Predavanje na Prof. Dr. Vladimir Trajkovski pod naslov: Fiziologija na sonot nameneto za studenti od Institut za psihologija

1. FIZIOLOGIJA NA SONOT
1/3 od `ivotot go minuvame vo son.
Sonot e forma na odnesuvawe.
Karakteristika na sonot e taa {to n¢ tera da najdeme
tivko i konforno mesto na koe mo`eme da legneme i da
pomineme nekolku ~asa.
Sonot se smeta kako sostojba na svesta, a ne kako
odnesuvawe.
Najdobra metoda za ispituvawe na sonot e sledewe na
aktivnosite na lu|eto za vreme na spieweto vo laboratorija
za son.
Laboratorijata za son e mala soba za spiewe vo koja
ispitanikot spie i do koja se nao|a soba za nabquduvawe vo
koja istra`uva~ot go sledi tekot na sonot na ispitanikot.
Istra`uva~ot prethodno treba da postavi elektrodi na
1
glavata, a mozo~nata aktivnost se sledi so EEG.

2. 2
Mala soba za spiewe

3. FIZIOLOGIJA NA SONOT
Muskulniot tonus se sledi so EMG.
Elektrodite koi se postavuvaat okolu o~ite so pomo{ na
elektro-okulogram gi sledat dvi`ewata na o~nite jabolka.
Mo`e da se sledat i: srceva i respiratorna frekvencija.
Vo budna sostojba EEG na zdravo lice poka`uva 2 osnovni
obrasci na aktivnosti: alfa i beta branovi.
Alfa ritam go karakteriziraat regularni branovi so
sredna frekvencija od 8-12 Hz. Ovoj ritam se javuva koga
liceto e vo miruvawe, psihofizi~ki relaksirano.
Alfa ritamot naj~esto se registrira koga ispitanikot gi
dr`i zatvoreni o~ite, no mo`e da se javi koga o~ite se
otvoreni. 3

4. FIZIOLOGIJA NA SONOT
Beta ritamot se registrira vo budna sostojba.
Go karakteirziraat iregularni branovi so niska
amplituda i pobrza frekvencija od 13-30 Hz.
Ovaa aktivnost se registrira koga ispitanikot e buden i
preokupiran so mislovna aktivnost.
Prvo se stavaat elektrodite, se gasi svetloto vo
prostorijata kade {to ispitanikot ja minuva no}ta.
4

5. 5
Mozo~ni branovi na EEG

6. 6
EEG zapis vo tekot na site fazi na sonot

7. FAZI NA SONOT
PRVA FAZA
Vo ovaa faza ima teta ritam na EEG (3.5 do 7.5 Hz). Ovoj
stadium e premin me|u sonot i budna sostojba.
So vnimatelno nabquduvawe se gledaa kapacite na
ispitanikot koi {to lesno se otvoraat i zatvoraat, a o~nite
jabolka se dvi`at nagore i nadolu.
Po 10 min. ispitanikot vleguva vo vtora faza.
7

8. FAZI NA SONOT
VTORA FAZA
EEG zapisot na mozo~nata aktivnost e globalno
iregularen, iako sodr`i periodi na teta.
Se javuvaat karakteristi~ni zapisi koi se narekuvaat
vretena na spieweto (kusotrajna aktivnost so frekvencija
12 do 14 Hz) i K kompleksi (izolirani branovi so visoka
amplituda).
Ispitanikot se nao|a vo cvrst son. Ako se razbudi mo`e da
negira deka voop{to zapadnal vo son.
Ovoj fenomen go zabele`uva medicinskiot personal koga
gi budi pacientite za terapija, a tie pak negiraat deka
voop{to zaspale.
8
Po 15 min. vleguva vo treta faza.

9. FAZI NA SONOT
TRETA FAZA
Mo`e da se zabale`i delta ritam (od 20% do 50% na
registriranata aktivnost).
^ETVRTA FAZA
Po~etokot na ~etvrta faza ne tolku ostro ograni~en.
Vo ovaa faza delta ritamot so~inuva 50% od
registriranata aktivnost.
Po 90 min. otkako zaspal ispitanikot, vo 45 min. potonal
vo 4 faza), vo koja doa|a do promeni vo EEG. Registriraniot
EEG stanuva desinhroniziran so kratkotrajni intervali na
teta ritam. Pod o~nite kapaci se zabele`uvaat brzi
9
dvi`ewa na o~nite jabolka {to se registrira na EOG.

10. FAZI NA SONOT
EMG aktivnosta se namaluva, zaradi namalen tonus.
Ispitanikot kako da e “paraliziran” vo ovaa faza.
Ovaa faza se vika REM son, zaradi brzite dvi`ewa na
o~nite jabolka. Ovoj stadium se vika u{te parodoksalen son
ili spiewe so soni{ta.
Prisustvoto na beta ritamot e dosta golemo vo ovaa faza.
Bidej}i beta ritamot se javuva vo budna sostojba, negovata
registracija vo son e paradoksalen fenomen.
Ako ispitanikot nasilno go probudime vo REM fazata i
ako go pra{ame {to se slu~uvalo, najverojatno }e odgovori
deka sonuval.
Soni{tata vo tek na REM fazata imaat narativna forma, a
sodr`inata im kako prikazni koi se so~ineti od nastani koi
10
se nadovrzuvaat.

11. Разлики меѓу нормално спиење и РЕМ спиење
11

12. EEG, EMG i EOG vo razli~nite stadiumi
12

13. FAZI NA SONOT
Ako istata postapka se povtori dodeka ispitanikot se
nao|a vo faza na sporobranov son, toga{ bi dobile odgovor
deka toj toga{ ne sonuval.
Vo tekot na no}ta naizmeni~no doa|a do menuvawe na REM i
non-REM fazata.
Sekoj ciklus trae okolu 90 min. Period na 8 ~asoven son
sodr`i 4 ili 5 REM fazi.
Faktot e deka REM fazata na sonot se pojavuva vo
intervali od 90 min. naveduva na zaklu~ok deka vo mozokot
postojat mehanizmi koi naizmeni~no ja predizvikuvaat
pojavata na REM sonot bavnobranoviot son.
Voobi~aeno periodot na bavnobranoviot son mu prethodi
na REM sonot. Postoi refrakteren period po sekoja pojava
na REM sonot vo ramkite na koja REM ne mo`e da se 13 javi
povtorno.

14. FAZI NA SONOT
Faktite poka`uvaat na postoewe na “~asovnik” vnatre vo
mozokot koj gi kontrolira 90 minutinite ciklusi na
pojavuvawe na REM sonot. Aktivnost na ovoj ~asovnik se
nadovrzuva i vo budna sostojba.
Vo tekot na REM fazata na{iot organizam stanuva
“paraliziran”, t.e. aktivnosta na pove}e kranijalni i
spinalni nervi e silno inhibirana.
Aktivnosta na nervite {to ja kontroliraat srcevata
rabota i procesite na di{ewe ne e opfatena so ovaa
paraliza.
Mozokot poka`uva mnogu visok stepen na aktivnost.
Protokot na krvta niz mozokot i potro{uva~kata na
kislorod se mo{ne zgolemeni.
14

15. Mozo~ni strukturi vklu~eni vo
ciklusot son-budnost
15

16. ZO[TO SPIEME? (1)
Site sme po~uvstvuvale silna potreba za son.
Poznato ni e ~uvstvoto koga }e se obideme da se
sprotivstavime na sonot i da ostaneme budni.
Potrebata za son pretstavuva eden od najsilnite nagoni kaj
lu|eto.
Lu|eto mo`at da izvr{at samoubistvo so odbivawe za
zemawe na hrana i voda, no ne mo`at vo nedogled da se
sprotivstavat na sonot. Sonot se javuva porano ili podocna.
Odgovorot na pra{aweto: Zo{to spieme? ne e pronajden vo
celost.
Pove}eto istra`uva~i smetaat deka bavnobranovoto
spiewe mu ovozmo`uva na mozokot da se odmori. REM sonot
mu pru`a mo`nost na mozokot da se razviva i u~i.
16

17. ZO[TO SPIEME? (2)
Sonot o~igledno ima golemo vlijanie vrz opstanokot na
edinkata.
Istra`uva~ite se obidele da ja odgonetnat ulogata koja
sonot ja ima so metodot na deprivacija (skusuvawe na sonot).
Skusuvaweto na sonot kaj ispitanicite predizvikalo
naru{uvawa vo percepcijata, duri i pojava na halucinacii, a
najmnogu bile zasegnati spsobnostite za re{avawe na
intelektualni zada~i.
Vo tekot na sporobranovoto spiewe cerebralniot protok i
stapkata na metabolizam opa|aat. Regiite {to vo budnost
imaat najgolema aktivnost, vo ovaa faza imaat najvisoki
nivoa na delta branovi.
Prisustvoto na delta branovi zna~i deka se odmaraat
17
soodvetnite regii vo mozokot.

18. ZO[TO SPIEME? (3)
Ako liceto se razbudi od bavnobranovata faza, toa }e bide
konfuzno i pospano, t.e. kako da cerebralniot korteks bil
isklu~en.
Za vreme na REM fazata, intenzitetot na fiziolo{ki
procesi se zgolemuva. O~nite jabolka se dvi`at pod
zatvorenite kapaci, fekvencijata na srcevata aktivnost
povremeno se zgolemuva, pa namaluva. Di{eweto e
iregularno, a mozo~nata aktivnost e zna~ajno pointenzivna.
REM sonot ima uloga vo procesite na sozrevawe i razvoj na
mozokot.
REM sonot ima uloga i vo procesite na u~ewe i
konsolidacija na memorijata. Podocna vo tekot na `ivotot
ima funkcija da ovozmo`i na liceto da gi konsolidira
vpe~atocite od prethodniot den i da gi integrira vo trajna
18
memorija.

19. Fiziolo{ki mehanizmi za kontrola na
son i budnost (1)
Pojavuvaweto na sonot e regulirana aktivnost koja se
odviva koga odredeni nevronski krugovi }e stanat aktivni.
Se postavuva pra{aweto po koi fiziolo{ki mehanizmi se
vr{i kontrola na sonot i budnosta?
Nekolku kategorii hemiski soedinenija vlijaat na sonot i
budnosta.
Benzodijazepinite vlijaat na pojavata na son. Nivnoto
dejstvo e preku benzodijazepinskite receptori (del od
GABA receptorite). Do denes ne e pronajdeno nitu edno
endogeno soedinenie ~ija {to koncentracija se menuva vo
tekot na dnevniot ciklus na spiewe i budnost.
Postoi pretpostavka deka nukleozidniot nevrotransmiter
adenozin ima primarna uloga vo kontrolata na sonot.
19
Nevronite nemaat sposobnost da skladiraat glukoza.

20. Fiziolo{ki mehanizmi za kontrola na
son i budnost (2)
Astrocitite ja skladiraat glukozata vo forma na
glikogen. Metabolizmot na glikogen e sleden so porast na
nivoto na adenozin koj {to ima inhibitoren efekt. Se
pretpostavuva deka nasobiraweto na adenozin predizvikuva
pogolema zastapenost na delta ritam na EEG vo tek na son.
Nevronite vo toj region se odmaraat, a astrocitite imaat
mo`nost da gi obnovat svoite rezervi na glikogen.
Adenozinot verojatno vlijae na regulacijata na budnost i
son preku dejstvo vo ventrolaterlanata preopti~ka regija.
20

21. Nervna kontrola na budnosta (1)
Se pretpostavuva deka barem 4 razli~ni nevronski sistemi
imaat uloga vo odredeni aspekti na budnost i spiewe. Toa se:
Noradrenergi~en, acetilholinergi~en, serotoninergi~en i
histaminergi~en nevronski sistem.
Poznat e efektot {to go imaat kateholaminskite agonisti
kako {to e amfetamin vrz namaluvawe na pospanosta i
pottiknuvawe na budnosta. Ovoj efekt se postignuva so
vlijanie vrz noradrenergi~niot sistem vo locus ceruleus {to
se nao|a vo dorzalniot pons. Nevronite od ovoj locus ceruleus
pra}aat aksoni vo neokorteks, hipokampus, talamus
cerebelarnata kora, pons i prodol`en mozok, {to zna~i
deka imaat vlijanie vrz mnogubrojni regii.
Sledeni se nivoite na aktivnost na noradrenergi~nite
21
nervoni vo locus ceruleus kaj gluvci.

22. Nervna kontrola na budnosta (2)
Aktivnosta na nevronite poka`ala golema korelacija so
stepenot na budnosta.
Stepenot na praznewe na nevronite vo locus ceruleus opa|a
skoro na nula vo REM fazata.
Stimulacijata na dve grupi na acetilholinski nevroni
edni vo pons, a drugi vo bazata na predniot mozok
predizvikuvaat pojava na desinhronizirana kortikalna
aktivnost.
Acetilholinskite antagonisti vodat do namaluvawe na
EEG registriranata aktivnost, a acetilholinskite agonisti
vodat do zgolemena EEG aktivnost.
Mereno e koli~estvoto na acetilholin vo strijatum,
hipokampus i frontalen korteks i najdeno e deka stepenot
na osloboduvawe na AH vo ovie regii e vo korelacija so22
stepenot na budnost na eksperimentalnoto `ivotno.

23. Nervna kontrola na budnosta (3)
Najdeno e deka stimulacijata na ponsniot del od
retikularnata fomracija doveduva do aktivacija na
cerebralniot korteks i do zgolemeno osloboduvawe na AH.
Re~isi site serotoninergi~ni nevroni vo mozokot se
nao|aat vo nuclei raphe koi se locirani vo ponsniot i
medularniot del na retikularnata formacija.
Aksoni na ovie nevroni se proektiraat vo talamus,
hipotalamus, bazalni ganglii, hipokampus i neokorteks.
Stimulacija na ovie jadra doveduva do otpo~nuvawe na
dvi`ewa i do zgolemena budnost.
Lekot PCPA koj ja spre~uva sintezata na serotonin
doveduva do namalen stepen na budnost.
So merewe na aktivnosta na serotoninergi~nite nevroni
zabele`ena e golema sli~nost so noradrenergi~nite 23
nevroni.

24. Nervna kontrola na budnosta (4)
Najgolem stepen na aktivnost e dobien vo tekot na budna
sostojba. Stepenot na praznewe se namaluval vo tekot na
sporobranovoto spiewe, a ja dostignuva nulata vo REM faza.
Telata na histaminskite nevroni se smesteni vo
tuberomamilarnite jadra na hipotalamus (na bazata na
mozokot rostralno od mamilarnite tela). Nivnite proekcii
vo korteksot direktno vodat do zgolemena kortikalna
aktivnost i zgolemen stepen na budnost.
Davawe na lekovi koi spre~uvaat sinteza na histamin ili
gi blokiraat histaminskite H1 receptori vodat do
pospanost i do podolgo traewe na sonot.
Registriranata aktivnost na histaminergi~nite nevroni e
visoka vo budna sostojba, a niska kaj sporobranovoto spiewe
24
i REM spieweto.

25. Nervna kontrola na sporobranov son
Regija vo mozokot koja ima golemo zna~ewe vo procesot na
spiewe e ventrolateralnata preopti~ka regija (VLPR) {to
se nao|a na baza na predniot mozok rostralno od
hipotalamus.
Nevronite na VLPR sekretiraat inhibitoren transmiter
GABA.
Proekciite na ovie nevroni odat vo tuberomamilarnite
jadra, nuclei raphe i locus ceruleus. Stimulacijata na VLPR
doveduva inhibicija na ovie 3 regii so {to se potvrduva
ulogata na VLPR vo indukcija na sonot.
Adenozin vo bazalnite delovi na predniot mozok dava
silen efekt {to se sprotivstavuva na budeweto.
Utvrdeno e deka nivoto na adenozin se zgolemuba vo tek na
25
budnosta, a se namaluva vo tek na sonot.

26. Резиме на активности на кортикално и
26
супкортикално ниво

27. Nervna kontrola na REM sonot
REM sonot e period koga doa|a do desinhronizirana EEG
aktivnost, muskulna paraliza, kako i brzi dvi`ewa na
o~nite jabolka.
Stepenot na metabolna aktivnost na mozokot e skoo
ednakov na stepenot vo tek na budna sostojba.
Izvr{nite mehanizmi se sostojat od grupa nevroni koi se
nao|aat vo dorzalniot pons, a sekretiraat acetilholin.
Vo tek na budna sostojba i sporobranov son, REM sonot e
inhibiran so aktivnosta na serotoninergi~ni nevroni vo
nuclei raphe i noradrenergi~ni nevroni vo locus ceruleus.
27

28. Izvr{ni mehanizmi (1)
Acetilholinergi~nite nevroni imaat va`na uloga vo
cerebralniot kortkes vo budna sostojba.
Pretpostavka e deka ovie nevroni isto taka se odgovorni za
mozo~nata aktivnost koja se registria vo tek na REM sonot.
Najva`na uloga vo zapo~nuvawe na REM sonot imaat
neronite {to se nao|aat vo dorzolateralniot pons, del {to
se narekuva peribrahijalna regija. Aktivnosta na sekoj
poedine~en nevron vo ovaa regija e povrzana so ciklusot na
spiewe.
Pove}eto od ovie nevroni se praznat so visoka frekvencija
vo tek na REM sonot, a i vo tek na budna sostojba.
Aktivnosta na ovie nevroni se zgolemuva neposredno pred
REM fazata na son i ostanuva na visok stepen na aktivnost
28
vo tekot na celata REM faza.

29. Izvr{ni mehanizmi (2)
Mali koli~ini na karbahol (acetilholinski agonist) koj
ja stimulira acetilholinskata aktivnost se dadeni vo
medijalen ponsen del na retikularnata formacija (MPRF)
kaj `ivotno.
Naskoro }e se pojavat poedine~ni ili site komponenti na
REM sonot. Dejstvoto n karbahol se ostvaruva so aktivacija
na postsinapti~kite acetilholinski receptori vo koi se
proektiraat aksoni na acetilholinskite nevroni na
peribrahijalnata regija.
O{tetuvawa na MPRF i na peribrahijalnata regija vodat
do namalena zastapenost ili otsutnost na REM sonot.
So mikrodijaliza e najdeno zgolemeno nivo na AH vo ovaa
regija vo tek na REM son. 29

30. Izvr{ni mehanizmi (3)
Se postavuva pra{awe ako acetilholinergi~nite nevroni
vo peribrahijalnata regija se odgovorni za pojava na REM
son, kako tie gi kontroliraat site negovi komponenti:
kortikalna aktivnost, brzi dvi`ewa na o~ni jabolka i
“muskulna paraliza”.
Bidej}i ovie nevroni se sostaven del na retikulo
aktivaciskiot sistem, nivni aksoni odat direktno vo
talamus koi {to ja kontroliraat kortikalnata aktivnost.
Ovie nevroni aksoni pra}aat vo glutaminergi~nite
nevroni na mezopontniot del na retikulo aktivaciskiot
sistem, ~ii {to aksoni zavr{uvaat vo
acetilholinergi~nite nevroni na bazata na predniot mozok.
Aktivacijata na AH nevroni }e predizvika kortikalna 30
desinhronizira~ka aktivnost.

31. Izvr{ni mehanizmi (4)
PGO branovi (pons, genikulate i okcipitale)
pretstavuvaat registrirana EEG aktivnost kja
ekspreimentalnite `ivotni, kade {to elektrodite im se
postaveni direktno vo mozo~noto tkivo.
Ovie branovi se prva manifestacija na REM sonot kaj
eksperim. `ivotni, a se pretpostavuva i kaj ~ovekot.
PGO branovite se sostojat od kratkotrajni, fazi~ki
branovi na elektri~na aktivnost {to zapo~nuvaat vo pons, a
se {irat preku corpus geniculate laterale do okcipitalniot
rezen.
PGO branovite izgleda se kontrolirani po pat na direktni
vrski pome|u brahijalnata regija i corpus geniculate laterale.
Kontrola na brzite dvi`ewa na o~ite izgleda se odviva po
31
pat na proekcii od peribrahijalnata regija vo tektum.

32. Izvr{ni mehanizmi (5)
“Muskulna paraliza” vo tek na REM izgleda se odviva po
pat na aktivnost na nevronite od subceruleusnata regija.
Nivnite aksoni se spu{taat do magnocelularnite jadra koi
se nao|aat vo prodol`eniot mozok. Nevronite na
magnocelularnoto jadro pra}aat svoi aksoni vo ‘rbetniot
mozok kade sozdavaat inhibitorni sinapsi so motonevronite
vo prednite rogovi na sivata masa. Taka inhibicijata na
motonevronite ja spre~uva pojavata na dvi`ewa vo tek na
REM sonot.
Prvo slu~uvawe {to prethodi na pojava na REM sonot e
aktivacija na acetilholinskite nevroni vo
peribrahijalnata regija od dorzolateralniot pons. Ovie
nevroni direktno gi aktiviraat mehanizmite koi se
odgovorni za pojava na brzi dvi`ewa na o~nite jabolka. 32

33. Izvr{ni mehanizmi (6)
Acetilholinskite nevroni vo peribrahijalnata regija
isto taka gi aktiviraat nevronite vo subcerularnata regija
koja so svoite vrski so magnocelularnite jadra vo
prodol`eniot mozok predizvikuva pojava na atonija na
muskulaturata.
Na krajot nevronite na peribrahijalnata regija gi
aktiviraat nevronite na MPRF, koi potoa gi aktiviraat
acetilholinergi~nite nevroni na bazata na predniot mozok
koi se odgovorni za kortikalna aktivacija koja go prati
REM sonot.
33

34. Inhibitorni efekti na serotonin i
noradrenalin
Zabele`ano e deka mserotoninergi~nite i
noradrenergi~nite agonisti imaat inhibitoren efekt na
pojavuvaweto na REM son.
Stepenot na aktivnosta na serotoninergi~nite nevroni vo
nuclei raphe i noradenergi~nite nevroni vo locus ceruleus e
najniska vo tekot na spiewe.
Ova vodi do pretpostavka deka aktivnosta na nevronite vo
locus ceruleus i nuclei raphe normalno go inhibira REM sonot,
a namaluvaweto na stapkata na praznewe pretstavuva
slu~uvawe {to ja zapo~nuva pojavata na REM sonot.
Infuzija na inhibitori na serotonin i noradrenalin vo
pons kaj eksperimentalno `ivotno doveduva do zgolemeno
prisustvo na REM sonot. 34

35. Nevrotransmiteri i REM spiewe 35

36. Biolo{ki ritmi
Mnogu formi na ~ovekovo odnesuvawe se odvivaat
vo regularni ciklusi. Menuvaweto na fazite na
sonot e organizirano vo 90 minutni ciklusi.
Dnevniot obrazec na spiewe i budnost se odnesuva
vo soglasnost so 24 ~asovniot ciklus.
Kaj mnogu `ivotinski vidovi zastapen e sezonski
ritam na reprodukcija koj go prati godi{niot
ciklus na varirawe na nivoto na polovi hormoni.
36

37. Cirkadijalen ritam
Dnevniot ritam vo odnesuvaweto i fiziolo{kite procesi
e otkrien kaj rastitelniot i `ivotinskiot svet.
Cirkadijalen podrazbira vremenski interval na
otprilika 24 ~asa.
Nekoi od ovie ritmi~ni promeni pretstavuvaat pasivni
odgovori na promenata na osvetlenosta (smena na no} so
den). Golem broj na ritmi~ki promeni e kontroliran od
strana na mehanizmot {to se narekuva vnatre{en ~asovnik.
Vo prirodnoto opkru`uvawe koga smenuvaweto na denot i
no}ta e definirano so izgrevawe i zao|awe na sonceto,
vnatre{niot ~asovnik se podesuva taka {to ciklusot trae
24 ~asa. Svetlinata slu`i kako parametar za sinhronizacija
na vnatre{niot ciklus. Cirkadijalniot ritam kaj lu|eto
~esto e modificiran. 37

38. Uloga na suprahijazmatskoto jadro
Eksperimentalno e utvrdeno deka primarniot biolo{ki
vnatre{en ~asovnik kaj staorci se nao|a vo
suprahijazmatskoto jadro (SHJ) na hipotalamus.
O{tetuvawata vo ovaa regija go naru{uvaat dnevniot
ritam na aktivnosta na staorcite, ciklusot na zemawe na
hrana i voda, kako i ciklusot na sekrecija na hormonite.
SHJ ima primarna kontrola vrz vremenskoto traewe na
intervalot na cikli~no smenuvawe na son i budnost.
O{tetuvawata na ovaa regija go smenuvaat cikli~noto
smenuvawe n sonot i budnosta, a vremenskiot interval na
traewe na sonot nema da bide izmenet.
38

39. Anatomija i vrski na suprahijazmatskite
jadra (1)
Suprahijazmatskite jadra se zbir na nevroni na
hipotalamus, locirani neposredno nad opti~kata hijazma.
Karakteristi~en fenomen koj e najden samo vo ovoj del na
hipotalamus e deka dendritite na ovie nevroni sozdavaat
me|usebni sinapsi.
Ova se nevrosekretorni kletki ~ija {to aktivnost se
sproveduva preku sekrecija na nevromodulatori.
Bidej}i svetlinata e primaren parametar koj slu`i za
sinhronizacija na vnatre{niot ~asovnik, logi~no e da se
pretpostavi deka ovaa regija ima vrski so setiloto za vid.
Otkrieni se direktni proekcii na vlakna od retinata vo
SHJ - retinohipotalami~en trakt. 39

40. Anatomija i vrski na suprahijazmatskite
jadra (2)
Specijalni kletki na retinata koi sodr`at
melanopsin pra}aat informacii za stepenot na
osvetlenost vo SHJ.
Na~inot na koj nevronite na SHJ go kontroliraat
dnevniot ritam na aktivnosti najverojatno se
odviva po pat na sekrecija na specijalni hemiski
soedinenija vo mozo~nite kapilari.
40

41. Mehanizam na funkcionirawe na
vnatre{niot ~asovnik (1)
Sekoj ~asovnik mora da ima vremenska baza (linija) koja ja
sledi. Kaj mehani~kite ~asovnici funkcijata na klatnoto i
zap~anicite e da ja dadat osnovnata vremenska linija.
SHJ imaat fiziolo{ki mehanizam koj go pretvora
protokot na vremeto vo vremenski edinici.
Pretpostavka e deka ot~ukuvaweto na biolo{kiot
~asovnik vnatre vo SHJ ja vklu~uva aktivnata interakcija
na nevronskite krugovi ili pak vnatrenata aktivnost na
individualnite nevroni.
Dokazite odat vo prilog deka sekoj poedine~en nevron
poseduva svoj individualen ~asovnik. Sekoj nevron posebno
poka`uval sopstven ritam na aktivnost. Sekoj od niv go
dostignuva vrvot na svojata aktivnost vo razli~en period na
denot. 41

42. Mehanizam na funkcionirawe na
vnatre{niot ~asovnik (2)
Koj e toga{ mehanizmot koj gi pottiknuva nevronite na
SHJ da poka`at ritmi~ka aktivnost?
Kaj vinskata mu{i~ka funkcioniraweto na iolo{kiot
~asovnik e regulirano so proizvodstvo na dva vida proteini.
Toa se PER i TIM proteini, ~ie nivo na proizvodstvo e
regulirano so negativna povratna vrska.
Koga nivoto na proteinite }e dostigne odredena vrednost
vo kletkata, nivnoto proizvodstvo biva inhibirano. Kako
posledica na toa pa|a nivoto na proteini vo kletkata, {to
potoa vodi do poni{tuvawe na inhibitorniot efekt.
Istra`uva~ite kaj nekoi glodari otkrile PER i TIM
geni. Koncentracikata na ovie proteini vo kletkata
poka`ale varijacii vo tekot na 24 ~asoven dneven ciklus.
42

43. Kontrola na sezonski ritmi (1)
Iako SHJ imaat svoj vnatre{en ritam na traewe
otprilika 24~, ovie jadra imaat uloga vo mnogu podolgi
ritmi~ki aktivnosti. Ovde stanuva zbor za biolo{ki
kalendar.
Kontrolata na sezonskite ritmi ja vklu~uva aktivnosta na
pinealnata `lezda. Se nao|a na vrvot na sredniot mozok,
neposredno pred maliot mozok. Pinealnata `lezda la~i
melatonin.
Kaj cica~ite melatonin gi kontrolira sezonskite ritmi.
Nevronite na SHJ sozdavaat sinapti~ki vrski so
nevronite na paraventrikularnite jadra na hipotalamus
(PVJ). Aksoni na ovie nevroni se protegaat do ‘rbetniot
mozok kade sozdavaat sinapti~ki vrski so pregangliskite
43
nevroni na simpati~kiot nerven sistem.

44. Kontrola na sezonski ritmi (2)
Postgangliskite nevroni ja inervriaat pinealnata `lezda
i ja kontroliraat sekrecijata na melatonin.
Kako odgovor na vleznata informacija od SHJ, pinealnata
`lezda sekretira melatonin vo tek na no}ta. Melatoninot
potoa dejstvuva na razli~ni strukturi vo mozokot i ja
kontrolira hormonskata aktivnost, fiziolo{kite procesi,
kako i formi na odnesuvawe koi poka`uvaat sezonska
varijacija.
Vo tekot na dolgite no}i golemi koli~estva melatonin se
sekretiraat, t.e. `ivotnoto vleguva vo zimska faza.
O{tetuvawa na SHJ, PVJ i pinealnata `lezda doveduvaat
do naru{uvawa na sezonskite ritmi~ki aktivnosti koi se
kontrolirani so koli~estvoto na dvevna svetlina. 44

45. Promeni vo cirkadijalniot ritam: rabota vo
smeni (1)
Koga lu|eto nenadejno }e go smenat svojot dneven ritam na
aktivnosti, nivniot vnatre{en cirkadijalen ritam, koj go
kontroliraat SHJ, stanuva desinhroniziran so slu~uvawata
vo opkru`uvaweto.
Na primer, ako liceto koe normalno raboti vo dnevna
smena, zapo~ne da raboti vo no}na smena ili otpatuva na
istok ili zapad vo druga vremenska zona, SHJ na toa lice }e
pra}a signali vo drugi delovi na mozokot deka e vreme za
spiewe vo tek na rabotno vreme.
Ovaa nesrazmernost pome|u vnatre{niot ritam i
slu~uvawata vo opkru`uvaweto predizvikuva naru{uvawa na
sonot i promeni vo rasplo`enieto {to vlijae na ~ove~kata
sposobnost vo tek na budnosta. Problemot na aklimatizacija
45
e poizrazen koga se patuva na istok.

46. Promeni vo cirkadijalniot ritam: rabota vo
smeni (2)
Jet lag e privremen fenomen na naru{uvawe na 24~ ciklus.
Nekolku dena po promenata na nekolku vremenski zoni,
liceto povtorno }e vospostavi adekvaten ritam na spiewe.
Rabotata vo smeni mo`e da pretstavuva pogolem problem
dokolku liceto e prinudeno ~esto da gi menuva smenite.
Kako re{enie se nametnuva adekvatno izlo`uvawe na
liceto na izvor na svetlina vo optimalni intervali vo
tekot na nejzinata aktivnost, kako i adekvatno zatemnuvawe
na prostorijata vo intervalite vo koi spie.
Pokraj ulogata vo odr`uvawe na sezonski ritmi~ki
aktivnosti, dnevnite sekrecii na melatonin isto tka
vlijaat na cirkadijalniot ritam.
Najgolem stepen na sekrecija na melatonin se slu~uva vo
46
tek na no}ta.

47. Promeni vo cirkadijalniot ritam: rabota vo
smeni (3)
To~niot mehanizam po pat na koj melatoninot vlijae na
cirkadijalniot ritam ne e razjasnet.
Davawe na melatonin na lice neposredno pred odmor }e
dovede do olesneto zaspivawe i na toj na~in postepeno }e
rezultira so korekcija na dnevniot ritam.
Poslednite godini primenata na sintetski melatonin
zemala golema primena.
Ve{ta~kiot melatonin osobeno go koristat lu|eto
(sportisti, politi~ari, menaxeri) koi poradi prirodata na
rabotata ~esto pati patuvaat i gi menuvaat vremenskite
zoni.
47