Zagovor diplome: Primerjava vloge in položaja zakonodajne veje oblasti Združenih držav Amerike in Republike Slovenije Povzetek: Na oblikovanje izbranega modela državne ureditve in političnega sistema so v ZDA in Republiki Sloveniji močno vplivali številni – sicer različni – zgodovinski in sociološki razlogi. Različna državna in politična ureditev držav je vidna tudi v razlikah v vlogi in položaju, ki ju imata zakonodajni veji oblasti obravnavanih držav. ZDA so urejene kot federacija s predsedniškim modelom državne ureditve, medtem ko je Republika Slovenija unitarna država s parlamentarnim političnim sistemom. Hkrati na razlike med zakonodajnima vejama oblasti v ZDA in Republiki Sloveniji vpliva tudi izbrani volilni sistem, saj se člane Kongresa ZDA voli z večinskim volilnim sistemom, člane Državnega zbora Republike Slovenije s proporcionalnim volilnim sistemom, člane Državnega sveta Republike Slovenije pa posredno. Glavna razlika med vlogo in položajem zakonodajne veje oblasti ZDA in Republike Slovenije pa je nedvomno v različnem odnosu, ki ga imata zakonodajni veji oblasti obeh držav do izvršilne veje oblasti. Kljub temu pa imata zakonodajni veji oblasti obeh držav z vidika svoje vloge in položaja tudi nekaj skupnih točk, kar gre pripisati demokratični državni ureditvi, sistemu delitve oblasti ter načelu zavor in ravnovesij.

2.  Primerjati vlogo in položaj zakonodajnih vej
oblasti ZDA in Slovenije
› Analiza različnih institucionalnih modelov
› Primerjava glede na državno ureditev in politični
sistem
› Vpliv zgodovinskih in socioloških dejavnikov
› Razlike v volilnem sistemu

3.  Hipoteza št. 1: Na vlogo, položaj in ureditev zakonodajne veje
oblasti Združenih držav Amerike in Republike Slovenije so
močno vplivali različni zgodovinski in sociološki vidiki.
 Hipoteza št. 2: Na razlike v vlogi in položaju zakonodajnih vej
oblasti Združenih držav Amerike in Republike Slovenije ključno
vplivata izbrana modela državne ureditve in političnega
sistema posameznih držav.
 Hipoteza št. 3: Različna volilna sistema zakonodajnih teles
Združenih držav Amerike in Republike Slovenije močno vplivata
na sestavo in način delovanja posameznih zakonodajnih vej ter
na njuno vlogo in položaj.

4. Metode in tehnike:
 zbiranje virov,
 analiza in interpretacija primarnih virov,
 analiza in interpretacija sekundarnih virov,
 zgodovinska analiza,
 primerjalno raziskovanje,
 študija primera,
 t. i. opisna (deskriptivna) metoda.
Modela za analizo javnih politik (teoretski pristop):
 institucionalni,
 neoinstitucionalni (zgodovinski in sociološki).

5. Državne ureditve
• unitarna država
• federalna država
Politični sistemi
• predsedniški politični sistem
• parlamentarni politični sistem
Volilni sistemi
• večinski volilni sistem
• proporcialni volilni sistem

6. unitarna država federalna država
parlamentarni politični predsedniški politični
sistem sistem
proporcionalni volilni sistem
večinski volilni sistem
(DZ RS) in elektorski (DS RS)

7. nepopolni dvodomni parlament dvodomni parlament
Državni svet RS: Predstavniški dom:
- 40 članov (funkcionalnih ali lokalnih interesov) - 435 članov
- 5 letni mandat (starostna omejitev 18 let) - 2 letni mandat (starostna omejitev 25 let)
Senat:
Državni zbor RS:
- 100 članov (podpredsednik ZDA predsednik senata)
- 90 članov (88+2 predstavnika manjšin)
- 6 letni mandat (1/3 mest voljenih vsaki 2 leti; starostna
- 4 letni mandat (starostna omejitev 18 let)
omejitev 30 let)

8. Različno razmerje oz. odnos do izvršilne veje oblasti
• DZ RS ima širša in močnejša pooblastila kot ameriški kongres,
saj imenu nosilce izvršilne veje oblasti
Različna širina in nivo pristojnosti
• SLO: DZ RS ima močna in številna pooblastila na področju
celotne države
• ZDA: posamezne federalne enote (zvezne države) imajo
določene zakonodajne pristojnosti, ki niso v rokah
ameriškega kongresa

9. Močan vpliv (različnih) zgodovinskih in družbenih okoliščin na
ustavni položaj (ureditev)
povezava s procesom demokratizacije in težnja po okrepitvi skupne oblasti (gospodarske težave,
političnega osamosvajanja upori in problemi v zvezi z s prodiranjem na zahod)
položaj predsednika RS (paradoks in anomaliza) vpliv interesov posameznih zveznih držav
zaradi odnosa: DEMOS : Milan Kučan (federalna oblika države)
ustava vpeta zlasti v paradigmo kontinentalne Veliki kompromis
evropske ustavnosti (zgled: Nemčija in Italija) (Connecticut Compromise, 1787 )

10. Različen volilni sistem zakonodajnih vej oblasti
• ZDA: večinski sistem relativne večine (first-past-the post)
• SLO: DZ RS (proporcionalni s 4% volilnim pragom), DS RS
(elektorski)
Močen vpliv obeh sistemov na sestavo in delovanje
zakonodajnih vej oblasti
• ZDA: močen dvostrankarski sistem (manj strankarske discipline)
• SLO: v DZ RS predstavniki več političnih strank (močna strankarska
disciplina) – oblikovanje strankarskih koalicij; v DS RS predstavniki
funkcionalnih ali lokalnih interesov

11. imenovanje/soglasje k imenovanju ustavnih sodnikov na predlog predsednika
sprejem in nadzor državnega proračuna
razglasitev vojne in obramba države

12. Hipoteza št. 1: Na vlogo, položaj in ureditev zakonodajne veje oblasti
Združenih držav Amerike in Republike Slovenije so močno vplivali različni
zgodovinski in sociološki vidiki.
Hipoteza št.2: Na razlike v vlogi in položaju zakonodajnih vej oblasti Združenih
držav Amerike in Republike Slovenije ključno vplivata izbrana modela državne
ureditve in političnega sistema posameznih držav.
Hipoteza št. 3: Različna volilna sistema zakonodajnih teles Združenih držav
Amerike in Republike Slovenije močno vplivata na sestavo in način delovanja
posameznih zakonodajnih vej ter na njuno vlogo in položaj.