu
• Ntlhapono ya mongwadi
• Ntlha le kgopolo
• Tlhalošo ye e ukangwago
Bala setšweletšwa sa dingwalo
• Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa
go ngwalwa diponagalo tša
setšweletšwa
• Laetša kwešišo ya kgodišo
Ngwala setšweletšwa sa tirišano
seose theilwego go kanegelo/
tiragatšo tšeo di rutilwego: bjk.
protšhara/bloko/ phostara/
papatšo/tshekaseko
• Dinyakwa tša sebopego, setaele
• Baamogedi ba tshedimošo,
maikemišetšo le dikamano
• Kgetho ya mantšu, polelo ya dika,
dikai, mmala
• Tlhamego ya lefoko, botelele le
mohuta
• Kgetho ya dielemente tša go bonwa
le tša go hlangwa
Nepiša go magato a go ngwala
• Go beakanya
• Sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le hlagiša
Ngwala setšweletšwa sa tirišano
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo maemong a lentšu:
mahlaodi
Mošomo maemong a lefoko:
polelo, lebaka, mohuta wa lefoko,
mohuta wa ditemana, lentšu,
dithabe le dikafoko
Tlhalošo ya lentšu:
mahlalosetšagotee, malatodi,
ditumatshwano, dihomonimi,
polisemi
Maswaodikga le mopeleto:
dipatrone tša mopeleto
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
18
ya thulaganyo le thulano, tshwantšho ya
baanegwa,
sehloa, bokamorago/ lefelo/mošomo
mošomo wa moanegi, morero, mafetšo
le
mafelelo
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo)
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 6 – GO NGWALA PROTŠEKTE – Legato la 1: Nyakišišo (barutwana ba dira dinyakišišo) – 20 meputso
19
5-6
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Tlhagišo ya pego ya
bomolomo
Barutwana ba dira
dinyakišišo goba nyakišišo
bjalpo ka mošomo wa
itokišetša
• Melawana ya tlhagišo
• Polelo ya mmele
• Matseno mmele le mafetšo
• Tšhomišo ya polelo
Bala setšweletšwa sa go ngwalwa
bjk. Padi/kanegelokopana/
Dingwalotšhaba bjk. dithai
• Setšweletšwa sa go ngwalwa
diponagalo tša setšweletšwa bjalo ka
tlhamego, moanegwa, milieu,
thulaganyo, thulano, tshwantšhišo,
sound richness,
tshwantšhokgoplo, preview reflection
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Go balela/go bogelela kwešišo
(Šomiša ditšweletšwa tša go bonwa le
go ngwalwa)
Mekgwankgwana
• Go sekima go hwetša dikgopolokgolo
• Go sekena go hwetša
dikgopolotlaleletšo
• Dira dikakanyo
• Akanya tlhalošo ya mantšu ao o sa a
tsebego gammogo le diswantšho
• Lekodišiša gape gore o kgone go
kwešiša
Ngwala taodišo ye e theilwego
godimo ga sengwalo se ba
ithutilego ka sona:
Kanegelo/tlhaloši/
Kgadimo/ Ngangišano
taodišo/protšhara/papatšo/bloko
Ngwala protšekte –
• Sebopego sa maleba le diponagalo
• Beakanya diteng (mmepe wa
monagano)
• Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
• Melawana ya ditemana
• Šomiša tatelano ye maleba ya
ditemana go netefatša kgokagano •
Šomiša makopanyi go netefatša
kgokagano
• melawana ya polelo
• Kgetho ya mantšu,
• Lentšu la mong le setaele
• Tlhalošo ya go tsenelela
• Segalo
• Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
• Mebepe ya monagano go rulaganya
dikgopolo
• Hlagiša taodišo go lekolwa
Tsepepela go magato a go ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Makopanyi le mainatheto
Mošomo wa maemo a lefoko:
Polelo; mehuta ya mafoko;
Tlhamegoya mafoko; mabaka;
mehuta ya ditemana.
Tlhalošo ya lentšu:
Malatodi
Mahlalošetšagotee
ditumatshwano
Dihomonimi
Pholisemi
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
20
• Khuetšo ya kgetho goba ya tlogelo go
tlhalošo ya setšweletšwa
• Khuetšo ya polelo ya go iphihla le
tšhomišo ya dipotšišo tša go se nyake
dikarabo
• Seabe sa go tlišwa ke dithekniki tša
go bonwa ka mahlo
Akaretša setšweletšwa
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala taodišo ye e theilwego
godimo ga sengwalo se ba
ithutilego ka sona o latela magato a
go ngwala
Mošomo wa kelo ya semmušo 6 – Go ngwala Protšekte – Legato la 2: Go ngwala (Barutwana ba thoma go ngwala protšekte ya bona) – 30
meputso
Magato a go nwala
• Go beakanya/pele ga go ngwalwa protšekte
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla
• Go hlagiša
21
7-8
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Tlhagišo ya pego ya
bomolomo
• Tšhomišo ya polelo
• Retšistara
• Segalo
• Polelo ya mmele
• Matseno le mafetšo
Setšweletšwa sa go ngwalwa bjalo ka
tiragatšo/ kanegelokopana, padi ya
bafsa/padi
• Diponagalo tše bohlokwa tša
setšweletšwa sa dingwalo: such
as moanegwa, ditiro, poledišano,
thulaganyo,
thulano, bokamorago, tikologo,
moanegi,
morero
Magato a go Bala:
• Pele ga go bala, (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Nakong ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo,
bapetša, fapantšha, lekola karabo)
Theto •
Diponagalo tša theto
• Sebopego sa ka gare sa theto,
dikapolelo, tshwantšhokgopolo,
morumokwano le mošito
• Sebopego sa ka ntle sa theto,
methalotheto, mantšu, ditematheto
• Sebopego
• Tlhalošo ya dika
• Maikutlo
• Morero le molaetša
Setšweletšwa sa tirišano: review
• Dinyakwa tša sebopego, setaele,
• Batheeletši bao ba ukangwago
maikemišetšo le dikamano
• Kgetho ya mantšu, tlhalošo ya go
tsenelela
• Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
• Tlhamego ya lefoko, botelele le
mohuta
• Šomiša makopanyi a maleba go
netefatša kgokagano
Tsepepela go magato a go ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala tshekaseko ya puku o latela
magato a go ngwala
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo maemong a lentšu:
mahlaodi Mošomo maemong a
lefoko: temana ya go fa tlhalošo,
temana ya go fa kgetho, temana
ya go hlopha
Tlhalošo ya lentšu: Lentšu le tee
sebakeng sa sekafoko
Maswaodikga le mopeleto:
dipatrone tša mopeleto Tlotlontšu
go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
22
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 7 LEGATO LA 3: TLHAGIŠO YA PEGO YA BOMOLOMO (BARUTWANA BA DIRA TLHAGIŠO YA PEGO YA
BOMOLOMO YA PROTŠEKTE) – 20 MEPUTSO
9-10
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Go anega kanego
• Ela šedi go: bokgoni bja go
bolela, segalo,
pitšo ya mantšu, tempo,
intonation, kopantšhomahlo,
posture, gestures
• Melawana le diponagalo of
kanegelo
Go balela godimo ga go
itokišetšwa
• Tšhomišo ya maleba ya
lentšu, segalo le lebelo,
kwagatšo ya lentšu,
pitšo ya mantšu, thelelo
Bala setšweletšwa sa dingwalo bjalo
ka tiragatšo
• Diponagalo tše bohlokwa tša
setšweletšwa sa dingwalo: such
as moanegwa, ditiro, poledišano,
thulaganyo,
thulano, bokamorago, tikologo,
moanegi,
morero
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Theto
• Diponagalo tše bohlokwa tša theto
• sebopego sa ka gare sa theto, figures
of
polelo/tshwantšhokgoplo, mošito,
morumokwano
• sebopego sa ka gare sa theto,
methalotheto,
mainatheto, ditematheto, mongwalelo,
tlhalošo ya seka, moya wo o fokago,
morero le molaetša
Ditšweletšwa tša tirišano bjk. di e-
meile:
• Sebopego sa maleba
• Maikemišetšo
• Dikgopolokgolo le tše di di thekgago
• Tšhomišo ya polelo
• Retšistara
• Tatelano le kwešišego ya mafoko
• Šomiša makopanyi go tliša kwano
•Šomiša mehuta ya go fapafapana ya
mafoko, botelele, tlhamego/sebopego
Tsepepela go magato a go ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala e-meile
Tiišetšo ya dibopego le
melawana tšeo di dirilwego
dibekeng tša go feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Madiri
Mabotšiši, mašupi, indefinite diema
Mošomo wa maemo a lefoko:
Tshepedišo, tatelano,
Tlhalošo ya lentšu:
Lentšu le tee sebakeng sa
sekafoko
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
23
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 8 GO IPHETOLELA GO DINGWALO (Ya ditsopolwa) -30 Meputso
● Sereto (10 meputso)
● Tiragatšo (10 marks)
 Kanegelokopana/ (10 marks)
MEŠONGWANA YA KELO YE E SEGO YA SEMMUŠO
Go theeletša le go bolela
● Mehutahuta ya
mešongwana ya go
theeletša le go bolela
● Mešongwana ya go
theeletša le go bolela
ye e latelago melawana
ya COVID -19
Go bala le go bogela
● Magato a go bala
● Mešongwana yago balela godimo
● Mešongwana ya tekakwešišo
● Mešongwana ya dingwalo ye e
theilwego go dipuku tše tharo ka
semestere
Go ngwala le go hlagiša
● Magato a go ngwala
● Ditemana
● Ditšweletšwa tša tirišano
● Taodišo
● Go ngwala ga boitlhamelo
Dibopego le melawana ya
tšhomošo ya polelo
 Mehutahuta ya dibopego
le melawana ya
tšhomošo ya polelo
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO WA KOTARA 3
Mošomo wa kelo ya semmušo 6 – Go ngwala
Protšekte (50 meputso)
Legato la 1: Nyakišišo (barutwana ba dira
dinyakišišo) – 20 meputso
Legato la 2: Go ngwala (Barutwana ba thoma go
ngwala protšekte ya bona) – 30 meputso
MOŠOMO 7 BOMOLOMO (20 meputso)
Tlhagišo ya pego ya bomolomo ya protšekte.
Barutiši ba kgopelwa go thoma mošomo wo ka
Kotara 3 go netefatša gore barutwana ka moka ba
elwa ka kotara 4)
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 8 GO
IPHETOLELA GO DINGWALO (Ya ditsopolwa) -
30 Meputso
● Sereto (10 meputso)
● Tiragatšo (10 marks)
 Kanegelokopana/ (10 marks)
24
MPHATO 9 KOTARA 4
DIBEKE
GO THEELETŠA LE GO
BOLELA
GO BALA LE
GO BOGELA
GO NGWALA LE
GO HLAGIŠA
DIBOPEGO LE MELAWANA YA
TṦHOMIṦO YA POLELO
1-2
Tekakwešišo ya go
theeletšwa
• Iphetolele ka tsinkelo go
ditšweletšwa tše di
fapafapanego tša dingwalo
Theeleletša tshedimošo yeo
e ikgethilego
• Theeletša le go ipshina ka
dithai le direrwa
• Araba dipotšišo
Tshepedišo ya kopano
• Batšeakarolo
• Melawana ya kopano
• Go tšea karolo ka go
šielana
• Tšhomišo ya polelo
• Go se kwane ka dikgopolo
kopanong
• Matseno le mafetšo
Bomolomo: Polelo ya go se
itokišetšwe
Kgetha hlogo ya maleba
• Organize kwešišo
cohesively
Setšweletšwa sa dingwalo go swana
le kanegelokopana, padi ya bafsa/
padi
• Diponagalo tše bohlokwa tša
setšweletšwa sa dingwalo: go swana le
baanegwa, tiragalo, poledišano,
thulaganyo, thulano, boithekgo, tikologo,
karolo ya moanegi le morero Magato a
go Bala:
• Pele ga go bala, (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Nakong ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo,
bapetša, fapantšha, lekola karabo)
Theto
• Diponagalo tša theto
• Sebopego sa ka gare sa theto,
dikapolelo, tshwantšhokgopolo,
morumokwano le mošito
• Sebopego sa ka ntle sa theto,
methalotheto, mantšu, ditematheto
• Mongwalelo
• Tlhalošo ya dika
• Maikutlo
• Morero le molaetša
Setšweletšwa sa tirišano: bjk.
Ngwala lengwa la go sepela le
lenaneophelo
• Dinyakwa tša sebopego, setaele
• Batheeletši bao ba ukangwago
maikemišetšo le dikamano
• Kgetho ya mantšu, thlalošo ya
polelo ya seka, diswantšo, mmala,
• Tlhamego ya lefoko, botelele le
mohuta
• kgetho ya dikarolwana tša
tlhamego le tša go bonwa
Tsepepela go magato a go
ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala lengwalo le lenaneophelo
Mošomo maemong a lentšu: Madiri
Mošomo maemong a lefoko:
Polelotebanyi le polelotharedi
Polelotiriši le polelotirišwa
Tlhalošo ya lentšu: go se
kwešišege, go hloka mohola,
poeletšo ya go se nyakege, totolotši
(poeletšo ya hlalošo ka go bušeletša
mantšu a go fapana) polelo ya go
bolelwa ke sehlopha se šomago
mošomo le itšeng.
Maswaodikga le mopeleto:
dipatrone tša mopeleto
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
25
• lemoga tltlontšu ya maleba
le tlhamego ya polelo
• matseno a maleba, mmele
le mafelelo
• Šomiša methopo ya go
bonwa le ya go kwewa mo go
hlokegago
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 7 BOMOLOMO: (20 meputso)
Tlhagišo ya pego ya bomolomo ya protšekte. Barutiši ba kgopelwa go thoma mošomo wo ka Kotara 3 go netefatša gore barutwana ka moka
ba elwa ka kotara 4)
3-4 Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Tekakwešišo ya go
theeletšwa (šomiša
poledišano ya go gatišwa)
• Theeletša poledišano
• Tšea dinoutshe
-- poelo le maatla
-- Segalo
-- Moya wo o fokago
-- Matseno le mafetšo
• Araba dipotšišo
Tshekaseko ya bomolomo
(ya go etelwa pele ke
morutiši)
• Batšeakarolo
• Melawana ya
poledišano/waamo
Bala setšweletšwa sa dingwalo:
kanegelokopana/
tiragatšo
• Diponagalo tše bohlokwa tša
setšweletšwa sa dingwalo: such
as moanegwa, ditiro, poledišano,
thulaganyo,
thulano, bokamorago, tikologo,
moanegi,
morero
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Setšweletšwa sa tirišano bjk.
Ditšhupetšo/ Ditaelo/
• Sebopego sa maleba
• Beakanya diteng (mmepe wa
monagano)
• Dikgopolokgolo le tše di di
thekgago
• Melawana ya ditemana
• Šomiša tatelano ye botse ya
ditemana go netefatša kgokagano
• Šomiša makopanyi go netefatša
kgokagano
• melawana ya polelo
Tsepepela go magato a go
ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
Mošomo maemong a lentšu:
Mainaina, maina a legoro la go-
mainatharagano
Mošomo maemong a lefoko:
Tshepetšo, tlhatlamano go ya ka
bohlokwa, temana ya go ruma
Tlhalošo ya lentšu: Polelo yeo e
beago batho goba ditokelo tša batho
kotsing.
Tumelo ya gore selo goba motho o
na le diponagalo/dimelo tše itšeng ka
ge batho ba re bjalo, e sego ka
lebaka la gore o na le seo o se
tsebago ka ga sona/yena
Maswaodikga le mopeleto:
dipatrone tša mopeleto, hlakapeple,
khutsofatšo, akronimi, khunyelo,
trankhašene aphesise, potemantu
26
• Go tšea karolo ka go
šielana
• Tšhomišo ya polelo
• Go se kwane ka dikgopolo
kopanong
• Matseno le mafetšo
• Dihlopha di boledišana ka
dihlogo/ direrwa tšeo di
gogago kgahlego
Tekakwešišo ya go balwa/ bogelwa:
(setšweletšwa sa go bonwa goba sa
mahlakorentši go swana le
diswantšho tša go thalwa goba
papatšo)
• Sekena, sekima, bopa
seswantšhokgopolo
• Go bala go go tseneletšego
• Dira dikakanyo
• Tlhalošo ya mantšu
• Ntlhapono ya mongwadi
• Ntlha le kgopolo
• Tlhalošo yeo e ukangwago
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala setšweletšwa sa ditaelo
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
27
5-6
Mekgwanakgwana ya go
theeletša le go bolela
Go balela godimo ga go
itokišetšwa
• Šomiša mabokgoni a
maleba a go bolela bjalo ka
segalo, lebelo, kwagatšo ya
lentšu,
pitšo ya mantšu, thelelo
Poledišano (ya go etelwa
pele ke morutiši)
Tšea sephetho ka seemo le
sererwa sa maleba
• Melawana ya go bolela
• Polelo le maatla
• Ditaetšo tša phapano
Bala setšweletšwa bjk.
Tiragatšo/kanegelokopana/
• Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa
go ngwalwa diponagalo tša
setšweletšwa
• Laetša kwešišo ya kgodišo
ya thulaganyo le thulano, tshwantšho ya
baanegwa,
sehloa, bokamorago, lefelo, mošomo
mošomo wa moanegi, morero, mafetšo
le
mafelelo
Magato a go bala:
• Pele ga go bala (Tsebagatša
setšweletšwa)
• Ka nako ya go bala (diponagalo tša
setšweletšwa)
• Morago ga go bala (araba dipotšišo
bapetša, fapanya, lekola dikarabo))
Bala/bogela setšweletšwa bjk.
kuranta
articles/magazine articles wa
kwešišo le tekakwešišo
Mekgwanakgwana ya go balela kwešišo
(temana go tšwa pukung)
• Sekima le Sekena
• Go bala go go tseneletšego
• Maikemišetšo le baamogedi
Setšweletšwa sa tirišano:
Bophelo bja mohu
• Sebopego sa go nepagala
• Maikemišetšo
• Dikgopolokgolo le
dikgopolotlaleletšo
• Tšhomišo ya polelo
• Retšistara
• Tatelano ye botse ya mafoko
• Šomiša makopanyi go netefatša
kgokagano
• Šomiša mehuta ya go fapafapana
ya mafoko, botelele,
tlhamego/sebopego
Tsepepela go magato a go
ngwala
• Go beakanya
• Go ngwala sengwalwakakanywa
• Go boeletša
• Go hlokola
• Go phošolla le go hlagiša
Ngwala bophelo bja mohu ka go
latela magato a go ngwala
Tiišetšo ya dibopego le melawana
tšeo di dirilwego dibekeng tša go
feta
Mošomo wa maemo a lentšu:
Madiri, maina
Mošomo maemong a lefoko:
Tlhalošo Lebaka le phetho
Tlhalošo ya lentšu:
Go šuta ga hlalošo Lentšu le tee
sebakeng sa sekafoko
Maswaodikga le mopeleto:
paterone ya mopeleto.
Tlotlontšu go dikamano
Mošomophošollo wa thutapolelo
go tšwa go seo barutwana ba se
ngwadilego
28
• Go ukama tlhalošo le diphetho
• Ntlha le kgopolo
• Efa kgopolo ya gago
• Tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege
• Laetša polelo yeo e jabetšago
Akaretša setšweletšwa
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 9 GO NGWALA (20 Meputso) E ngwalwa pele ga moleko
Setšweletšwa sa tirišano ( 2 tše di kopana goba 1 se se telele) tshekaseko/ lengwalo le lenaenophelo/ Bophelo bja mohu/ Ditšhupetšo (20
meputso)
7-8
Mekgwanakgwana ya go
bolela le go theeletša
Poeletšo
Go bala le Go bogela:
Poeletšo ya diponagalo tše
bohlokwa, melawana le sebopego
Go ngwala:
Poeletšo ya ditšweletšwa tša go
ngwalwa Poeletšo ya magato a
go nagwala
Go boeletša
Mošomo wa maemo a lentšu: Go
boeletša
Mošomo wa maemo a lefoko: Go
boeletša
Tlhalošo ya lentšu: Go boeletša
Maswaodikga le mopeleto: Go
boeletša.
BEKE
9-10
MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 10 Moleko
Go iphetolela go dingwalwa (70 Meputso)
● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25 Meputso)
● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso)
● Kakaretšo (10 Meputso)
● Tlhamego ya polelo le melawana (20 Meputso)
29
MEŠONGWANA YA KELO YE E SEGO YA SEMMUŠO
Go theeletša le go bolela
● Mehutahuta ya mešongwana
ya go theeletša le go bolela
Mešongwana ya go theeletša le
go bolela ye e latelago melawana
ya COVID -19
Go bala le go bogela
● Magato a go bala
● Mešongwana yago balela
godimo
● Mešongwana ya tekakwešišo
Mešongwana ya dingwalo ye e
theilwego go dipuku tše tharo ka
semestere
Go ngwala le go hlagiša
● Magato a go ngwala
● Ditemana
● Ditšweletšwa tša tirišano
● Taodišo
Go ngwala ga boitlhamelo
Dibopego le melawana ya
tšhomošo ya polelo
Mehutahuta ya dibopego le
melawana ya tšhomošo ya polelo
KELO YA SEMMUŠO YA KOTARA 4
MOŠOMO 7
Bomolomo (20 Meputso)
Mošomo o thomilwe ka
Kotara 3 o phethwa wa ba wa
rekhotwa ka Kotara4
MOŠOMO 9
Go ngwala (20 meputso) E ngwalwa pele
ga tlhahlobo
Setšweletšwa sa tirišano (2 tše di kopana
goba 1 se se telele)
(20 Meputso
MOŠOMO 10:
Go iphetolela go dingwalwa (70 Meputso)
● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se
ngwalwe (25 Meputso)
● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso)
● Kakaretšo (10 Meputso)
● Tlhamego ya polelo le melawana (20 Meputso)

GRADE-9-SEPEDI-HL-TERM-1-4-ATP-2021-2023 (1).pdf

  • 1.
    1 LENANEO LA GORUTA LEO LE BOELEDITŠWEGO LA 2021- 2023 MPHATO 9 KOTARA 1 DIBEKE GO THEELETŠA LE GO BOLELA GO BALA LE GO BOGELA GO NGWALA LE GO HLAGIṦA DIBOPEGO LE MELAWANA YA TṦHOMIṦO YA POLELO Beke 1 Moleko wa motheo wa go lekola tsebo yeo morutwana a šetšego a na la yona o a phethwa. Tshedimošo ya bokgoni bja morutwana e bolokwe gore go lemogwe tlhaelelo ya kwešišo ya barutwana. Kwešišo e šomišwe go hlahla mešomo ya go ruta le go ithuta tše di tlogo latela. Beke 2 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Kahlaahlo ya bomolomo (ya go etelwa pele ke morutiši) Theeletša/bogela papatšo o sekaseke)  Segalo  Lebelo  Tšhomišo ya polelo ya go amana le maikutlo le go ba le kgapeletšo  Bogolo bja ditlhaka  Diswantšho  Polelo ya mmele Go bala / go bogelela kwešišo Setšweletšwa sa go bogelwa: papatšo/ Phostara Mekgwanakgwana ya go bala  Go sekima  Go sekena  Go bala go go tseneletšego  Go dira dithumo go ya le ka dintlha tše di filwego (baanegwa, tikologo, molaetša)  Go tšea sepheto ka ga tlhalošo ya mantšu ao a sego a tlwaelega  Polelo ya go ama maikutlo  Polelo ya mmele  Tshomišo ya maswaodikga le bogolo bja dihlaka Magato a go bala  Pele ga go bala (ditlhaka, diswantšho)  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa: moeno, maswao, tšhomišo ya polelo) Ditšweletšwa tša tirišano: Papatšo/phostara  Sebopego sa maleba  Maikemišetšo, baamogedi  Diponagalo tša setšweletšwa; dikarolwana tša go bonwa bjalo ka diswantšho, ditlhaka-tše kgolo le tše nnyane,  Tšhomišo ya polelo, polelo ya go ama maikutlo, rhetoric, simile  Retšistara  Kgetho ya mantšu, tlhalošo ya go tsenelela Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala papatšo /phostara Mošomo wa maemo a lentšu:  Mopeleto le sebopego mopeleto  Khutsofatšo Mošomo wa maemo a lefoko:  Tlhamego ya lefoko  Maina, mahlaodi maṧala  Makgokedi  Mafokonolo Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 2.
    2 3-4 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Go theeletṧa setṧhweletṧwa sa go balwa Lemoga le go swayaswaya ka:  tšhomišo ya lentšu  tšhomišo ya segalo le lebelo  maswaodikga go balang  go bula le go tswalela  Sekaseka diponagalo tša ka godimo Go balela godimo ga go itokišetšwa  Šomiša mabokgoni a maleba a go bolela bjalo ka segalo, modumo, lebelo, kwagatšo ya lentšu, pitṧo ya mantṧu, thelelo  barutwana ba kgetha setṧweletṧwa sa go bala le go se hlagiṧa phapoṧing Tiragatšo/kanegelokopana/dingwalotšhaba • kahlaahlo ya kakaretṧo ya diponagalokgolo bjaloka: baanegwa, tshwantṧho ya baanegwa, thulaganyo, thulano, bokamorago, lefelo, moanegi, morero Magato a go bala: Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa/akanya ditiragalo)  Bokamorago/tikologo  go lahlela dikgopolo  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa)  Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapantṧha, lekola dikarabo) Go bala/go bogela dibonwa tṧa setṧweletṧwa sa tiriṧontṧi (mekgwanakgwana)  Sekima  Sekena  Polelo ya mmelego ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege(khathune)ka go ṧomiṧa mabokgoni a: -- go hlaloṧa -- go akanya mantṧu Ngwala lengwalo la go sepedišana le la kgopelo ya mošomo le lenaneophelo  Sebopego sa maleba  Batheeletši bao ba ukangwago, maikemišetšo le dikamano  Kgetho ya mantšu  Dikgopolokgolo le tše di di thekgago  Tšhomišo ya polelo  Retšistara  Tatelano le kwešišego ya mafoko  Šomiša makopanyi go tliša kwano  Šomiša mehuta ya go fapafapana ya mafoko, botelele, tlhamego/sebopego Tsepelela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiṧa Go ngwala lengwalo la go leboga thuṧo/goba keletṧo yeo e hweditṧwego Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu:  mopeleto le patrone ya mopeleto  Khutsofatšo  medu, dihlogo, meselana, lefokontṧi le lefokonolo Mošomo wa maemo a lefoko:  maina, mahlaodi  maswaodikga  mabaka, tiro le tirwa, hlamego ya mafoko le makgokedi tšhomišo ya polelo: dika le diema; le pebafatṧo Tlotlontšu go dikamano
  • 3.
    3 MOŠOMO WA KELOYA SEMMUŠO 1 BOMOLOMO: GO BALELA GODIMO (20 meputso) barutiši ka kgopelwa go thoma mošomo wo sehleng se go netefatša gore barytwana ka moka ba elwa mafelelong a Kotara 2) 5-6 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Theeletša ditheriṧano /polediṧano ya mogala magareng ga phapoṧi ya taolo ya megala le moreki mabapi le ngongorego ka kwano a kgwebo  Segalo  Tšhomišo ya polelo  Retšistara  melawana Go balela godimo ga go itokišetšwa  Šomiša mabokgoni a maleba a go bolela bjalo ka segalo, lentšu, lebelo, kwagatšo ya lentšu, pitšo ya mantšu, thelelo Barutwana ba kgetha setšweletšwa sa go balwa ba se hlagiša ka mphatong Bala tumelelano magareng ga morekiši le moreki  Sebopego  Tšhomišo ya polelo  poelo ya tumelelano  bohlokwa bja tshaeno  tšhomišo ya molao ge go na le ngongorego Theto  diponagalo tše bohlokwa tša sereto  sebopego sa ka gare sa sereto, dikapolelo/tshwantšhokgoplo, morumokwano, mošito  seboopego sa ka ntle sa sereto, methalotheto, mainatheto, ditematheto,  mongwalelo  tlhalošo ya seka  moya wo o fokago  morero le molaetša Setšweletšwa sa tirišano: lenaneothero le metsotso  Sebopego sa maleba  Mmepe wa monagano go beakaya dikgopolo  Lentšu la mong le setaele  Segalo  Dikgopolokgolo le tše di die thekgago  Tšhomišo ya polelo  Retšistara  Tatelano le kwešišego ya mafoko  Šomiša makopanyi go tliša kwano  šomiša mehuta ye e fapanego ya mafoko, botelele le tlhamego Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala lenaeothero le metsotso o latela magato a go ngwala Mošomo wa maemo a lentšu: makopanyi Mošomo wa maemo a lefoko: Tlhamego ya mafoko; mehuta ya mafoko- mabotšiši tiro le tirwa; Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto; Khutsofatšo - inišialisime, akronimi, klipite/ka boripana, Tlotlontšu go dikamano: polelo ya tumelelano le ditokomane tša semolao Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 4.
    4 7-8 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Go theeleletša tekakwešišo (poledišano)  Theeletša poledišano  Tšea dinoutshe -- polelo le maatla -- Segalo -- moya wo o fokago -- matseno le bofelo • Araba dipotšišo Bomolomo: Polelo ya go se itokišetšwe Kgetha hlogo ya maleba  beakanya tshedimošo ka tlemagano  lemoga tlotlontšu le tlhamego ya polelo tše di nepagetšego  matseno a maleba le mafelelo  šomiša dibogelwa, methopo ya go bonwa le go kwewa mo go kgonegago Go bala tekakwešišo: Setšweletšwa sa go ngwalwa: dingwalotšhaba/padi/tiragatšo  Diponagalo tše bohlokwa tša setšweletšwa sa go ngwalwa: such as moanegwa, ditiro, poledišano, thulaganyo, thulano, bokamorago, tikologo, moanegi, morero Magato a go bala:  Pele ga go bala Tsebagatša setšweletšwa)  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa)  Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Theto  Diponagalo tše bohlokwa tša theto  sebopego sa ka gare sa theto, figures of polelo/tshwantšhokgoplo, mošito, morumokwano  sebopego sa ka gare sa theto, methalotheto, mainatheto, ditematheto,  mongwalelo  tlhalošo ya seka  moya wo o fokago  morero le molaetša Mekgwanakgwana ya go bala  Sekima, sekena, visualization Ngwala taodišo: Kanegelo/Tlhaloši/Kgadimo/ Ngangišano  Kgetho ya mantšu,  Lentšu la mong le setaele  tlhalošo ya ye e kwagalago  Segalo  Dikgopolokgolo le tše di di thekgago  Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo  Hlagiša taodišo go lekolwa Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala taodišo o latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Leba le leamanyi. Mošomo wa maemo a lefoko: Thabekutu, thabetlaleletšo Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema Maswaodikga le mopeleto: Paterone ya mopeleto; diakronimi. Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 5.
    5  Go balago go tseneletšego  Go dira dikakanyo  Tlhalošo ya mantšu  Ntlhapono ya mongwadi  Ntlha le kgopolo  Tlhalošo ye e ukangwago MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 2 GO NGWALA: TAODIŠO: Tlhaloši/ Kanegelo/ Kgadimo/Ngangišano (40 meputso) 9-10 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Theeletša a pego ya kuranta  Tlhamego  Diponagalo  Tšhomišo ya polelo  Segalo  Retšistara  Matseno le mafetšo Tlhagišo ya pego ya bomolomo ya pego  Tšhomišo ya polelo  Retšistara  Segalo  Polelo ya mmele  Matseno, mmele le mafetšo Bala pego ya kuranta/makasine Mekgwanakgwana ya go bala  Go bala go go tseneletšego  Diponagalo tša setšweletšwa bjk. Thulaganyo, moanegwa, tikologo, moanegi, moya wo o fokago, morero, tebelelo ya moanegi  Go ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege  Tlhalošothwii le tlhalošo ye e ukangwago Magato a go bala:  Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa)  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa)  Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Theto  Diponagalo tše bohlokwa tša theto Ditšweletšwa tša tirišano: bloko  Dinyakwa tša mošomo le mohuta wa setšweletšwa  Sebopego, setaele, nthlatebelelo  Batheeletši bao ba ukangwago maikemišetšo le dikamano  Kgetho ya mantšu  Tlhamego ya lefoko, botelele le mohuta  Melawana ya ditemana Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala bloko o latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Medirišo - Modirišogo Modirišogore Modirišopego Modirišopeelano Modirišokgonego Mošomo wa maemo a lefoko: Mafokonolo; mafokontši; Mafokofokwana; mabaka; Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema, hlalošo ya lentšu ka lentšu le hlalošo ya dika, poeletšo ya medumo ya dihlaka,
  • 6.
    6  sebopego saka gare sa theto, dikapolelo/tshwantšhokgoplo, mošito, morumokwano  sa ka ntle sa theto, methalotheto, mainatheto, ditematheto,  mongwalelo  tlhalošo ya seka  moya wo o fokago  morero le molaetša Go balela/go bogelela kwešišo (šomiša pego ya kuranta)  Sekima  Sekena  Go bala go go tseneletšego  Go dira dikakanyo (moanegwa, tikologo, molaetša)  Ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege  Polelo ya go ama maikutlo  Araba dipotšišo poeletšo ya medumo ya mantšu, mothofatšo Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto; ditsebjana; lenalana Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 3 Go iphetolela go dingwalwa (70 meputso) ● Setšweletšwa sa go ngwalwa (25 meputso) ● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 meputso) ● Kakaretšo (10 meputso) ● Tlhamego ya polelo (20 meputso)
  • 7.
    7 MEŠONGWANA YA KELOYE E SEGO YA SEMMUŠO Go theeletša le go bolela ● Mehutahuta ya mešongwana ya go theeletša le go bolela ● Mešongwana ya go theeletša le go bolela ye e latelago melawana ya COVID -19 Go bala le go bogela ● Magato a go bala ● Mešongwana yago balela godimo ● Mešongwana ya tekakwešišo ● Mešongwana ya dingwalo ye e theilwego go dipuku tše tharo ka semestere Go ngwala le go hlagiša ● Magato a go ngwala ● Ditemana ● Ditšweletšwa tša tirišano ● Taodišo ● Go ngwala ga boitlhamelo Dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo  Mehutahuta ya dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo MEŠOMO YA KELO YA SEMMUŠO YA KOTARA 1 MOŠOMO 1 Bomolomo (20 meputso) Mošomo o thomilwe ka Kotara 1 wa phethwa wa rekhotwa ka Kotara 2 MOŠOMO 2 Go ngwala taodišo (40 meputso) Mošomo 3 Go iphetolela go dingwalwa (70 meputso) ● Setšweletšwa sa go ngwalwa (25 meputso) ● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 meputso) ● Kakaretšo (10 meputso)  Tlhamego ya polelo (20 meputso)
  • 8.
    8 MPHATO 9 KOTARA2 DIBEKE GO THEELETŠA LE GO BOLELA GO BALA LE GO BOGELA GO NGWALA LE GO HLAGIŠA DIBOPEGO LE MELAWANA YA TṦHOMIṦO YA POLELO 1-2 Theeleletša tekakwešišo Theeletša kanegelo  lemoga dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo  tšhomišo ya polelo  retšistara  araba dipotšišo Polelo ya go itokišetšwaBarutwana ba dira nyakišišo e le mošomo wa go itokišetša.  Melawana ya tlhagišo  Polelo ya mmele  Matseno mmele le mafetšo  Tšhomišo ya polelo Bala setšweletšwa sa dingwalo bjk. dingwalotšhaba/padi Mekgwanakgwana ya go bala  Go bala go go tseneletšego  Diponagalo tša setšweletšwa bjk. Thulaganyo, moanegwa, tikologo, moanegi, moya wo o fokago, morero, tebelelo ya moanegi  Go ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege le diswantšho  Tlhamego ya polelo le setaele Magato a go bala:  Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa)  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa)  Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Theto  Diponagalo tše bohlokwa tša theto  sebopego sa ka gare sa theto, dikapolelo/tshwantšhokgoplo, mošito, morumokwano Ditšweletšwa tša tirišano: Pego  Dinyakwa tša mošomo le mohuta wa setšweletšwa  Sebopego, setaele, nthlatebelelo  Batheeletši bao ba ukangwago maikemišetšo le dikamano  Kgetho ya mantšu  Tlhamego ya lefoko, botelele le mohuta  Melawana ya ditemana  Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala pego o latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Medu; dihlogo le meselana; Diema Mošomo wa maemo a lefoko: Mehuta ya mafoko; Polelotebanyi le polelotharedi Mabaka Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema; thlalošo ya lentšu le tlhalošo ya seka Maswaodikga le mopeleto: Ditsebjana; paterone ya mopeleto; khutsofatšo. Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 9.
    9  sebopego saka gare sa theto, methalotheto, mainatheto, ditematheto,  mongwalelo  tlhalošo ya seka  moya wo o fokago  morero le molaetša MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 1 BOMOLOMO (20 meputso) Mošomo o thomilwe ka Kotara 1 gomme wa tšwetšwa pele Barutiši ba kgopelwa go thoma mošomo wo ka Kotara 1 gore barutwana bat le ba lekwe ka Kotara 2) 3-4 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Theeleletša tekakwešišo: polelo ya go gatišwa Hlaloša mekgwanakgwana ya magato a go theeletša  Araba dipotšišo ka go ngwala Go bala ga go se itokišetšwe  tšhomišo ya lentšu, segalo le lebelo tša maleba  Tšhomišo ya maswaodikgwa ka nako ya go bala  Polelo ya mmele Bala setšweletšwa sa go ngwalwa bjk. Tiragatšo/kanegelokopana/ dingwalotšhaba  tsepelela ka go lebanya diponagalo tša setšweletšwa sa sengwalo  laetša kwešišo ya mathomo a thulaganyo le thulano, tšhwantšho ya baanegwa, magomo a kgakgano, bokamorago, tikologo, karolo ye e kgathwago ke moanegi, morero le tharollo/ mafetšo, mošomo mošomo wa moanegi, morero, mafetšo le mafelelo Magato a go bala:  Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa)  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) Setšweletšwa sa tirišano mohl. Athikele ya kuranta/ya makasine  Sebopego sa maleba  Maikemišetšo  Dikgopolokgolo le tše di di thekgago  Tatelano le kwešišego ya mafoko  Šomiša makopanyi go tliša kwano  Tšhomišo ya mehuta ye e fapafapanego ya mafoko, botelele le tlhamego  Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Madiri (mafeledi; mafetedi) Mošomo wa maemo a lefoko: Mafokofokwana; Polelotebanyi le polelotharedi Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema Maswaodikga le mopeleto: Ditsebjana; paterone ya mopeleto, khutsofatšo. Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 10.
    10  Kopantšhomahlo le babogedi Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Bala / bogela setšweletšwa mohl. Athikele ya kuranta/ makasine go hwetša tshedimošo le go kwešiša Mekgwanakgwana ya go bala Tekakwešišo Temana go tšwa ka gare ga puku  Sekima le Sekena  Go bala go go tseneletšego  Maikemišetšo le baamogedi  Go ukama tlhalošo le diphetho  Ntlha le kgopolo  Efa kgopolo ya gago  Tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege  Laetša polelo yeo e jabetšago Akaretša setšweletšwa  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala athikele ya kuranta/makasine
  • 11.
    11 5-6 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Theeletša setšweletšwa sa bomolomo bjalo ka potšišotherišano/polelo/go anega kanego go leka kwešišo  Tšea dinoutshe ka nako ya go theeletša  Theeletša ka tsinkelo Tshekaseko ya bomolomo (ya go etelwa pele ke morutiši)  Dira kahlaahlo ya setšweletšwa sa bomolomo  Go šielana  Mantšu a go iphetolela go seo mmoledi a se bolelago  Melawana Bala setšweletšwa sa dingwalo bjk. padi/kanegelokopana/dingwalotšhaba  Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa go ngwalwa diponagalo tša setšweletšwa  Laetša kwešišo ya kgodišoya thulaganyo le thulano, tshwantšho ya baanegwa, sehloa, bokamorago /lefelo/mošomo mošomo wa moanegi, morero, mafetšo lemafelelo Magato a go bala:  Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa)  Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa)  Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo) Theto  Diponagalo tše bohlokwa tša theto  sebopego sa ka gare sa theto, dikapolelo/tshwantšhokgoplo, mošito, morumokwano  sebopego sa ka gare sa theto, methalotheto, mainatheto, ditematheto,  mongwalelo  tlhalošo ya seka Ngwala setšweletšwa sa tirišano: lengwalo la semmušo  Sebopego sa maleba  Kgetho ya mantšu,  Baamogedi ba ba lebantšwego, morero le dikamano  Tšhomišo ya makopanyi go tšweletša kgokagano  Segalo  Dikgopolokgolo le tše di di thekgago Tšhomišo ya mehuta ye e fapafapanego ya mafoko, botelele le dibopego  Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo Tsepepela go magato a go ngwala  Go beakanya  Go ngwala sengwalwakakanywa  Go boeletša  Go hlokola  Go phošolla le go hlagiša Ngwala lengwalo la semmušo o latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Medu; dihlogo le meselana; Mahlaodi Matlema Mošomo wa maemo a lefoko: Temana ya thlalošo; temana ya matseno; temana ya bofelo; mabaka; tlhamego ya lefoko; mehuta ya mafoko Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto. Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 12.
    12  moya woo fokago  morero le molaetša Go balela/go bogelela kwešišo (šomiša setšweletšwa sa go mgwalawa goba setšweletšwa sa go bogelwa bjalo ka khathune)  Sekima  Sekena  Go bala go go tseneletšego  Go dira dikakanyo (moanegwa, tikologo, lefelo, molaetša)  Ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege  Polelo ya go ama maikutlo MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 4 (E ngwalwa pele ga moleko) Setšweletšwa sa tirišano: 20 meputso (2 tše di kopana goba 1 se se telele) Lenaneothero le metsotso/Pego/Lengwalo la semmušo/Athikele ya kuranta/bloko 7-8 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Theeletša a pego ya kuranta • Tlhamego • Diponagalo • Tšhomišo ya polelo • Segalo • Retšistara • Matseno le mafetšo Bala pego ya kuranta/makasine Mekgwanakgwana ya go bala • Go bala go go tseneletšego • Diponagalo tša setšweletšwa bjk. Thulaganyo, moanegwa, tikologo, moanegi, moya wo o fokago, morero, tebelelo ya moanegi • Go ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege Ngwala taodišo: Kanegelo/Tlhaloši Discursive/ Ngangišano taodišo • Kgetho ya mantšu, • Lentšu la mong le setaele • Tlhalošo ya go tsenelela • Segalo • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Moya wo o fokago - Modirišogo Modirišogore Modirišopego Modirišopeelano Modirišokgonego
  • 13.
    13 Tlhagišo ya pegoya bomolomo ya pego • Tšhomišo ya polelo • Retšistara • Segalo • Polelo ya mmele • Matseno mmele le mafetšo • Tlhalošothwii le tlhalošo ye e ukangwago Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Theto • Diponagalo tše bohlokwa tša theto • sebopego sa ka gare sa theto, dikapolelo/tshwantšhokgoplo, mošito, morumokwano • sebopego sa ka gare sa theto, methalotheto, mainatheto, ditematheto, • mongwalelo • tlhalošo ya seka • moya wo o fokago • morero le molaetša Go balela/go bogelela kwešišo (šomiša pego ya kuranta) • Sekima • Sekena • Go bala go go tseneletšego • Go dira dikakanyo (moanegwa, tikologo, lefelo, molaetša) • Ukama tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege • Polelo ya go ama maikutlo • Ar ba dipotšišo • Hlagiša taodišo go lekolwa Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala taodišo o latela magato a go ngwala. Mošomo wa maemo a lefoko: Mafokonolo; mafokontši; Mafokofokwana; ; mabaka; Tlhalošo ya lentšu: Dika le diema Tlhalošo ya ntšu ka ntšu, thlalošo ya seka, mothofatšo Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto; ditsebjana; lenalana Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 14.
    14 BEKE 9-10 MOŠOMO WA KELOYA SEMMUŠO 5 Moleko Go iphetolela go dingwalwa (70 MEPUTSO) ● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25 Meputso) ● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso) ● Kakaretšo (10 Meputso) ● Tlhamego ya polelo le melawana(20 Meputso) MEŠONGWANA YA KELO YE E SEGO YA SEMMUŠO Go theeletša le go bolela ● Mehutahuta ya mešongwana ya go theeletša le go bolela ● Mešongwana ya go theeletša le go bolela ye e latelago melawana ya COVID -19 Go bala le go bogela ● Magato a go bala ● Mešongwana yago balela godimo ● Mešongwana ya tekakwešišo ● Mešongwana ya dingwalo ye e theilwego go dipuku tše tharo ka semestere Go ngwala le go hlagiša ● Magato a go ngwala ● Ditemana ● Ditšweletšwa tša tirišano ● Taodišo ● Go ngwala ga boitlhamelo Dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo  Mehutahuta ya dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo MEŠOMO YA KELO YA SEMMUŠO YA KOTARA 2 MOŠOMO 1 Bomolomo (20 meputso) Mošomo wa bomolomo o thomilwe ka Kotara 1 wa rekhotwa ka kotara 2 MOŠOMO 4 Go ngwala (20 meputso) E ngwalwa pele ga moleko Setšweletšwa sa tirišano (2 tše di kopana goba 1 se se telele) 20 meputso MOŠOMO 5: Moleko Go iphetolela go dingwalwa (70 MEPUTSO) ● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25 Meputso) ● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso) ● Kakaretšo (10 Meputso)  Tlhamego ya polelo le melawana (20 Meputso)
  • 15.
    15 MPHATO 9 KOTARA3 DIBEKE GO THEELETŠA LE GO BOLELA GO BALA LE GO BOGELA GO NGWALA LE GO HLAGIŠA DIBOPEGO LE MELAWANA YA TṦHOMIṦO YA POLELO 1-2 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Theeletša a negotiation scene between two people o sekaseke (ya go etelwa pele ke morutiši) • Tlhamego le kgodišo ya dikgopolo • Go šomiša mabokgoni a go rerišana go fihlelela tumelelano • Setaele sa polelo Go bala ga go se itokišetšwe • Tšhomišo ya maleba ya lentšu, segalo le lebelo • Tšhomišo ya maswaodikgwa ka nako ya go bala • Polelo ya mmele • Kopantšhomahlo le babogedi Bala setšweletšwa sa dingwalo bjk. Tiragatšo • Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa go ngwalwa diponagalo tša setšweletšwa • Laetša kwešišo ya kgodišo ya thulaganyo le thulano, tshwantšho ya baanegwa, sehloa, bokamorago /milieu/mošomo mošomo wa moanegi, morero, mafetšo le mafelelo Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo) Go bala go leka kwešišo: setšweletšwa sa go bogelwa - khathune • Go sekima go hwetša dikgopolokgolo • Go sekena go hwetša dikgopolotlaleletšo • Dira dikakanyo Setšweletšwa sa tirišano bjk. Poledišano • Kgetho ya mantšu, • Lentšu la mong le setaele • Tlhalošo ya go tsenelela • Segalo • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala poledišano o latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo maemong a lentšu: Maina a tlhago le mainakgopolo mahlaodi, makopanyi Mošomo maemong a lefoko: polelo, lebaka, mohuta wa lefoko, mohuta wa ditemana, lentšu, dithabe le dikafoko Tlhalošo ya lentšu: diparonimi, dipolisemi, dihomonimi, tumatshwano (mantšu ao a bitšwago go swana eupša a fapana ka tlhalošo) Maswaodikga le mopeleto: dipatrone tša mopeleto Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 16.
    16 • Akanya tlhalošoya mantšu ao o sa a tsebego gammogo le diswantšho • Lekodišiša gape gore o kgone go kwešiša • Khuetšo ya kgetho goba ya tlogelo go tlhalošo ya setšweletšwa • Khuetšo ya polelo ya go iphihla le tšhomišo ya dipotšišo tša go se nyake dikarabo • Seabe sa go tlišwa ke dithekniki tša go bonwa ka mahlo
  • 17.
    17 3-4 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Theeletša o tšee karolo go tshekaseko ya mošomo wa protšekte wo o theilwego go dingwalo (tshekaseko ya go etelwa pele ke morutiši) • Theeletša magato a go dira nyakišišo • Theeleletša kwešišo ya mošomo wa protšekte: Mokgwa / magato, Maikemišetšo • Ditaelo • Magato a mošomo wa protšekte • Go botšiša le go araba dipotšišo • Go abelana dikgopolo le dikakanyo Balela kwešišo Ditsela tša go hagiša protšekte: Bjk. phostara/papatšo/protšhara/ tlhagišo khomputhara/, Rap song, tshekaseko/ Thetotumišo/ Tiragatšo ka mokgwa wa kanegelo / bj.bj Go boeletša ditšweletšwa tša dingwalo (Kotara 1 le 2) Mekgwanakgwana ya go bala: • Sekima, sekena, go bona dilo ka leihlo la moya • Go bala go go tseneletšego • Go dira dikakanyo • Tlhalošo ya mantšu • Ntlhapono ya mongwadi • Ntlha le kgopolo • Tlhalošo ye e ukangwago Bala setšweletšwa sa dingwalo • Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa go ngwalwa diponagalo tša setšweletšwa • Laetša kwešišo ya kgodišo Ngwala setšweletšwa sa tirišano seose theilwego go kanegelo/ tiragatšo tšeo di rutilwego: bjk. protšhara/bloko/ phostara/ papatšo/tshekaseko • Dinyakwa tša sebopego, setaele • Baamogedi ba tshedimošo, maikemišetšo le dikamano • Kgetho ya mantšu, polelo ya dika, dikai, mmala • Tlhamego ya lefoko, botelele le mohuta • Kgetho ya dielemente tša go bonwa le tša go hlangwa Nepiša go magato a go ngwala • Go beakanya • Sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le hlagiša Ngwala setšweletšwa sa tirišano Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo maemong a lentšu: mahlaodi Mošomo maemong a lefoko: polelo, lebaka, mohuta wa lefoko, mohuta wa ditemana, lentšu, dithabe le dikafoko Tlhalošo ya lentšu: mahlalosetšagotee, malatodi, ditumatshwano, dihomonimi, polisemi Maswaodikga le mopeleto: dipatrone tša mopeleto Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 18.
    18 ya thulaganyo lethulano, tshwantšho ya baanegwa, sehloa, bokamorago/ lefelo/mošomo mošomo wa moanegi, morero, mafetšo le mafelelo Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo) MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 6 – GO NGWALA PROTŠEKTE – Legato la 1: Nyakišišo (barutwana ba dira dinyakišišo) – 20 meputso
  • 19.
    19 5-6 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Tlhagišo ya pego ya bomolomo Barutwana ba dira dinyakišišo goba nyakišišo bjalpo ka mošomo wa itokišetša • Melawana ya tlhagišo • Polelo ya mmele • Matseno mmele le mafetšo • Tšhomišo ya polelo Bala setšweletšwa sa go ngwalwa bjk. Padi/kanegelokopana/ Dingwalotšhaba bjk. dithai • Setšweletšwa sa go ngwalwa diponagalo tša setšweletšwa bjalo ka tlhamego, moanegwa, milieu, thulaganyo, thulano, tshwantšhišo, sound richness, tshwantšhokgoplo, preview reflection Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Go balela/go bogelela kwešišo (Šomiša ditšweletšwa tša go bonwa le go ngwalwa) Mekgwankgwana • Go sekima go hwetša dikgopolokgolo • Go sekena go hwetša dikgopolotlaleletšo • Dira dikakanyo • Akanya tlhalošo ya mantšu ao o sa a tsebego gammogo le diswantšho • Lekodišiša gape gore o kgone go kwešiša Ngwala taodišo ye e theilwego godimo ga sengwalo se ba ithutilego ka sona: Kanegelo/tlhaloši/ Kgadimo/ Ngangišano taodišo/protšhara/papatšo/bloko Ngwala protšekte – • Sebopego sa maleba le diponagalo • Beakanya diteng (mmepe wa monagano) • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Melawana ya ditemana • Šomiša tatelano ye maleba ya ditemana go netefatša kgokagano • Šomiša makopanyi go netefatša kgokagano • melawana ya polelo • Kgetho ya mantšu, • Lentšu la mong le setaele • Tlhalošo ya go tsenelela • Segalo • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Mebepe ya monagano go rulaganya dikgopolo • Hlagiša taodišo go lekolwa Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Makopanyi le mainatheto Mošomo wa maemo a lefoko: Polelo; mehuta ya mafoko; Tlhamegoya mafoko; mabaka; mehuta ya ditemana. Tlhalošo ya lentšu: Malatodi Mahlalošetšagotee ditumatshwano Dihomonimi Pholisemi Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 20.
    20 • Khuetšo yakgetho goba ya tlogelo go tlhalošo ya setšweletšwa • Khuetšo ya polelo ya go iphihla le tšhomišo ya dipotšišo tša go se nyake dikarabo • Seabe sa go tlišwa ke dithekniki tša go bonwa ka mahlo Akaretša setšweletšwa • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala taodišo ye e theilwego godimo ga sengwalo se ba ithutilego ka sona o latela magato a go ngwala Mošomo wa kelo ya semmušo 6 – Go ngwala Protšekte – Legato la 2: Go ngwala (Barutwana ba thoma go ngwala protšekte ya bona) – 30 meputso Magato a go nwala • Go beakanya/pele ga go ngwalwa protšekte • Go ngwala sengwalwakakanywa • go boeletša • Go hlokola • Go phošolla • Go hlagiša
  • 21.
    21 7-8 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Tlhagišo ya pego ya bomolomo • Tšhomišo ya polelo • Retšistara • Segalo • Polelo ya mmele • Matseno le mafetšo Setšweletšwa sa go ngwalwa bjalo ka tiragatšo/ kanegelokopana, padi ya bafsa/padi • Diponagalo tše bohlokwa tša setšweletšwa sa dingwalo: such as moanegwa, ditiro, poledišano, thulaganyo, thulano, bokamorago, tikologo, moanegi, morero Magato a go Bala: • Pele ga go bala, (Tsebagatša setšweletšwa) • Nakong ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo, bapetša, fapantšha, lekola karabo) Theto • Diponagalo tša theto • Sebopego sa ka gare sa theto, dikapolelo, tshwantšhokgopolo, morumokwano le mošito • Sebopego sa ka ntle sa theto, methalotheto, mantšu, ditematheto • Sebopego • Tlhalošo ya dika • Maikutlo • Morero le molaetša Setšweletšwa sa tirišano: review • Dinyakwa tša sebopego, setaele, • Batheeletši bao ba ukangwago maikemišetšo le dikamano • Kgetho ya mantšu, tlhalošo ya go tsenelela • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Tlhamego ya lefoko, botelele le mohuta • Šomiša makopanyi a maleba go netefatša kgokagano Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala tshekaseko ya puku o latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo maemong a lentšu: mahlaodi Mošomo maemong a lefoko: temana ya go fa tlhalošo, temana ya go fa kgetho, temana ya go hlopha Tlhalošo ya lentšu: Lentšu le tee sebakeng sa sekafoko Maswaodikga le mopeleto: dipatrone tša mopeleto Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 22.
    22 MOŠOMO WA KELOYA SEMMUŠO 7 LEGATO LA 3: TLHAGIŠO YA PEGO YA BOMOLOMO (BARUTWANA BA DIRA TLHAGIŠO YA PEGO YA BOMOLOMO YA PROTŠEKTE) – 20 MEPUTSO 9-10 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Go anega kanego • Ela šedi go: bokgoni bja go bolela, segalo, pitšo ya mantšu, tempo, intonation, kopantšhomahlo, posture, gestures • Melawana le diponagalo of kanegelo Go balela godimo ga go itokišetšwa • Tšhomišo ya maleba ya lentšu, segalo le lebelo, kwagatšo ya lentšu, pitšo ya mantšu, thelelo Bala setšweletšwa sa dingwalo bjalo ka tiragatšo • Diponagalo tše bohlokwa tša setšweletšwa sa dingwalo: such as moanegwa, ditiro, poledišano, thulaganyo, thulano, bokamorago, tikologo, moanegi, morero Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Theto • Diponagalo tše bohlokwa tša theto • sebopego sa ka gare sa theto, figures of polelo/tshwantšhokgoplo, mošito, morumokwano • sebopego sa ka gare sa theto, methalotheto, mainatheto, ditematheto, mongwalelo, tlhalošo ya seka, moya wo o fokago, morero le molaetša Ditšweletšwa tša tirišano bjk. di e- meile: • Sebopego sa maleba • Maikemišetšo • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Tšhomišo ya polelo • Retšistara • Tatelano le kwešišego ya mafoko • Šomiša makopanyi go tliša kwano •Šomiša mehuta ya go fapafapana ya mafoko, botelele, tlhamego/sebopego Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala e-meile Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Madiri Mabotšiši, mašupi, indefinite diema Mošomo wa maemo a lefoko: Tshepedišo, tatelano, Tlhalošo ya lentšu: Lentšu le tee sebakeng sa sekafoko Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 23.
    23 MOŠOMO WA KELOYA SEMMUŠO 8 GO IPHETOLELA GO DINGWALO (Ya ditsopolwa) -30 Meputso ● Sereto (10 meputso) ● Tiragatšo (10 marks)  Kanegelokopana/ (10 marks) MEŠONGWANA YA KELO YE E SEGO YA SEMMUŠO Go theeletša le go bolela ● Mehutahuta ya mešongwana ya go theeletša le go bolela ● Mešongwana ya go theeletša le go bolela ye e latelago melawana ya COVID -19 Go bala le go bogela ● Magato a go bala ● Mešongwana yago balela godimo ● Mešongwana ya tekakwešišo ● Mešongwana ya dingwalo ye e theilwego go dipuku tše tharo ka semestere Go ngwala le go hlagiša ● Magato a go ngwala ● Ditemana ● Ditšweletšwa tša tirišano ● Taodišo ● Go ngwala ga boitlhamelo Dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo  Mehutahuta ya dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO WA KOTARA 3 Mošomo wa kelo ya semmušo 6 – Go ngwala Protšekte (50 meputso) Legato la 1: Nyakišišo (barutwana ba dira dinyakišišo) – 20 meputso Legato la 2: Go ngwala (Barutwana ba thoma go ngwala protšekte ya bona) – 30 meputso MOŠOMO 7 BOMOLOMO (20 meputso) Tlhagišo ya pego ya bomolomo ya protšekte. Barutiši ba kgopelwa go thoma mošomo wo ka Kotara 3 go netefatša gore barutwana ka moka ba elwa ka kotara 4) MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 8 GO IPHETOLELA GO DINGWALO (Ya ditsopolwa) - 30 Meputso ● Sereto (10 meputso) ● Tiragatšo (10 marks)  Kanegelokopana/ (10 marks)
  • 24.
    24 MPHATO 9 KOTARA4 DIBEKE GO THEELETŠA LE GO BOLELA GO BALA LE GO BOGELA GO NGWALA LE GO HLAGIŠA DIBOPEGO LE MELAWANA YA TṦHOMIṦO YA POLELO 1-2 Tekakwešišo ya go theeletšwa • Iphetolele ka tsinkelo go ditšweletšwa tše di fapafapanego tša dingwalo Theeleletša tshedimošo yeo e ikgethilego • Theeletša le go ipshina ka dithai le direrwa • Araba dipotšišo Tshepedišo ya kopano • Batšeakarolo • Melawana ya kopano • Go tšea karolo ka go šielana • Tšhomišo ya polelo • Go se kwane ka dikgopolo kopanong • Matseno le mafetšo Bomolomo: Polelo ya go se itokišetšwe Kgetha hlogo ya maleba • Organize kwešišo cohesively Setšweletšwa sa dingwalo go swana le kanegelokopana, padi ya bafsa/ padi • Diponagalo tše bohlokwa tša setšweletšwa sa dingwalo: go swana le baanegwa, tiragalo, poledišano, thulaganyo, thulano, boithekgo, tikologo, karolo ya moanegi le morero Magato a go Bala: • Pele ga go bala, (Tsebagatša setšweletšwa) • Nakong ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo, bapetša, fapantšha, lekola karabo) Theto • Diponagalo tša theto • Sebopego sa ka gare sa theto, dikapolelo, tshwantšhokgopolo, morumokwano le mošito • Sebopego sa ka ntle sa theto, methalotheto, mantšu, ditematheto • Mongwalelo • Tlhalošo ya dika • Maikutlo • Morero le molaetša Setšweletšwa sa tirišano: bjk. Ngwala lengwa la go sepela le lenaneophelo • Dinyakwa tša sebopego, setaele • Batheeletši bao ba ukangwago maikemišetšo le dikamano • Kgetho ya mantšu, thlalošo ya polelo ya seka, diswantšo, mmala, • Tlhamego ya lefoko, botelele le mohuta • kgetho ya dikarolwana tša tlhamego le tša go bonwa Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala lengwalo le lenaneophelo Mošomo maemong a lentšu: Madiri Mošomo maemong a lefoko: Polelotebanyi le polelotharedi Polelotiriši le polelotirišwa Tlhalošo ya lentšu: go se kwešišege, go hloka mohola, poeletšo ya go se nyakege, totolotši (poeletšo ya hlalošo ka go bušeletša mantšu a go fapana) polelo ya go bolelwa ke sehlopha se šomago mošomo le itšeng. Maswaodikga le mopeleto: dipatrone tša mopeleto Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 25.
    25 • lemoga tltlontšuya maleba le tlhamego ya polelo • matseno a maleba, mmele le mafelelo • Šomiša methopo ya go bonwa le ya go kwewa mo go hlokegago MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 7 BOMOLOMO: (20 meputso) Tlhagišo ya pego ya bomolomo ya protšekte. Barutiši ba kgopelwa go thoma mošomo wo ka Kotara 3 go netefatša gore barutwana ka moka ba elwa ka kotara 4) 3-4 Mekgwanakgwana ya go theeletša le go bolela Tekakwešišo ya go theeletšwa (šomiša poledišano ya go gatišwa) • Theeletša poledišano • Tšea dinoutshe -- poelo le maatla -- Segalo -- Moya wo o fokago -- Matseno le mafetšo • Araba dipotšišo Tshekaseko ya bomolomo (ya go etelwa pele ke morutiši) • Batšeakarolo • Melawana ya poledišano/waamo Bala setšweletšwa sa dingwalo: kanegelokopana/ tiragatšo • Diponagalo tše bohlokwa tša setšweletšwa sa dingwalo: such as moanegwa, ditiro, poledišano, thulaganyo, thulano, bokamorago, tikologo, moanegi, morero Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Setšweletšwa sa tirišano bjk. Ditšhupetšo/ Ditaelo/ • Sebopego sa maleba • Beakanya diteng (mmepe wa monagano) • Dikgopolokgolo le tše di di thekgago • Melawana ya ditemana • Šomiša tatelano ye botse ya ditemana go netefatša kgokagano • Šomiša makopanyi go netefatša kgokagano • melawana ya polelo Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša Mošomo maemong a lentšu: Mainaina, maina a legoro la go- mainatharagano Mošomo maemong a lefoko: Tshepetšo, tlhatlamano go ya ka bohlokwa, temana ya go ruma Tlhalošo ya lentšu: Polelo yeo e beago batho goba ditokelo tša batho kotsing. Tumelo ya gore selo goba motho o na le diponagalo/dimelo tše itšeng ka ge batho ba re bjalo, e sego ka lebaka la gore o na le seo o se tsebago ka ga sona/yena Maswaodikga le mopeleto: dipatrone tša mopeleto, hlakapeple, khutsofatšo, akronimi, khunyelo, trankhašene aphesise, potemantu
  • 26.
    26 • Go tšeakarolo ka go šielana • Tšhomišo ya polelo • Go se kwane ka dikgopolo kopanong • Matseno le mafetšo • Dihlopha di boledišana ka dihlogo/ direrwa tšeo di gogago kgahlego Tekakwešišo ya go balwa/ bogelwa: (setšweletšwa sa go bonwa goba sa mahlakorentši go swana le diswantšho tša go thalwa goba papatšo) • Sekena, sekima, bopa seswantšhokgopolo • Go bala go go tseneletšego • Dira dikakanyo • Tlhalošo ya mantšu • Ntlhapono ya mongwadi • Ntlha le kgopolo • Tlhalošo yeo e ukangwago • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala setšweletšwa sa ditaelo Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 27.
    27 5-6 Mekgwanakgwana ya go theeletšale go bolela Go balela godimo ga go itokišetšwa • Šomiša mabokgoni a maleba a go bolela bjalo ka segalo, lebelo, kwagatšo ya lentšu, pitšo ya mantšu, thelelo Poledišano (ya go etelwa pele ke morutiši) Tšea sephetho ka seemo le sererwa sa maleba • Melawana ya go bolela • Polelo le maatla • Ditaetšo tša phapano Bala setšweletšwa bjk. Tiragatšo/kanegelokopana/ • Šedi ya go ikgetha go setšweletšwa sa go ngwalwa diponagalo tša setšweletšwa • Laetša kwešišo ya kgodišo ya thulaganyo le thulano, tshwantšho ya baanegwa, sehloa, bokamorago, lefelo, mošomo mošomo wa moanegi, morero, mafetšo le mafelelo Magato a go bala: • Pele ga go bala (Tsebagatša setšweletšwa) • Ka nako ya go bala (diponagalo tša setšweletšwa) • Morago ga go bala (araba dipotšišo bapetša, fapanya, lekola dikarabo)) Bala/bogela setšweletšwa bjk. kuranta articles/magazine articles wa kwešišo le tekakwešišo Mekgwanakgwana ya go balela kwešišo (temana go tšwa pukung) • Sekima le Sekena • Go bala go go tseneletšego • Maikemišetšo le baamogedi Setšweletšwa sa tirišano: Bophelo bja mohu • Sebopego sa go nepagala • Maikemišetšo • Dikgopolokgolo le dikgopolotlaleletšo • Tšhomišo ya polelo • Retšistara • Tatelano ye botse ya mafoko • Šomiša makopanyi go netefatša kgokagano • Šomiša mehuta ya go fapafapana ya mafoko, botelele, tlhamego/sebopego Tsepepela go magato a go ngwala • Go beakanya • Go ngwala sengwalwakakanywa • Go boeletša • Go hlokola • Go phošolla le go hlagiša Ngwala bophelo bja mohu ka go latela magato a go ngwala Tiišetšo ya dibopego le melawana tšeo di dirilwego dibekeng tša go feta Mošomo wa maemo a lentšu: Madiri, maina Mošomo maemong a lefoko: Tlhalošo Lebaka le phetho Tlhalošo ya lentšu: Go šuta ga hlalošo Lentšu le tee sebakeng sa sekafoko Maswaodikga le mopeleto: paterone ya mopeleto. Tlotlontšu go dikamano Mošomophošollo wa thutapolelo go tšwa go seo barutwana ba se ngwadilego
  • 28.
    28 • Go ukamatlhalošo le diphetho • Ntlha le kgopolo • Efa kgopolo ya gago • Tlhalošo ya mantšu a go se tlwaelege • Laetša polelo yeo e jabetšago Akaretša setšweletšwa MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 9 GO NGWALA (20 Meputso) E ngwalwa pele ga moleko Setšweletšwa sa tirišano ( 2 tše di kopana goba 1 se se telele) tshekaseko/ lengwalo le lenaenophelo/ Bophelo bja mohu/ Ditšhupetšo (20 meputso) 7-8 Mekgwanakgwana ya go bolela le go theeletša Poeletšo Go bala le Go bogela: Poeletšo ya diponagalo tše bohlokwa, melawana le sebopego Go ngwala: Poeletšo ya ditšweletšwa tša go ngwalwa Poeletšo ya magato a go nagwala Go boeletša Mošomo wa maemo a lentšu: Go boeletša Mošomo wa maemo a lefoko: Go boeletša Tlhalošo ya lentšu: Go boeletša Maswaodikga le mopeleto: Go boeletša. BEKE 9-10 MOŠOMO WA KELO YA SEMMUŠO 10 Moleko Go iphetolela go dingwalwa (70 Meputso) ● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25 Meputso) ● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso) ● Kakaretšo (10 Meputso) ● Tlhamego ya polelo le melawana (20 Meputso)
  • 29.
    29 MEŠONGWANA YA KELOYE E SEGO YA SEMMUŠO Go theeletša le go bolela ● Mehutahuta ya mešongwana ya go theeletša le go bolela Mešongwana ya go theeletša le go bolela ye e latelago melawana ya COVID -19 Go bala le go bogela ● Magato a go bala ● Mešongwana yago balela godimo ● Mešongwana ya tekakwešišo Mešongwana ya dingwalo ye e theilwego go dipuku tše tharo ka semestere Go ngwala le go hlagiša ● Magato a go ngwala ● Ditemana ● Ditšweletšwa tša tirišano ● Taodišo Go ngwala ga boitlhamelo Dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo Mehutahuta ya dibopego le melawana ya tšhomošo ya polelo KELO YA SEMMUŠO YA KOTARA 4 MOŠOMO 7 Bomolomo (20 Meputso) Mošomo o thomilwe ka Kotara 3 o phethwa wa ba wa rekhotwa ka Kotara4 MOŠOMO 9 Go ngwala (20 meputso) E ngwalwa pele ga tlhahlobo Setšweletšwa sa tirišano (2 tše di kopana goba 1 se se telele) (20 Meputso MOŠOMO 10: Go iphetolela go dingwalwa (70 Meputso) ● Setšweletšwa sa go ngwalwa/ Setšweletšwa sa go se ngwalwe (25 Meputso) ● Setšweletšwa sa go bogelwa (15 Meputso) ● Kakaretšo (10 Meputso) ● Tlhamego ya polelo le melawana (20 Meputso)