1. KAKO EKO JE NAŠA
REGIJA?
PRIDOBIVANJE EKOLOŠKIH
ŽIVIL V OBČINI
ŠENTRUPERT
Avtorji: Gaja Brezovar 8. r. Mentorica: Alenka Drobnič,
prof.
Matej Škarja 7. r.
Matic Berk 6. r.
Ekoekipa: Skusa
OSNOVNA ŠOLA DR. PAVLA LUNAČKA ŠENTRUPERT
2. 1. KAJ JE EKOLOŠKO KMETOVANJE?
o Izrazi v rabi »ekološko« ali »biološko« ali »organsko«
kmetovanje.
o Je sodoben način gospodarjenja, ki gradi na
tisočletnih izkušnjah prejšnjih generacij.
o Način kmetovanja, ki temelji na partnerstvu z naravo
in ne na nasilju in iskanju premoči nad njo.
o Je kmetovanje, ki si prizadeva, da na kmetijskem
obratu sklenemo tok snovi in energije (krog tal –
rastlin – živali – človeka).
3. o Navedena oblika kmetijstva spodbuja da :
- kmetovalec pridela večino potrebnih gnojil, krme in
drugih snovi,
- ne uporablja anorganskih, mineralnih gnojil in
zaščitnih sredstev,
- ne goji gensko spremenjenih organizmov,
- varčno ravna s pogonskim gorivom,
- z živalmi ravna brez mučenja pri vzreji ter jih krmi z
naravno pridelano krmo in pašo,
- omogoči živalim primerne življenjske razmere,
- se pridela hrana z veliko prehransko vrednostjo;
- kmetovalec spremlja biološki cikel v okviru
pridelovalnega sistema, vanj vključuje
mikroorganizme, talno floro in favno, rastline in
živali, spremlja in dolgoročno povečuje rodovitnost tal.
4. 2. PREDSTAVITEV OBMOČJA
PROUČEVANJA
o Za proučevanje smo izbrali kmetije v Občini
Šentrupert, ki se ukvarjajo z ekološko pridelavo živil.
o S tovrstno pridelavo se ukvarjajo kmetije na
severnem in zahodnem delu Občine Šentrupert, ki že
mejijo na hribovit svet Posavskega hribovja, z ozkimi
vmesnimi dolinami in grabni.
o Naravni in družbeni elementi, predvsem vpliv
tradicije, so vplivali, da so se posamezne kmetije
usmerile v ekološko kmetovanje.
5. • povprečna nadmorska
višina 315 m
• severni in zahodni del –
povprečen naklon13 °
• južni in vzhodni del –
ravnina ob reki Mirni in
večjih potokih
9. 2.4 KMETIJA KVAS
• proizvodna zdrave hrane
in tržna niša
• tržno kmetijstvo
• specializirano kmetijstvo
10. 2.5 KMETIJA KVAS
• zdravstveni razlogi ter
želja po pridelavi zdrave
hrane
• samooskrbno kmetijstvo
11. 3. PRISOTNOST EKOLOŠKEGA
KMETOVANJA
o V Občini Šentrupert ima ekološko kmetovanje že od
nekdaj tradicijo. Proučevane kmetije lahko na grobo
razdelimo v dve skupini ekološkega kmetovanja:
A. kmetije, ki se tradicionalno ukvarjajo z ekološkim
kmetovanjem;
B. kmetije, ki so se usmerile v ekološko kmetovanje zaradi
naravnih danosti, ekološke ozaveščenosti in
povečanega povpraševanja potrošnikov po ekoloških
proizvodih.
12. A.
Proizvodnja konvencionalne hrane je v 50-ih letih 20.
stoletja omenjene kmetije obšla. Zaradi vpliva
reliefa, nadmorske višine, večjega naklona površja,
majhnega deleža obdelovalnih površin in slabšega
gmotnega položaja lastnikov se le-to ni uveljavilo.
Današnji lastniki kmetij nadaljujejo s tradicionalnim
kmetovanjem. Prednost omenjenega kmetovanja ne
vidijo le v proizvodnji zdrave hrane, ampak tudi v
skrbi za čisto naravno okolje. Razumejo filozofijo, da
mora človek živeti sonaravno z okoljem, vanj posega
ti minimalno in ga ohraniti za naslednje rodove.
13. B.
Dve kmetiji v Občini Šentrupert bosta po preteku
prehodnih obdobij vpisane v register ekoloških kmetij. Za
ekološko kmetovanje so se odločile zaradi naravnih
danosti in ob dejstvu, da lahko trgu ponudijo dobršen del
svojih produktov. V tovrstni usmeritvi vidijo tudi tržno
nišo, ki bo pripomogla k boljšemu finančnemu položaju
kmetije. Kmetiji bodo po preteklem obdobju dobile
certifikat, ki bo dodatno zagotavljal neoporečnost njihovih
produktov. Te bodo lahko nato prodajali pod oznako
»ekološka živila« neposredno na ekoloških kmetijah, eko
tržnicah, v specializiranih prodajalnah za zdravo
prehrano, v večjih trgovskih centrih ali na stojnicah.
14. 4. DOSTOPNOST EKOLOŠKIH
IZDELKOV OZ. PRIDELKOV
o Cena ekoloških produktov je nekoliko višja od
konvencionalne hrane. Vzrok ni le v večjem fizičnem
delu in manjši donosnosti, vendar je kompleksen.
Nanj vpliva več dejstev:
- da je donos v rastlinski pridelavi in prireji živali nižji;
- da si s prodajo manjšega dela ekoloških pridelkov
- kmetija mora pokriti del stroškov pridelave;
- da je ekološka hrana bolj zdrava;
- da človek z uživanjem tovrstne hrane prej zadovolji
svoje potrebe, saj je ekološko pridelana hrana bolj
okusna in polna hranilnih snovi.
15. o Cena ekološko pridelane hrane je za proizvajalca
prenizka. Motivi, da se posameznik odloči za nakup
ekološke hrane, so:
- stopnja ekološke ozaveščenosti;
- potreba po uživanju zdrave hrane (filozofsko
prepričanje in zdravstveno stanje uporabnika);
- skrb za sonaravni razvoj.
o Poleg zgoraj navedenih dejstev menimo, da vpliva na
nakup ekološke hrane tudi dohodek posameznika oz.
cenovna dostopnost hrane.
16. 5. POVPRAŠEVANJE PO EKOLOŠKI
HRANI
o Povpraševanje po ekološki hrani bi bilo večje v bližini večjega
urbanega središča. Tam je:
- večja kupna moč;
- prebivalstvo je bolj osveščeno o pomenu zdrave hrane;
- manjša stopnja samooskrbe;
- večji dohodek na prebivalstva.
Z razširitvijo kroga uporabnikov bi se posledično povečala
tudi njihova prepoznavnost med uporabniki. Kvalitetni
izdelki kmetij bi poskrbeli za reklamo, da bi kupci prihajali
do njih.
o Kmetije, ki so bile zajete v raziskavi, svoje produkte ne
izvažajo.
17. o Povpraševanje po ekoloških izdelkih se pri obeh skupinah
kmetij na območju Občine Šentrupert povečuje.
o Po tovrstnih izdelkih povprašujejo posamezniki v lokalni
okolici in tisti, ki so preko znancev in prijateljev okusili
produkte kmetij.
o Povpraševanje je pretežno po:
- sadju (biološka jabolka);
- sokovih (jabolčni in zelenjavni sokovi, jabolčni kis);
- mlečnih izdelkih;
- mleku (kravje in kozje);
- mesu (goveje, zajčje, kozličkovo in divjačinsko meso);
- moki iz pire.
o Povpraševanje po vrtninah in poljščinah je manjše, saj na
proučevanem ruralnem območju prevladuje sorazmerno
visoka stopnja samooskrbe.
18. 6. KAKO POMAGATI SLOVENSKEMU
KMETU?
o Po mnenju lastnikov bi k temu lahko pripomogla občina z naslednjimi
ukrepi:
- z vzpostavitvijo tržnice ali stojnic na trgu mesta;
- z oblikovanjem borze ekoloških pridelkov iz Občine Šentrupert in skupnim
nastopom na trg;
- da v program razvoja občina ne omeni le besedni zvezi »sonaravni razvoj«,
ampak to konkretizira;
- z izobraževanjem prebivalstva o pomenu zdrave hrane – dvig ekološke
zavesti;
- z spodbudami, da bi se za tovrstno obliko kmetijstva odločilo večje število
prebivalcev, s tem bi skupnost z aktivnostjo v pokrajini poskrbela za
sonaravni razvoj.
19. 7. ZAKLJUČEK
Tradicija, kulturna dediščina, ekološko hrano, čisto
naravno okolje, sonaravni razvoj so elementi, ki so
potenciali za razvoj turizma Občine Šentrupert.
20. VIRI IN LITERATURA
Kako eko je naša regija?, Pridobivanje ekoloških živil
v Občini Šentrupert, Šentrupert, 2012
www.obcinasentrupert.si
www.akademija-zdrave-hrane.si
