Enota 5. Škodljivci in bolezni v ekološkem vrtnarstvu

1. IO2: Usposabljanje za pomočnika ekološkega vrtnarja na osnovi ECVET
za dijake s posebnimi potrebami
Enota 5. Škodljivci in bolezni v ekološkemvrtnarstvu
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

2. Enota 5. Škodljivci in bolezni v ekološkem vrtnarstvu
Povzetek:
Enota posreduje informacije o boleznih zelenjave in žuželkah, ki lahko
vplivajo na pridelek zelenjave.
Udeleženci usposabljanj bodo pridobili znanje o osnovah varstva rastlin in
metodah, ki se uporabljajo proti boleznim in škodljivcem v ekološki
pridelavi zelenjave.
Podaja tudi informacije o zakonodaji glede preprečevanja škodljivcev in
bolezni v ekološkem kmetijstvu.

3. Varstvo pred škodljivci in boleznimi v ekološkem vrtnarstvu je zahtevna naloga,
ki zahteva veliko izkušenj in dolgoročno vizijo.
Žuželke, bolezni in pleveli povzročajo največ težav v pridelavi zelenjave in ji tudi
zmanjšujejo tržno vrednost.
Zato je varstvo zelenjave, ki se osredotoča na preprečevanje, še posebnega
pomena za ekološko kmetijstvo.
Namen varstva pred škodljivci in boleznimi v ekološkem kmetijstvu ni uničenje
žuželk, bolezni in plevelov, temveč nadzor nad njimi in ustrezno uravnavanje
njihovega pojavljanja.
5.1 Uvod v varstvo pred škodljivci in boleznimi v
ekološkem vrtnarstvu

4. 5.1. Kratka predstavitev bolezni pri zelenjavi (paradižnik,
paprika, kumare, krompir, čebula)
Paradižnik ogrožajo mnoge bolezni, ki so lahko virusne, bakterijske in
glivične.
Nekatere od njih poškodujejo paradižnik, ki raste v rastlinjakih, druge
poškodujejoparadižnik na prostem. V nadaljevanju sledi seznam bolezni.

5. Virusne bolezni paradižnika
Po vsem svetu paradižniku preti več kot 20 virusov.
Virusi poškodujejo liste v najrazličnejših oblikah mozaičnih vzorcev,
povzročajo upočasnitev rasti in vzorce marmoriranja na sadežih. Lahko se
pojavijo kadarkoli v času rasti paradižnika, od pozne zime do zgodnje jeseni.
Najbolj pogosti virusi paradižnika v Sloveniji:
1. Virus mozaika tobaka (TMV)
2. Virus mozaika paradižnika (ToMV)
3. Virus pegavosti in uvelosti paradižnika (TSWV)
4. Virus mozaika kumare (CMV)
TMV

6. http://203.64.245.61/web_crops/tomato/ToMV.pdf
ToMV
TSWV
CMV

7. Znaki virusnih bolezni
Opazimo lahko naslednje simptome:
 Upočasnjena rast in zmanjšan pridelek sta pogosta simptoma, zlasti kadar je prisotnih
več virusov.
 Mozaični vzorci svetlo zelene barve na listih (TMV, ToMV, CMV)
 List postane podoben listu praproti, listna ploskev se zmanjša (TMV, CMV)
 Rjave črte na listih (TMV)
 Mladi listi se ukrivijo navzdol in se obarvajo bakreno (TSWV)
 Plodiči se začno sušiti, ko bi morali začeti rasti (TMV)
 Sadeži razvijejo bronast, neenoten videz (TMV, ToMV)
 Sadeži dozorevajo neenakomerno z bledimi lisami ali marmoriranjem (TSWV)

8. Prenašalci
 CMV prenašajo listne uši
 TSWV prenašajo resarji (tripsi), še posebej cvetlični resar
 TMW se prenaša ročno ali preko orodja
 TMW se včasih prenaša s semenom
 Več teh virusov ima druge skupne vrtne gostiteljske rastline. CMV ima zelo
široko paleto gostiteljev, ne le med kumarami. TMV se pojavlja tudi na tobaku in
krompirju. TSWV prizadene veliko rastlin v družini razhudnikov (Solanaceae),
kamor sodi tudi paradižnik.

9. Virusne bolezni paradižnika
Virus mozaikatobaka (TMW)
Virus mozaikaparadižnika (ToMV)

10. Virus pegavosti in uvelosti paradižnika(TSWV)
Virusne bolezni paradižnika

11. Glivične bolezni
 Verticilijska uvelost paradižnika (Verticillium albo-atrum)
 Črna listna pegavost(Alternaria solani)
 Siva plesen (Botrytis cinerea)
 Fuzarijska uvelost paradižnika (Fusarium oxysporumt.sp. lycopersici)
 Paradižnikova plesen (Phytophthora infestans)

12. Verticilijska uvelost paradižnika (Verticillium albo-atrum)
 Znaki: Na spodnjih listih se pojavijo rumeni madeži. Ko se madeži
širijo, žile v listih postanejo rjave. Ko listi dokončno porjavijo,
odpadejo. Bolezen napreduje do stebla, dokler rastlina ne neha
rasti.
 Vzroki: Gliva, ki živi v tleh, Verticillium albo-atrum, napada
korenine in potuje po ksilemskih ceveh z vodo. Preprečuje
normalen dotok vode in hranil v liste.
 Nadzor: Če so rastline okužene, ne moremo storiti veliko.
Spreminjajte mesta sajenja paradižnika, ker lahko glive dolgo
živijo v tleh in celo živijo med pleveli, kot je ambrozija. Izbira
sorte, ki je odporna na uvelost, je najboljši način za
preprečevanje pojava te glive.
https://www.sciencephoto.com/media/b2800012/view
Glivične bolezni

13. Črna listna pegavost(Alternariasolani)
 Znaki: Rjavi madeži na listih paradižnika, najprej na starejših. Na
različnih mestih se začno razvijati obroči, kot tarča. Listi ob rjavih
madežih porumenijo, nato pa porjavi celoten list. Sčasoma
rastlina izgubi večino listov.
 Vzrok: Gliva, imenovana Alternaria solani. Te glive lahko pozimi
prebivajo v tleh, tako da če so imele rastline pred tem takšne
težave in ste zasadili paradižnik na istem mestu, je veliko
možnosti, da se bo bolezen ponovila.
 Preprečevanje: S kolobarjenjem lahko preprečimo bolezen na
novih rastlinah. Izogibajte se saditvi paradižnika, jajčevca ali
paprike na istem mestu vsako leto, saj se lahko vsi okužijo.
https://www.infonet-biovision.org/PlantHealth/Pests/Early-blight
Črna listna pegavost na paradižnikovem listu. Bodite pozorni
na koncentrične kroge v madežih. A. M. Varela, icipe

14. Siva plesen (Botrytis cinerea)
 Znaki: Sivo plesen z lahkoto prepoznamo, saj je videti, kot da
je nekdo posul liste z belim prahom. Morda boste našli bele
lise na listih paradižnika ali celo na steblu. Če pustite, da
glive uspevajo, bodo listi vašega paradižnika najprej
porumeneli in nato porjaveli.
 Vzrok: Siva plesen na paradižniku je zaradi pomanjkanja
pretoka zraka in visoke vlažnosti pogostejša v rastlinjakih kot
na rastlinah, ki rastejo na prostem.
 Preprečevanje: Najboljši način za preprečevanje sive plesni
je uporaba preventivnega pršila z žveplom, ki se lahko
uporablja v ekološki pridelavi zelenjave.
https://www.slideshare.net/acornorganic/v3-organic-control-options

15. Fuzarijska uvelost(Fusarium oxysporum t.sp. lycopersici)
 Znaki: Rastline paradižnika se zdijo zdrave, nato pa nenadoma
začnejo veneti. Sprva je lahko prizadeta le ena stran rastline, potem
pa celotna rastlina uveni. Ko jih zalivate, se stanje še poslabša. V
roku enega ali dveh dni je rastlina mrtva!
 Vzroki: Grozna gliva, imenovana Fusarium oxysporum f.sp.
lycopersici, napade žilni sistem rastline, kar je približno podobno
človeškemu ožilju. Glive uničujejo ksilemske cevi, ki prenašajo vodo
in hranila iz korenin v liste.
 Preprečevanje: V primeru fuzarijske uvelosti bo najboljša obramba
dober napad. Menjajte mesto zasaditve, tako da paradižnik ne bo
posajen na isti gredi vsako leto. Če ste v preteklosti izgubili
paradižnik zaradi bolezni uvelosti, nakupite seme oziroma sadike
sort, odpornih na uvelost, saj lahko glive prezimijo v tleh na vrtu in
na travniku.
http://ephytia.inra.fr/fr/D/769

16. Paradižnikova plesen (Phytophthorainfestans)
Znaki: Na paradižnikovih listih se poškodbe začnejo kot nedoločene, z
vodo prepojene točke, ki se hitro povečajo v bledo zelene do rjavkasto-
črne poškodbe in lahko prekrijejo veliko površino lista.
Na paradižnikovih pecljih in steblu se začnejo kazati poškodbe kot
nedoločene z vodo prepojene točke, ki se hitro povečajo v rjavo do črno
poškodbo, ki pokriva velike površine pecljev in stebel. V mokrem
vremenu so lahko poškodbe prekrite s sivo do belo plesnivo rastjo
micelija glive povzročiteljice. Prizadeta stebla in peclji se na mestu
okužbe sčasoma uničijo, kar povzroči odmiranje vseh končnih delov
rastline.
Na zelenih plodovih paradižnika se razvijejo mastni madeži oljčne barve;
v mokrem vremenu je lahko prisoten tanek sloj belega micelija.
https://www.google.com/search?q=Late+Blight+of+T
omato+(Phytophthora+infestans)&source=l

17. Bakterijske bolezni paradižnika
Bakterijska uvelost paradižnika (bakterijski rak paradižnika)
(Clavibacter michiganensis)
 Znaki: Pogosto se zamenjujejo z motnimi bolezenskimi pegami, pri čemer se
bakterijski rak začne kot rumene pike pri zorenju rdečih paradižnikov. Če
pozorno pogledate lise - z lupo (če jo imate) boste opazili temno obrobo,
podobno ptičjemu očesu, okoli vsake porumenele lise. To je razlika, po
kateri se bakterijski rak loči od motnih madežev zaradi sesanja žuželk
(stenic).
 Vzrok: Bakterija Clavibacter michiganensis je prisotna v naravi, vendar lahko
pride na vrt tudi z okuženimi rastlinami ali orodji. Ko je enkrat v tleh, jo
škropljenje dežja prenese na rastline. Če je rastlina ranjena (poškodbe
žuželk ali listov ob obrezovanju), se rastlina okuži.
 Preprečevanje: Takoj odstranite okužene rastline in jih vsaj tri leta ne
posadite v to zemljo. Redno kolobarite, da preprečite, da bi se te in druge
bolezni zadržale v tleh. Odmrlih rastlin ne kompostirajte - namesto tega jih
dajte med odpadke za odvoz (vrtni odpad), da se bakterije ne bi širile.
https://www.koppertus.com/challenges/disease-
control/bacterial-canker-of-tomato/
https://www.google.com/search?q=Bacterial+Canker+
–+Clavibacter+michiganense&tbm

18. Rjava bakterijska gniloba krompirja (Pseudomonas solanacearum)
Rjava bakterijska gniloba krompirja (oz. krompirjeva bakterijska
uvelost) je glavna bolezen paradižnika indrugih razhudnikov.
Vzrok: Bolezen povzroča bakterija Pseudomonas solanacearum. Je ena
izmed najbolj škodljivih rastlinskih povzročiteljev bolezni. Sevi te glive
prizadenejo več kot 200 rastlinskih vrst v več kot 50 družinah po vsem
svetu, vključno s široko paleto kmetijskih rastlin, okrasnih rastlin in
plevelov.
Znaki: V zgodnjih fazah bolezni se prvi vidni znaki bakterijskega
venenja običajno pojavijo na listih rastlin. Ti znaki so venenje
najmlajših listov na koncih vej v najbolj vročem delu dneva. Na tej
stopnji uvene le polovica lističa, rastline pa si lahko opomorejo ponoči,
ko je hladneje. Ko se bolezen razvije pod ugodnimi pogoji, se cela
rastlina hitro posuši, čeprav posušeni listi ostanejo zeleni; posledica je
splošno venenje in porumenelost listov ter na koncu odmrtje. Še en
pogost znak, ki ga je mogoče povezati z bakterijsko gnilobo krompirja
na tem področju, je upočasnjena rast rastlin. Ti znaki se lahko pojavijo
na kateri koli stopnji rasti rastlin, čeprav je na terenu običajno, da se
zdrave rastlinehipoma posušijo,ko se rast plodovpospeši.
https://plantpath.ifas.ufl.edu/rsol/trainingmodules
/bwtomato_module.html
Bakterijske bolezni

19. Preprečevanje
 Rastline s simptomi takoj odstranite.
 Po delu z okuženimi rastlinami si umijte roke in orodje v vroči
milnici.
 Izogibajte se gojenju drugih občutljivih rastlin v neposredni bližini.
 Izbirajte sorte z dokazano odpornostjo na virusne bolezni.

20. Najpogostejše virusne bolezni:
1. Virus mozaika tobaka (TMW)
2. Virus mozaika kumare (CMV)
Papriko, ki raste v zavarovanih prostorih in na prostem, napadajo številne
bolezni. Nekatere imajo večji gospodarski pomen za pridelavo v rastlinjakih,
druge za gojenje na prostem. Virusni, glivični in bakterijski patogeni povzročajo
poškodbe paprike. Napadajo korenine, liste, stebla in plodove ter lahko
povzročijo znatno zmanjšanje pridelkov.
Virusna obolenja paprik

21. Virus mozaikatobaka (TMW)
 Znaki: Virus mozaika tobaka ni tako jasno prepoznaven kot drugi virusi,
toda rumeno-zelena pegavost na listih je najbolj značilen simptom
bolezni. Okužene rastline imajo upočasnjeno rast, cvetovi in ​​listi pa so
lahko zviti, popačeni in manjši od običajne velikosti. Odprti cvetovi
imajo lahko rjave proge. Za okužene rastline paprike so značilni rumeni,
bledo zeleni (klorozni) madeži.
 Vzrok: Virus mozaika tobaka preživi mesece ali leta na okuženih
semenih, ostankih rastlin in celo oblačilih. Virus vstopa v rastline skozi
rane, ki jih povzroči presajanje ali obrezovanje. Ko je v gostitelju, se
hitro širi. Virus lahko preživi še leta na posušenih rastlinskih ostankih in
je odporen na zelo visoke temperature. Uši ne širijo virusa.
 Preprečevanje: Odstranite in uničite okužene rastline. Okužene rastline
z virusom takoj izrujte. Odstranite ostanke z vrta in jih zakopljite, če je
mogoče. Vedno si temeljito umijte roke in razkužite orodja. Izbirajte
sorte paprik, odporne na virus.
Virusne bolezni

22. Virus mozaikakumare (CMV)
Znaki: Ti se zelo razlikujejo. Eden od najpogostejših znakov je močno zakrnela, neproduktivna rastlina,
ki ima bledo svetlo zeleno listje usnjatega videza brez tipičnih listnih značilnosti. V nekaterih primerih
postanejo listi ozki in se ne širijo, v drugih primerih pa se pojavijo majhni nekrotični madeži ali vzorec,
podoben hrastovemu listu. Včasih se po listih razvije nekrotična črta. Prizadeti listi lahko prezgodaj
odpadejo. Na starejših rastlinah, ki so okužene, se lahko pokažejo lise na listih ali pa na listju ali sadežu
ni nobenega znaka. Sadež je lahko naguban, bledo do rumenkasto zelen, včasih z udrtimi poškodbami.
Na nekaterihsortah se lahko razvijejočrte ali madeži v oblikiobročkov.
Preprečevanje: Izbirajte sorte, odporne na virus mozaika kumare. Ukrepi za CMV so v glavnem
preprečevalni, zaradi širokega gostiteljskega območja virusa in številnih prenašalcev, listnih uši.
Zelenjavne sadike, razen paprike, pridobljene iz semen, okuženih s CMV, so tudi lahko možni primarni
viri virusa. Uporaba brezvirusnih semen skupaj z izkoreninjenjem zalog virusa, kot so samorodne
rastline in bližnji pleveli, je lahko učinkovita pri preprečevanju CMV. Odstranite obolele rastline z njive
takoj, ko opazite znake virusa. To bo zmanjšalo širjenje virusa s prenašalci - listnimi ušmi. Preprečite,
da bi listne uši dosegle nasade paprike, tako da pokrijete zasajeno površino z vrtnarsko kopreno
(vrtnarska mreža 32 iz najlona).
Virusne bolezni

23. Virus mozaikakumare (CMW)na papriki Virusne bolezni

24. Glivične bolezni
Gniloba plodov paprike, paprikova plesen (Phytophthora capsici)
Znaki: Pogosta je okužba stebla v bližini tal. Osnovne poškodbe se začnejo kot temna
območja, prepojena z vodo, ki postanejo rjava do črna in povzročajo pasove, venenje in smrt
rastlin. Gliva povzroči tudi gnilobo korenine in poškodbe na listju. Na listih se
majhne, ​​nagubane poškodbe razširijo in obarvajo svetlo rjavo. Rast bele plesni lahko opazimo
na listih v mokrih obdobjih. Lahko pride do hitrega uničenja listov in poganjkov. Plod paprike
se lahko okuži tudi skozi pecelj ploda. Gniloba ploda je videti kot temno zeleno, z vodo
prepojeno območje, ki je prekrito z belo do sivo plesnijo. Okužen plod se posuši, skrči in
naguba ter ostane pritrjen na steblo.
Vzrok: Gnilobo plodov paprike povzroča predvsem patogen Phytophthora capsici. Prenaša se s
premikanjem zemlje ali z vodo, ki teče skozi okuženo območje. Patogen se širi tudi z vetrom ali
vodo v obliki sporangijev, v katerih nastajajo spore. Sporangiji lahko bodisi neposredno kalijo
in okužijo tkivo rastline ali pa lahko oblikujejo več plavajočih spor (zoospor), ki se razprostirajo
po površini rastline v slojih vode in sprožijo več okužb. Ta patogen ima široko gostiteljsko
območje. Lahko povzroči bolezen na številnih pridelkih, kot so paprika, jajčevci in paradižnik,
pa tudi na bučnicah, vključno s kumaricami, bučo, lubenico in melono.

25. Gniloba plodov paprike
Glivične bolezni

26. Bakterijskebolezni
Bakterijska pegavost/uvelost
(Pseudomonas syringae pv. syringae)
Znaki: Ta bakterija lahko povzroči hude madeže in porumenelost listja.
Čeprav se lahko simptomi na začetku zdijo zelo hudi, rast rastline ublaži
delovanje bakterije. Ni znano, da bi povzročala poškodbe sadežev ali
imela gospodarskiučinek.
Bakterijski madež na papriki se najprej pojavi kot majhno, z vodo
prepojeno območje na spodnji strani listov. Ta območja se lahko hitro
povečajo v lise, velike slab centimeter v premeru, ki postanejo temno
rjave in rahlo dvignjene (slika). Na zgornjih straneh listov so madeži rahlo
stisnjeni z rjavimi mejami in bež sredino. Okuženi listi se obarvajo
rumeno in prezgodaj odpadejo. Pomanjkanje listja izpostavi razvoj ploda
soncu, izguba listov pa zmanjša zmožnost rastline, da ustrezno razvije
plodove.
Patogen lahko okuži tudi plod, so pa tudi znatne izgube zaradi manj
cvetov in manj razvitih plodov. Morebitni preostali plodovi ne bodo tržno
ustrezni zaradi manjše količine, poškodb in neprivlačnega videza.
Bakterije na plodu ne povzročajo gnitja neposredno, vendar omogočajo
vstop drugim patogenom, kar povzroči propadanje sadežev.

27. Najbolj pogosta virusna obolenjakrompirjaso:
1. Virus krompirjevega blagega mozaika X (PVX)
2. Virus krompirjeve črtavosti Y (PVY)
Krompir napada veliko bolezni. Najpomembnejšeso virusne in
glivične bolezni.
Virusna obolenja krompirja
Glivičnaobolenjakrompirja
Najbolj pogosta glivičnaobolenjakrompirjaso:
1. Krompirjeva plesen (Phytophthora infestans)
2. Črna listna pegavost krompirja (Alternaria solani)

28. Virus krompirjevegablagega mozaikaX (PVX)
Virusne bolezni
Vzrok je virus krompirjevega mozaika. Prenaša se s kontaktom
zdravih in obolelih rastlin. Žuželke ga ne prenašajo. Okužene
rastline imajo mozaično luskaste liste. Rasti bolezen skoraj ne
prizadene, vendar se pridelek v povprečju zmanjša za 10–15 %. V
kombinaciji z drugimi virusi se izgube pri občutljivih vrstah
občutno povečajo.

29. Virusne bolezni
Virus krompirjevečrtavosti Y (PVY)
Virus krompirjeve črtavosti Y (PVY)
(Družina Potyviridae)
Simptomi virusa PVY
na krompirju
Cilindrične strukture (CI) virusa PVY na
krompirjevi povrhnjici
Simptomi: nekrotični
madeži na listih
Znaki so kodrasti, mozaični, temni nekrotični madeži na listih in
plodovih.
Vzrok je virus krompirjeve črtavosti,ki ga prenašajouši.

30. Glivične bolezni
Krompirjeva plesen (Phytophthorainfestans)
Krompirjeva plesen je najpomembnejša glivična
bolezen krompirja. Napade vse nadzemne dele
rastline v fazi cvetenja. Na spodnjih listih se
pojavijo velike, vodene, klorotične lise, pokrite z
ohlapnimi belimi posamičnimi udrtinami na dnu.
V primeru močnega napada se rastline sušijo in
posušijo. Pri spravilu bolnih gomoljev jo je težko
prepoznati. Prvi znaki se pojavijo po 2-3 tednih v
obliki udrtih, nepravilnooblikovanih svinčenihpik.

31. Najpogostejšavirusna obolenja kumar so:
1. Kumarni mozaik na tobaku (CMV)
2. Virus zelene lisavosti in mozaika kumare (Cucumber mottle mosaic virus)
3. Virus neprave rumenice pese (Beet pseudo-yellows virus)
Kumare, ki rastejo v rastlinjakih in na prostem, napadajo številne bolezni,
od katerih jih je večina gospodarsko pomembna za gojenje in količino ter
kakovost pridelka. Obstajajo virusne, glivične in bakterijske bolezni.
Napadajo korenine, stebla, liste in včasih plodove.
Virusna obolenja kumar

32. Kumarni mozaik na tobaku (CMV)
 Bolezen je posledica mozaika virusa kumare (CMV).
CMV je eden najpogostejših in najbolj uničujočih
virusov na kumarah in je široko razširjen po
zmernih in tropskih predelih sveta.
 CMV lahko okuži več kot 1.200 rastlinskih vrst, tako
enokaličnih kot dvokaličnih. Vrst CMV je veliko –
razlikujejo se po tem, katero zelenjavo okužijo, s
kakšnimi znaki se kažejo in kako se širijo. Pridelavo
zelenjave lahko zmanjšajotudi do 100 %.
Slika: Znaki mozaika na listih in plodu kumar po okužbis CMV.
Virusne bolezni

33. Kumarni mozaik na tobaku (CMV)
 Rastline se lahko okužijo s CMV v katerikoli fazi. Ko je rastlina napadena, se virus širi sistematično znotraj rastline.
Simptomi se pojavijo 7 do 14 dni po okužbi. Na najmlajših listih se najprej pojavi svetlo do temno zelen mozaik ali
pegavost (slika 1). Novi listi zakrnijo in zunanji robovi se zavijejo navzdol. Rastline upočasnijo rast, internodiji se
skrajšajo, rastlina začne rasti kot grm. Cvetovi lahko kažejo nenormalne lastnosti, kot so zeleni cvetni listi. Sadeži
okuženih rastlin so pogosto manjši in nekoliko deformirani, na koži pa so prikazani mozaični vzorci svetle in temno
zelene barve.
 Številne rastlinske, okrasne in plevelne vrste so rezervoar gostiteljev CMV. Nekateri pogosti gostitelji plevela so
navadni robati kurbusnjak, repinec, sirska svilnica, koprivolistni razhudnik in druge rastline iz družine razhudnikov,
navadni kristavec, močvirska potočarka, srhkodlakavi ščir, navadna barvilnica, beli slizek in divje kumare. Trajni
gostitelji, kot je lucerna, so pomembni viri CMV v regijah s hladnimi zimami.
 Resnost epidemije CMV je odvisna od števila prisotnih listnih uši in števila okuženih gostiteljev. Listnih uši je v toplih in
suhih razmerah več.
https://www.growveg.co.uk/plant-
diseases/uk-and-europe/cucumber-
mosaic-virus/
Virusne bolezni

34. Virus zelene lisavosti in mozaika kumare
 Vzrok: Virus zelene lisavosti in mozaika kumare povzroča mozaik svetlih in temnih lis. 8–10 %
okuženega semena zadostuje za začetno okužbo, ki pa jo prenaša tudi sok obolelih rastlin. Pri
hidroponskem gojenju lahko virus napade do 80 % pridelka. Prenašanje uši ali drugih sesajočih
žuželk z virusom ni zabeleženo.
 Življenjski cikel: Virus do naslednje vegetacije ostane v tleh. Hitro prodre skozi rastline. Prvi
simptomi se pojavijo na najmlajših listih. Tudi sadike, ki zrastejo iz okuženih semen, so
okužene. Prav tako okuži tla. Zato so semena v razvoju te virusne bolezni zelo pomembna. So
glavni vir prenosa in širitve na nova območja. Prenaša se mehansko, z dotikanjem rastlin in
stikom med bolnimi in zdravimi rastlinami. Širi se tudi z zalivanjem in obdelavo tal.
Virusne bolezni

35. Virus zelene lisavostiin mozaika kumare
 Virus je bil prvič zaznan v začetku 70-ih. Po množičnih širitvah po
rastlinjakih se je kasneje njegov pomen v gospodarstvuzmanjšal.
 Znaki: Prvi znaki se pojavijo na vrhnjih listih rastlin, na katerih se pojavi
mozaik izmenično temno in svetlo zelenih barv, včasih tudi rumenih. V
svetlih predelih se rast listov ustavi in ​​zelena barva izgine. Posledično
površina listov postane bodeča, groba in nagubana. Včasih ostanejo zelene
samo žile listov. Tudi plodovi osivijo, njihova površina postane groba, oblika
sadeža pa neenakomerna. Obolele rastline zaostajajo v rasti. Razvoj virusa
se ustavi, ko listi ostarijo. Količina pridelka se zmanjša za 25 %, včasih celo
več.
Virusne bolezni

36. Virus neprave rumenice pese
 Virus neprave rumenice pese pri kumarah poznajo po vsem svetu
in ima veliko gostiteljev.
Znaki: Virus neprave rumenice je pomembna bolezen kumar in
melon. Znaki se najprej pojavijo na starejših listih kot rumene lise, ki
se razvijejo v rumeno, marogasto in dvignjeno površino med žilami,
žile pa ostanejo zelene. Ta dvignjena območja se sčasoma združijo in
tvorijo velika odebeljena območja, ki postanejo krhka in lahko
razpadejo. Ko bolezen napreduje, se začnejo pojavljati znaki tudi na
mlajših listih, vendar virus ne prizadene plodov. Rastlinam, okuženim
v zgodnji fazi, se upočasni rast in rodijo manj plodov. Znake, ki jih
povzroča virus, je mogoče zlahka zamenjati z znaki, ki izhajajo iz
prehranskega pomanjkanja (npr. pomanjkanje magnezija), hranjenja
žuželk, slabih rastnih pogojev in prezgodnjega staranja.
Vir: https://aggie-horticulture.tamu.edu/vegetable/files/2011/11/beetyellows2.jpg
Virusne bolezni

37. Virus neprave rumenice pese
 Vzrok: Vzrok je virus neprave rumenice pese, ki ga prenaša navadni ščitkar
(Trialeurodes vaporariorum).
 Življenjski cikel: Navadni ščitkar prenaša virus v rastlinjakih. Znaki se začnejo
kazati dva do štiri tedne po okužbi. Virus se ne prenaša prek semen ali
mehansko. Za razvoj bolezni je potrebna močna svetloba. Ta virus ima veliko
gostiteljsko območje med različnimi vrstami zelenjave in plevelov. Poleg
kumar, melon in bučk, okuži tudi številne okrasne rastline in druge
zelenjadnice, kot so solata, endivija, korenje, špinača in rdeča pesa.
Virusne bolezni

38. Čebulna plesen (Peronospora destructor)
Znaki:
 Ovalna ali cilindrična področja različnih velikosti se razvijejo na okuženih listih in semenskih
steblih. Ta območja so bledo zelenkasto rumene do rjave barve. Simptomi se pogosto pojavijo
najprej na starejših listih. Če je vreme vlažno in so temperature nizke, množice sivih do vijoličnih
gobastih spor ovijejo okužene liste, ki razpadejo in odmrejo. Mrtvo tkivo listov hitro prekrijejo
vijoličnespore, ki zakrijejočebulno plesen.
 Čebulna plesen redko pokonča rastline čebule, vendar se lahko rast čebule zmanjša. Čebulno
tkivo, še posebej vrat, lahko postane gobasto, čebula pa lahko zgubi kakovost. Ta bolezen je ena
izmed najboljuničevalnih pri pridelavi semena čebule po vsem svetu.

39. Čebulna plesen
Krog bolezni:
Glive čebulne plesni lahko počivajo v trajnih sortah čebulnic in v
okuženih plodovih, ki ostanejo na polju in v zavrženih oziroma
izločenih plodovih. Spolne spore (oospore) lahko ostanejo v tleh in
okužijo sadike čebule, zasajene v naslednji sezoni. Med sezono gojenja
čebule glive tvorijo spore (konidije), ki jih prenaša veter in z njimi
okužijo nove rastline čebule. Spore nastajajo v nočeh z visoko
vlažnostjo in zmernimi temperaturami (4–25 °C) z optimalno
temperaturo za tvorjenje spor 13 °C. Spore zorijo zgodaj zjutraj in se
širijo čez dan. Preživijo približno 4 dni. Za kalitev spore potrebujejo
prosto vodo in optimalne temperature 7–16 °C. Dež za okužbo ni
potreben, kadar je zjutraj in zvečer dovolj rose.
Ko se gliva razvije, zaključi življenjski cikel v 11 do 15 dneh. Nove spore
okužijo nove rastline ali liste. Ko zgornji del listov odmre, lahko gliva
okuži spodnji del lista. Celoten zeleni del čebule se lahko tako okuži da
odmre. V ugodnih okoljskih razmerah lahko okužba povzroči hudo
epidemijo. Ob suhem vremenu spore običajno izginejo, število
poškodb pa se zmanjša. Cikel bolezni se ponovno začne, ko se ponovi
mokro in hladno vreme.
http://web.entomology.cornell.edu/shelton/veg-insects-global/graphics/dmildew/dmildew1gif.html

40. 5.1. Kratek uvod v žuželke, ki povzročajo težave na
zelenjadnicah na prostem (paradižnik, paprika, kumare,
krompir, čebula)
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

41. ŽUŽELKE, KI NAPADAJO PARADIŽNIK
Paradižnikov molj (Tuta absoluta)
 Paradižnikov molj je zelo škodljiv vrtajoči molj, ki ima najraje paradižnik. Pojavlja se tudi na jajčevcih,
sladki papriki ter krompirju in drugih kmetijskih rastlinah. Pojavlja se tudi na plevelih družine
Solanaceae (Solanum nigrum, Datura spp.) - razhudnikovkah. Tuta absoluta lahko povzroči
zmanjšanje pridelka za 50–100 %, njegova prisotnost pa lahko tudi omeji izvoz pridelkov na različne
kraje.
Življenjski krog:
 Paradižnikov molj se hitro razmnožuje; njegov življenjski cikel je 24 do 38 dni, odvisno od
temperature. Minimalna temperatura za aktivnost je 9 °C. Gosenica molja ne prekinja razvoja,
dokler je na voljo hrana. Ena samica lahko v svojem življenju izleže do 250-260 jajčec, ki jih odlaga na
rastlinskih delih nad tlemi. Iz jajčeca se razvije gosenica, ki vrta znotraj listov, stebla ali plodov, toda
zapusti rastlino, ko se zabubi. Obstaja pet stopenj ličinke in štiri vmesne faze razvoja. Med razvojem
ličinke v odraslo žival lahko gosenice začasno najdemo na rastlini – na površini lista ali na tleh. Molj
prezimi kot jajčece, ličinka ali odrasla žival. Molji so aktivni ponoči in se med dnevom skrivajo med
listi.

42. Paradižnikov molj
Vir: http://www.hortidaily.com/article/32669/Tuta-Absoluta-
remains-risk-for-Dutch-organic-tomato-growers
https://www.youtube.com/watch?v=4MMu0c_m7UY
Video:Življenjskikrog paradižnikovega molja
Vir: https://www.koppert.com/pests/tuta-absoluta/

43. Škoda
 Gosenice imajo rajši liste in stebla, lahko pa se pojavijo
tudi pod krono sadeža pod pecljem in celo znotraj samega
plodu. Gosenice napadajosamo zelene sadeže.
 Najbolj značilni znaki so vrtine v listih. V teh vrtinah lahko
najdemo gosenice in njihovetemno rjave iztrebke.
 V primeru resne okužbe listi popolnomaodmrejo.
 Vrtanje moljev rastlino poškoduje. Poškodbe na plodu
omogočajo vstop glivičnih bolezni (na primer), kar vodi do
gnitja plodovpred ali po obiranju.

44. Kapusova sovka (Mamestra brassicae)
Škoda:
 Gosenice poškodujejo rastline iz družine križnic, zlasti zelje, pa
tudi metuljnice (stročnice) in sladkorno peso. Najraje imajo
križnice. Bolezen imenujemo tudi bela rja križnic.
 Gosenice 1. stadija pojedo liste od spodaj, listna povrhnjica
ostane nedotaknjena; ličinke 2.-3. stadija pa razjedajo cele dele
lista. Gosenice starejših faz so nočne, v popoldanskem času se
skrivajo ob dnu rastlin. Liste pojedo skoraj popolnoma, ostanejo
samo debele žile. Prav tako naredijo luknje v glavi rastline,
onesnažujejojo z iztrebki in glava zgnije.
Ukrepi preprečevanja/zatiranja vključujejo jesensko oranje,
pridelovanje okopavin med vrstami, izkoreninjanje plevela,
sproščanje zajedalske muhe Trichogramma na začetku poletja in
večkrat, vsaj na 7-8 dni, ter bio-insekticidno zdravljenje rastlin v času
izvalitvegosenic.
http://www7.inra.fr/hyppz/RAVAGEUR/6mambra.htm

45. Kapusova muha (Delia brassicae)

46. Čebulnamuha (Delia antiqua)
Vir:
http://www.agroatlas.ru/en/content/pests/
Delia_antiqua/index.html
Vir:
http://enacademic.com/dic.nsf/enwiki/11629393
Vir: http://agronomija.rs/2013/lukova-muva-hylemya-antiqua-delia-
antiqua/

47. Česnova muha (Suilia lurida)
Vir: http://www.ukrup.com.ua/en/garlic-fly-
pest-of-winter-garlic/

48. 5.3.2. Predstavitev nekaterih gospodarsko pomembnih
žuželk na zelenjadnicah v rastlinjakih
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

49. Rastlinjakovščitkar (Trialeurodes vaporariorum)

50. Ogorčicakoreninskihšišk (Nematoda,rod Meloidogynae)
Vir: http://www2.palomar.edu/users/warmstrong/pljuly99.htm

51. Na polju ogorčico koreninskih šišk preprečujemo predvsem s kmetijsko-
tehničnimi metodami
Zelenjavo sadimo le na njivah, ki niso okužene z ogorčico koreninskih šišk.
Pri setvi vrst, dovzetnih za to bolezen, ali sumu, da je seme okuženo, morajo usposobljeni
strokovnjaki analizirati tla.
Zelo učinkovito je, če v kolobar vključujemo takšne vrste rastlin, ki jih ogorčica koreninskih šišk
ne napada (žita).
V primeru napadenih posevkov je treba zagotoviti optimalne pogoje za razvoj zelenjadnic
(namakanje itd.) in tako preprečevati škodo za dosego normalnega pridelka.

52. Uporaba repelentov (odvračal)– rastlin,ki odvračajo ogorčice koreninskihšišk, za
preprečevanje napada
Vir:
https://www.ga
rdeningknowho
w.com/plant-
problems/pests
/insects/nemat
ode-control-
with-plants.htm
Preprečevanje: Kemični pesticidi za zatiranje ogorčic (nematicidi) niso dovoljeni v ekološkem
kmetijstvu.
Kolobarjenje lahko zmanjša okužbe z ogorčicami, vendar je potrebna vztrajnost in natančnost.
Na srečo so znanstveniki sestavili seznam rastlin, ki odvračajo te ogorčice.
Mednje spadajo:
Pisana marjeticaDalijaRjavkastažametnica

53. Uporaba odvračalnih rastlin za preprečevanje pojava ogorčic
Žametnica (Tagetes) v tla sprošča naravno
spojino, ki je strupena za ogorčice
koreninskih šišk. Če posadite žametnico
med zelenjadnice, lahko opazite počasno in
postopno zmanjšanje aktivnosti ogorčic, kar
deluje tudi v globino tal.
Zatiranje ogorčic koreninskih šišk s pomočjo žametnice in
bele gorjušice:

54. Varstvo zelenjadnic v rastlinjakih
Odobren biotični pripravek za varstvo zelenjave v rastlinjakih pri
ekološkem vrtnarstvu:
Plenilska pršica Phytoseiulus persimilis
 To je plenilska pršica, ki pleni navadne pršice.
 Uporabljamo jo za biotično zatiranje navadne pršice v rastlinjakih.

55. 5.2. Kako preprečujemopojav bolezni in škodljivcev
na ekoloških vrtovih?
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

56. Načela in strategija varstva rastlin
 Ekološko in konvencionalno kmetovanje imata skupen cilj: čim bolj uspešno
pridelovati zelenjavo in ohranjati rastline zdrave.
 Da bi dosegli cilj, se konvencionalno kmetijstvo poslužuje kemičnih snovi –
pesticidov, ki rušijo ravnovesje kmetijskih ekosistemov in ustvarjajo odvisnost le-
teh od kemikalij.
 Kmetje, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem, se večinoma odpovedujejo
uporabi pesticidov. Uporabijo lahko omejen nabor odobrenih pesticidov
rastlinskega ali mineralnega izvora, vendar je njihova učinkovitost nizka v
primerjavi z učinkovitostjo kemičnih pesticidov.

57.  Zato je glavni cilj varstva rastlin v ekološkem kmetijstvu odpraviti vzroke
za pojavljanje škodljivcev. Glavni cilj je torej odpraviti vzroke za pojav
škodljivih organizmov, z uporabo preprečevalnih ukrepov ali tako
imenovane posredne metode varstva rastlin. Samo v primeru, da se
škodljivi organizmi razmnožijo nad določenimi vrednostmi, se
uporabljajo neposredne metode varstva rastlin.
 V ekološkem kmetijstvu je potrebno vzdrževati ravnovesje med škodljivci
in njihovimi antagonisti (nasprotniki oziroma preprečevalci).

58. Načela in strategija varstva rastlin
Metode varstva rastlin v ekološkemkmetijstvu
Posredne metode Takojšnje/neposredne metode
Usmerjene so na preprečevanje težav
in odpornost rastlin z zagotavljanjem:
• uravnotežene prehrane rastlin
• izbire ustreznih rastlin za gojenje
• raznolikosti izbranih rastlin
• ustreznih metod gojenja
• uporabe pozitivnega učinka ene
rastlinske vrste na drugo.
• Fizikalne:
- mehanske
- toplotne (npr. ožiganje plevela)
• Biotično varstvo rastlin
• Omejeno število pripravkov za
varstvo rastlin, na osnovi mineralov.
• Pripravki na osnovi žvepla in bakra
(omejitev količine na hektar).

59. Posredne metode varstva rastlin pred škodljivci:
ukrepi za preprečevanje
Skrb za rodovitnosttal in biotsko raznovrstnost
 Ena glavnih lastnosti naravnih tal je njihova zmožnost zmanjšanja pojavov bolezni. To je
zelo pomemben pogoj za ekološko kmetovanje. Rastline, ki rastejo v biološko aktivnih
tleh, razvijejo naravno odpornost na škodljivce.
 Živi organizmi imajo naravne sovražnike. Odsotnost ali majhno število koristnih
organizmov v okolju povzroča katastrofalno širitev gostote škodljivcev in bolezni. Zato je
poleg zdravih, bioaktivnih tal, ki je bistvenega pomena v kmetijskih ekosistemih, zelo
pomembna tudi raznolikost oblik življenja (biotska raznovrstnost). To je pogoj za
sposobnost učinkovitega odziva kmetijskega (eko)sistema na širjenje bolezni in
škodljivcev (tako imenovana varovalna funkcija biotske raznovrstnosti).

60. Kolobarjenje kot ukrep proti prikritim in aktivnim fazam razvoja povzročiteljev
bolezni je usmerjeno v:
 Izključitev rastlin – gostiteljev škodljivcev ali bolezni, s čimer se prekine krog
razvoja povzročitelja.
 Vplivanje na prikrite stopnje povzročiteljev bolezni ali škodljivcev, tako da se
pojavijo v času, ki je neugoden za njihov razvoj.
Če kolobarjenja ne spremljajo drugi ukrepi, ne moremo v zadostni meri zmanjšati
nalezljivega potenciala tal.
Izbira primernega mesta gojenja - z ustrezno izbiro mesta gojenja lahko v največji
meri ohranjamo pridelovalno zmogljivost rastlin. Visoki in stabilni donosi so odvisni
od razmer, ki jih določajo tla in podnebne razmere. Če rastline nimajo na voljo
optimalnih pogojev za rast in razvoj, postanejo bolj dovzetne za napad škodljivcev in
bolezni.

61.  Raznolik izbor sort – pomemben pogoj za učinkovit nadzor nad boleznimi in
škodljivci so močnejše, tolerantne in delno odporne sorte, ki so za škodljivce in
bolezni manj dovzetne oziroma manj priljubljene. Najbolj obetavne so nove
sorte. Primer odpornih sort so sorte krompirja, ki so odporne na krompirjeve
ogorčice.
 Semena in sadike - uporaba zdravih semen in sadik ima pomemben vpliv na
nadaljnje splošno stanje gojenih rastlin.
 Posevki za zeleno gnojenje, zaščita razvoja sadike in povečana biološka
aktivnost tal podpirajo razvoj naravnih antagonistov (preprečevalcev) bolezni
in škodljivcev.

62.  Prehranjevanje rastlin - rastline z uravnoteženo prehrano so bolj odporne na
bolezni in škodljivce. Zmerno (tj. ne pretirano) gnojenje z dušikom je bistveno.
Rastline imajo v teh primerih bolj čvrsto in trdno tkivo. Rastline, pognojene z
dušikom, so bolj dovzetne za napad - predvsem za nekatere glivične bolezni in
škodljivce.
V ekološkem kmetijstvu uravnoteženo prehrano zagotavljamo predvsem z
gnojenjem s kompostiranim hlevskim gnojem, s kompostom in z zelenim
gnojenjem. Osnovno načelo ekološkega kmetovanja, ki pozitivno vpliva na
ohranjanje dobrega zdravstvenega stanja rastlin, je: “Ne gnojite rastlin, ampak
tla, ki nato uravnoteženo hranijo rastline.”

63. 5.3. Metode varstva pred škodljivci in boleznimiv
ekološki pridelavi zelenjave
Podpora dostopu oseb s posebnimipotrebami do usposabljanja in kvalifikacijeskozi
razvoj tečaja PIUiz ekološkega vrtnarstva na osnoviučnih izidov ECVET
2017-1-BG01-KA202-036212

64. Uporaba sredstev za varstvo rastlin v ekološkem kmetijstvu
V ekološkem kmetijstvu ima uporaba pripomočkov in sredstev za varstvo
rastlin zelo majhno vlogo. V večini primerov je zadostuje, da upoštevamo in
izvajamo preprečevalne ukrepe za varstvo rastlin in ohranjanje zdravih rastlin.
Takšni ukrepi so skrbna izbira rastlinskih vrst in sort, kolobarjenje in
menjavanje vrst zelenjadnic ter uravnoteženo gnojenje.
Na ta način se izognemo tudi stroškom nakupa posebnih sredstev za
neposredno varstvo rastlin.

65. Sredstva za varstvo rastlin na rastlinski osnovi
(bioinsekticidi), dovoljena v ekološkem kmetijstvu
V ekološkem kmetijstvu so dovoljena različna sredstva, ki vsebujejo aktivno učinkovino
azadirahtin, pridobljeno iz (sub)tropske rastline nim ali neem (Azadirachta indica).
 Učinki: Sistemski, prodirajoči bioinsekticid. Delovanje se kaže v sterilizaciji in
zmanjšanju življenjske aktivnosti odraslih žuželk. Učinkuje na proces zorenja jajčec
pri samici in deformira telo. Izdelek blokira sproščanje hormona ektizona v telesu,
kar deformira razvoj ličink, ustavi levitev in prehod ličink v naslednjo fazo razvoja.
Nekaj ur po uporabi bioinsekticida se ličinke prenehajo hraniti z zelenjavo.

66. Druga skupina dovoljenih sredstev vsebuje aktivno učinkovino piretrin. To je
naravni izvleček, ki ga pridobivajo iz rastline bolhač (Chrysantemum cinerarifolium).
Dovoljena uporaba je odvisna od posameznega sredstva.
 Učinki: bolhač je biotični insekticid s kontaktnim učinkom in zelo hitrim začetnim
učinkom, žuželko paralizira in ji blokira natrijeve kanale, kar povzroči smrt.
 Uporaba: učinkovina iz bolhača se uporablja za varstvo rastlin v rastlinjakih pred
listnimi uši, resarji, rastlinjakovimi ščitkarji in drugimi žuželkami.
Tretja skupina dovoljenih sredstev pa vsebuje olje navadne ogrščice, ki tudi
učinkuje kot biotični insekticid.
Sredstva za varstvo rastlin na rastlinski osnovi
(bioinsekticidi), dovoljena v ekološkem kmetijstvu

67. Biotično varstvo rastlin v ekološkem kmetijstvu
Biotične metode v teoriji in praksi v osnovi delimo na:
 prvič, obsežne študije naravnih virov koristnih organizmov, ki
določajo učinkovitost biotičnega nadzora in omogočajo razvoj metod
za povečanje njihove koristne aktivnosti, in
 drugič, določanje metod za uporabo aktivnih koristnih biotičnih
učinkovin ali organizmov za varstvo pred nekaterimi škodljivci, z
nanosom na okužena območja.
To vključuje ustvarjanje biotičnih snovi in ​​množično gojenje koristnih
organizmov.

68. Sredstva za biotično varstvo rastlin v ekološkem kmetijstvu,
dovoljena v Sloveniji
Aktivna snov: Bacillus thuringiensis var.kurstaki (pripravek DELFIN WG) - BAKTERIJA
Insekticid, ki se uporablja na:
• plodovkah iz družine razhudnikov in bučnicah, gojenih v zaščitenih prostorih, za zatiranje gosenic
škodljivih metuljev (Lepidoptera spp.).
• kapusnicah, gojenih na prostem, za zatiranje gosenic škodljivih metuljev (Lepidoptera spp.),
razen sovk
Aktivna snov: Bacillus thuringiensis var.kurstaki (pripravek LEPINOX PLUS) - BAKTERIJA
Insekticid, ki se uporablja na:
• vrtninah: brokoli, ohrovt, glavnato zelje, kitajsko zelje, brstični ohrovt, repa, redkev, solata,
cikorija, endivija, radič, motovilec, špinača, blitva, zelena, koromač, peteršilj, bazilika, grah, fižol,
buče, bučke, dinje, lubenice, paradižnik, paprika in jajčevci za zmanjševanje napada škodljivih
gosenic metuljev (Spodoptera littoralis, Spodoptera exigua, Helicoverpa armigera, Plutella
xylostella in Tuta absoluta)

69. Aktivna snov: Bacillus thuringiensis var. aizawai (pripravek AGREE WG) - BAKTERIJA
Insekticid, ki se uporablja na:
• listnatih in stebelnih vrtninah ter vrtninah iz skupin kapusnic, gomoljnic, korenovk in stročnic, gojenih v zaščitenih prostorih in na
prostem, za zatiranje gosenic škodljivih metuljev (Lepidoptera spp.)
• v vrtninah iz skupine čebulnic, gojenih na prostem, za zatiranje gosenic škodljivih metuljev (Lepidoptera spp.)
• na zeliščih, gojenih v zaščitenih prostorih in na prostem, za zatiranje gosenic škodljivih metuljev (Lepidoptera spp.)
Aktivna snov: Beauveria bassiana (pripravek NATURALIS) - GLIVA
Insekticid, ki se uporablja na:
• paradižniku, papriki in jajčevcu na prostem in v zaščitenih prostorih za delno zatiranje ščitkarjev (Trialeurodes vaporariorum,
Bemisia tabaci), za delno zatiranje resarjev (Frankliniella occidentalis, Thrips spp.) in navadne pršice (Tetranychus urticae) ter za
delno zatiranje strun (Agriotes spp.)
• kumarah, bučah, bučkah, dinjah in lubenicah na prostem in v zaščitenih prostorih za delno zatiranje ščitkarjev (Trialeurodes
vaporariorum, Bemisia tabaci) in resarjev (Frankliniella occidentalis, Thrips spp.) in za delno zatiranje navadne pršice (Tetranychus
urticae)
• solati, endiviji in radiču na prostem in v zaščitenih prostorih za delno zatiranje uši (Nasonovia ribisnigris)
• fižolu in stročjem fižolu na prostem in v zaščitenih prostorih za delno zatiranje ščitkarjev (Trialeurodes vaporariorum, Bemisia
tabaci)
• na cvetači in brokoliju na prostem in v zaščitenih prostorih za delno zatiranje kapusovega ščitkarja (Aleyrodes proletella)
• v krompirju za delno zatiranje strun (Agriotes spp.)

70. Aktivna snov: Bacillus subtilis (amyloliquefaciens)(pripravek SERENADEASO) - BAKTERIJA
Fungicid, ki se uporablja na:
• korenju gojenem na prostem za zmanjševanje okužb s črno listno pegavostjo (Alternaria dauci) in pepelovko
kobulnic(Erysiphe heraclei)
• solati gojeni na prostem za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo (Botryotinia fuckeliana) in za zatiranje bele gnilobe
(Sclerotinia sp.)
• na paradižniku, papriki in jajčevcih gojenih na prostem in v zaščitenih prostorih za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo
(Botryotinia fuckeliana) in alternarijami (Alternaria spp.)
Aktivna snov: Bacillus amyloliquefacienssubsp. plantarum (pripravek AMYLO-X) - BAKTERIJA
Fungicid, baktericid ki se uporablja na:
• solati in drugih solatnicah na prostem in v zaščitenih prostorih za zmanjševanje okužb z belimi gnilobami (Sclerotinia
spp.), solatno plesnijo (Bremia lactucae), sivo plesnijo (Botryotinia fuckeliana) in bakterijsko solatno gnilobo
(Pseudomonas cichorii)
• na paradižniku, jajčevcih in papriki na prostem in v zaščitenih prostorih za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo
(Botryotinia fuckeliana) in paradižnikovo pepelovko (Laveillula taurica)
• na bučevkah v zaščitenih prostorih za zmanjševanje okužb s sivo plesnijo (Botryotinia fuckeliana)
• na gojenih gobah v zaprtih prostorih za zmanjševanje okužb z glivo Trichoderma aggressivum (»zelena plesen«)

71. Aktivna snov: Ampelomyces quisqualis (pripravek AQ-10) - GLIVA
Fungicid, ki se uporablja na:
• paradižniku, papriki, jajčevcih ter bučnicah, za zatiranje pepelovk (Erysiphe spp.)
Aktivna snov: Gliocladium catenulatum (pripravek PRESTOP) - GLIVA
Fungicid, ki se uporablja na:
• sejančkih in sadikah vrtnin, zelišč ter potaknjencih zelišč za zatiranje povzročiteljev padavice sadik
in koreninskih gnilob, povzročenih z glivami iz rodov Pythium spp., Fusarium spp., Rhyzoctonia spp.
in Phytophthora spp.
• vrtninah in zeliščih za zatiranje črne stebelne gnilobe (Didymella lycopersici)
• sejančkih in sadikah vrtnin, zelišč ter potaknjencih zelišč za zatiranje sive plesni (Botrytis cinerea)
Ostali pripravki, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi v Sloveniji:
http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_sezn.asp?L=1&S=2

72. Ključni koristni organizmi za biotično varstvo sodijo v dve glavni
skupini:
 Mikroorganizmi - virusi, bakterije, glive, protozoe in ogorčice. Ti
mikroorganizmi škodujejo žuželkam, pršicam in glodavcem, ali so
nasprotniki rastlinskih bolezni in nekaterih bolezni, ki jih
povzročajo pleveli.
 Makroorganizmi
- plenilske pršice in pajki razreda Arachnida in plenilske žuželke,
hrošči, kožokrilci, pravi mrežekrilci in druge žuželke.
- žabe, plazilci, ptice in sesalci, ki se prehranjujejo s škodljivci.

73. Mreže in vrtnarske koprene
Vir: http://www.worthgardening.net/product_detail/non-
woven-fleece-tunnel-14688927470551135.html
Vir: http://www.garden-netting.co.uk/
Različne mreže za zaščito pred žuželkami so še posebej primerne za zaščito
zelenjadnic iz družine križnic. Mreže preprečujejo žuželkam napad na rastline.
Vrtnarske koprene tudi izboljšajo mikroklimo (povečanje vlažnosti zraka), tako da
preprečijo razmnoževanje bolhačev. Če načrtujemo uporabo teh materialov, moramo
upoštevati stroške nakupa in kasnejšega odlaganja ter tudi višji vložek dela: material
je treba pred vsakim posegom odstraniti, nato ponovno položiti in zasidrati, da lahko
kljubuje vetru.

74. Viri:
 Borivoj Sarapatka, JiriUrban et al. Organic agriculture, Prague, 2009.
 М. Иванова, Теодора Илиева. 2013. Растителназащита. Мултимедийни презентации на лекционен курс за студенти от ВУАРР,
специалност „Управлениена агробизнеса“, ОКС „Бакалавър“. ISBN978-619-7048-30-8
 Dimitrov D. & M. Ivanova. 2017. Trendsin organic farming developmentin Bulgaria: applying circular economy principles for
sustainableruraldevelopment. Visegrad Journalof Bioeconomy and SustainableDevelopment. p. 10 – 16.
https://www.degruyter.com/downloadpdf/j/vjbsd.2017.6.issue-1/vjbsd-2017-0002/vjbsd-2017-0002.pdf
 М. Иванова. 2017. Растителназащита. Учебник за дистанционно обучение.
 Seznam FFS, dovoljenih v ekološkipridelavi http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_sezn.asp?L=1&S=2 (dostop 5. 9. 2019)
Spletni viri:
 http://ec.europa.eu/agriculture/organic/
 http://www.ifoam.org/en/organic-landmarks/principles-organic-agriculture
 http://www.fibl.org/en/homepage.html
 http://www.infonet-biovision.org/res/res/files/488.OrgFarm.pdf
 http://www.geneticliteracyproject.org/2014/03/25/organic-farmer-call-to-action-we-can-work-with-gmo-farmers-to-feed-the-world/
 https://www.youtube.com/watch?v=q3ciISvqpTo
 https://www.youtube.com/watch?v=EXZUpzwOOZ8
 http://onlinebooks.library.upenn.edu/webbin/book/browse?type=lcsubc&key=Organic%20farming%20--%20Bibliography&c=x
 http://www.donlotter.net/lotter_organicag.pdf