1. Ali fotovoltaika v Sloveniji res
nima prihodnosti?
mag. Robert Otorepec, predsednik
Ljubljana, 28. februar 2014

2. KRATKA ZGODOVINA
V Sloveniji smo leta 2009 sprejeli Uredbo o podporah OVE, ki je to področje prvič
uredila tako, da so investicije v OVE postale zanimive.
Temu je sledila zelo hitra rast investicij v sončne elektrarne, poraslo je tudi
število elektrarn na bioplin, medtem ko na ostalih področjih ni bilo bistvenih
premikov. Fotovoltaika je v treh letih v Sloveniji ustvarila 2300 novih delovnim
mest.
2

3. INVESTICIJE V SE V ZADNJIH PETIH LETIH
MW
3

4. KRATKA ZGODOVINA
Prepričanje, da so edini in glavni razlog za strmo rast investicij v sončne
elektrarne v zadnjih dveh letih previsoke podpore in posledično previsoki donosi
investitorjev, je napačno.
Za vse ostale OVE se pri izračunavanju podpor predpostavlja, do morajo dosegati
20 % stopnjo donosnosti na vložena lastna sredstva, za fotovoltaiko pa le 6 %
stopnja donosnosti na vložena lastna sredstva, ker naj bi bila fotovoltaika
najdražji OVE, kar pa že dve leti ne velja več.
4

5. KRATKA ZGODOVINA
Razlogi za tako hitro rast investicij v sončne elektrarne so bili:
-s spremembo uredbe o energetski infrastrukturi septembra 2010 je bilo odstranjenih
večina administrativnih ovir za postavitev sončnih elektrarn na objektih (gradbeno
dovoljenje), zaradi česar je bilo elektrarno dejansko mogoče postaviti v treh mesecih
-za postavitev sončnih elektrarn je primerna celotna Slovenija
-zaradi napačno postavljenega sistema podpor (povsem neustrezno določeni velikostni
razredi, ki so povzročili, da so bile investicije v najmanjše sončne elektrarne na
stanovanjskih hišah nedonosne, določene velikosti sončnih elektrarn pa so bile ves čas
visoko donosne)
-zaradi nesledenja predpisov zelo hitrim spremembam na trgu solarnih modulov in
prilaganja podpore hitremu padanju cen le-teh so kar v nekaj obdobjih investicije v sončne
elektrarne omogočale nadpovprečne donose
- banke so v letih 2011 in 2012 zelo podpirale investicije v sončne elektrarne
5

6. KRATKA ZGODOVINA
Konec leta 2012 se je Vlada RS te hitre rasti ustrašila in panično odreagirala tako, da je
povsem nenapovedano dobesedno preko noči 1. decembra znižala podpore za sončne
elektrarne za 25 %. Vlada RS s to uredbo spremila pogoje za investicije, ki so že bile v teku
in jih ni bilo več mogoče zaustaviti.
Uredba, je bila sprejeta na nezakonit način, zaradi česar je velika večina investitorjev, ki jih
je prizadela, sprožilo tožbe proti državi. Takrat je bilo sredi gradnje približno 20 MW
elektrarn, ki so bile s tem oškodovane za približno 1 mio EUR letno.
Posledice:
- “prihranek” 1 mio EUR na leto, ki na koncu ne bo prihranek, ampak mu bodo dodani še
stroški zamudnih obresti in pravdni stroški,
-ustvarjeno nezaupanje v razvoj OVE v Sloveniji,
- banke so takoj prenehale financirati naložbe v sončne elektrarne,
- tujci so dobili še dodatno sporočilo, da se je potrebno naložbam v Sloveniji izogibati,
- izguba večine od 2300 delovnih mest.
6

7. KJE SMO DANES?
Z vidika primerljivosti z ostalimi evropskimi državami - po število inštalirane moči
sončnih elektrarn na prebivalca smo na 8. mestu v Evropi, s štirikrat manj W na
prebivalca od Nemčije, ki je na prvem mestu in skoraj trikrat manj od Italije, ki je
na drugem mestu.
Z vidika okoljskih ciljev, ki se jih je Slovenija zavezala doseči do leta 2020 - tukaj
precej zaostajamo in malo verjetno je, da jih bomo dosegli.
Z vidika potrebnega denarja za izplačevanje podpor - za do sedaj zgrajene sončne
elektrarne je potrebno zagotoviti okrog 60 mio EUR letno ali 30 EUR na
prebivalca Slovenije letno.
Z vidika Akcijskega načrta, ki je do leta 2020 predvidel 130 MW sončnih elektrarn
v Sloveniji, jih smo jih imeli že konec leta 2012 75 % preveč.
7

8. KAJ PA SEDAJ?
Razvoj OVE v svetu se nadaljuje. Tistim, ki jih smatrajo kot drago nepotrebno
neumnost, sploh, ker smo odkrili nove tehnologije za pridobivanje fosilnih goriv,
ki bodo tako na voljo še precej dlje, kot se je še do nedavnega domnevalo, lahko
najhitreje odgovorimo s vprašanjem, če menijo, da se je kamena doba zaključila
zato, ker je zmanjkalo kamnov.
Da bi EU odstopila od ciljev in zavez o zmanjšanju izpustov CO2, je zelo malo
verjetno.
Zato bo tem ciljem morala slediti tudi Slovenija, saj bo drugače plačevala precej
visoke kazni.
8

9. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
1.Vodo
- Prednosti:
•med najcenejšimi OVE
•v primeru akumulacije relativno stabilni vir električne energije
•brezplačno “gorivo”
-Slabosti:
•v primeru akumulacije gre za velike posege v prostor
•vodni viri v Sloveniji so omejeni in že precej izkoriščeni
•v primeru daljših sušnih obdobij, ki so vse pogostejša, niso več tako stabilen vir
električne energije
9

10. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
2. Veter
- Prednosti:
• med najcenejšimi OVE
• brezplačno “gorivo”
•
•
•
Slabosti:
gre za velike posege v prostor
le majhen del Slovenije je primeren postavitev vetrnih elektrarn, ki bodo
ekonomsko upravičene
Zelo nestabilen vir električne energije, katerega proizvodnjo je po urah in
dnevih zelo težko predvidevati
10

11. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
3. Geotermalna energija
- Prednosti:
• brezplačno “gorivo”
•
•
•
Slabosti:
prave tehnologije za izkoriščanje sploh še ni na voljo
le del Slovenije je primeren postavitev teh elektrarn
spada med dražje OVE
4. Plimovanje, valovi
• Slovenija nima pogojev za izkoriščanje tovrstne energije.
11

12. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
5. Bioplinarne
- Prednosti:
• stabilen predvidljiv vir električne energije
•
•
•
•
•
Slabosti:
potrebujejo “gorivo”, ki ga je potrebno kupovati po ceni, odvisno od ponudbe
in povpraševanja
Slovenija ima zelo omejeno količino kmetijskih površin
pridelava tega “goriva” je sporna zaradi tega, ker izkorišča površine
namenjene pridelavi hrane ali pa celo samo hrano
spada med dražje OVE
trenutno izgrajene bioplinarne v Sloveniji imajo velike težave, saj ne dosegajo
načrtovane proizvodnje
12

13. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
6. Biomasa
- Prednosti:
• Slovenija je relativno bogata z biomaso
• stabilen predvidljiv vir električne energije
•
•
Slabosti:
potrebujejo “gorivo”, ki ga je potrebno kupovati po ceni, odvisno od ponudbe
in povpraševanja
je najdražji OVE
13

14. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
7. Sončna energija
- Prednosti:
• Slovenija je vsaj kar zadeva Evropo dokaj primerna za gradnjo sončnih
elektrarn,
• sonce sije po celotnem ozemlju Slovenije,
• brezplačno “gorivo”,
• nobenih težav pri umeščanju v prostor (elektrarne na objektih),
• danes je že med najcenejšimi OVE,
• možno je graditi majhne elektrarne, ki si jih lahko privoščijo celo posamezniki,
torej razpršeni investitorji brez skupnega vpliva na vsakokratno politiko in
tudi obratno.
•
Slabosti:
nestalen vir električne energije
14

15. Obratovalne podpore 2014
do 50 kW
SPTE na lesno biomaso do 4000 ur letno
indiv. obrav.
Lesna biomasa
indiv. obrav.
SPTE na lesno biomaso nad 4000 ur letno
0,19507 €
SPTE na fosilna goriva do 4000 ur letno
0,20534 €
Bioplinarne na biomaso
0,12744 €
Geotermalne
0,11262 €
Bioplinarne na bioodpadke
0,10112 €
SPTE na fosilna goriva nad 4000 ur letno
0,14534 €
Sosežig biomasa nad 5 %
0,08720 €
Vetrne
0,06073 €
Sončne na stavbah (maj 2014)
0,06830 €
Hidro elektrarne
0,06822 €
na biološko razgradljive odpadke
- €
na plin iz blata čistilnih naprav
0,04599 €
na odlagališčni plin
0,05948 €
50 kW do 1 MW
0,30346 €
0,21269 €
0,14555 €
0,12324 €
0,12234 €
0,11262 €
0,09982 €
0,09097 €
0,08590 €
0,06073 €
0,05920 €
0,05536 €
0,03759 €
0,03457 €
0,02762 €
15

16. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
Iz pregleda prednosti in slabosti posameznih OVE v Sloveniji je razvidno, da ima
edino sončna energija res velik potencial za razvoj v srednje in dolgoročnem
obdobju.
Sončna energija naj bi imela tri slabosti, od katerih drži le prva:
1.Je nestalen vir električne energije in je zato lahko je dopolnilni vir. Trenutno v
Sloveniji iz sončnih elektrarn pridobimo 2 % električne energije, pri trenutnem
stanju omrežja pa bi s pametno politiko gradnje (lastna raba na mestu
proizvodnje) brez večjih težav za omrežje lahko prišli tudi do 30 %.
Ta slabost bo odpravljena takrat, ko bomo znali učinkovito shranjevati
električno energijo, kar pa se lahko zgodi že v obdobju 30 let, kar pa v energetiki
ni ravno dolgo obdobje.
16

17. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
2. Naj bi bila zelo draga
V preteklosti je to držalo in res je, da se danes največji del podpor za
OVE v Sloveniji porabi za sončne elektrarne. Toda kakšen smisel jih ima sedaj
zaradi tega kaznovati in se v prihodnje odreči najcenejšemu viru OVE?
Da je električna energija iz sončnih elektrarn zelo draga, že vsaj dve leti
več ne drži, saj sta že v tem trenutku v Sloveniji od OVE cenejši le še hidro in
vetrna energija.
Če pa nov Energetski zakon in ostala zakonodaja ne bi postavljali
dodatne ovire za gradnjo in sončnih elektrarn in če bodo podzakonski akti
smiselno napisani, bo precej segmentov sončnih elektrarn takoj postalo
najcenejši OVE.
17

18. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
3. Od gradnje sončnih elektrarn naj ne bi slovensko gospodarstvo imelo nič, saj gre tukaj le
za podpiranje kitajskih proizvajalcev solarnih panelov.
Solarni moduli prestavljajo polovico vrednosti investicije v sončno elektrarno, 10
% še razsmerniki, vse ostalo kot nosilna konstrukcija, elektro omare, zaščite, strelovodi,
števci, projektiranje, montaža…, pa predstavljajo 40 % investicije in to ostane domačemu
gospodarstvu.
Imamo pa v Sloveniji tudi domačega proizvajalca solarnih panelov, ki po uvedbi
protidumpinških ukrepov proti kitajskim proizvajalcem solarnih modulov v EU postaja zopet
konkurenčen.
Ob tem pa se seveda velja vprašati, kolikšen je delež slovenskega gospodarstva
pri gradnji TEŠ 6 in kolikšen bi bil pri morebitni gradnji NEK 2?
18

19. NOV ENERGETSKI ZAKON
Vemo in strinjamo se, da je zagotavljanje sredstev za podpore OVE v
Sloveniji vse večja težava in da je potrebno zato bolj pospeševati cenejše
OVE. To je eno izmed glavnih vodil pri pospeševanju OVE v novem
Energetskem zakonu, ki se že v uvodu sklicuje na načelo stroškovne
učinkovitosti.
Vidimo, da so to danes sončna energija, veter in voda.
Zakaj potem v tem istem zakonu piše, da bo poudarek na rabi biomase?
19

20. NOV ENERGETSKI ZAKON
Uvodoma sicer navaja, da so njegova temeljna načela načelo stroškovne
učinkovitosti, načelo spodbujanja OVE, načelo okoljske trajnosti, načelo
enakega obravnavanja.
V 506. členu določa, da Akcijski načrt za OVE iz leta 2010, ki je nastal brez
Energetskega koncepta Slovenije, ki je že zastarel in z vidika podatkov, ki jim
imamo danes, v velikem delu potreben precejšnjih popravkov, se šteje za
Akcijski načrt za OVE do leta 2020.
V 373. členu določa, da se bodo predpisovale letne kvote in da bo Agencija za
energijo objavljala letne razpise, na katerih bodo investitorji tekmovali , kdo
bo ponudil nižjo referenčno ceno električne energije.
20

21. NOV ENERGETSKI ZAKON
Ti razpisi so teoretično dobra stvar, v praksi pa se je povsod, kjer so
imeli ali še imajo takšen sistem, pokazalo, da spodbuja korupcijo, špekulacije,
zastavljeni cilje na področju izgradnje OVE pa se ne dosežejo.
Najbolj svež primer je Hrvaška, kjer je takšen sistem podpor 1. 1. 2014
doživel dokončen fiasko.
Tudi, če bi se korupciji in špekulativnim rezervacijam kvot nekako uspeli
izogniti (kar triletni rok za izgradnjo v 373. členu k temu prav gotovo ne bo
pripomogel) je ta sistem, če ne bomo primerno korigiran z podzakonskimi akti,
lahko škodljiv in v nasprotju s temeljnimi načeli, ki so navedene v uvodu
Energetskega zakona.
21

22. NOV ENERGETSKI ZAKON
1. Če ne bo kvota primerno razdeljena po posameznih OVE, se bo dajala prednost samo
enemu, najcenejšemu OVE, ki je v našem primeru voda, kjer pa so druge težave, da se ta vir
ne izrablja v večji meri in kljub podeljenim kvotam pri tem viru ne bo nobenega napredka,
povzročen pa bo zastoj pri vseh ostalih OVE,
2. Tudi če se kvote primerno razdelijo po posameznih OVE in nato izbirajo najcenejši
projekti, se bodo gradili samo veliki projekti, ki so stroškovno seveda bolj učinkoviti od
manjših.
To bo povzročilo probleme v omrežju, sploh z viri, kjer proizvodnja ni konstanta in razvoj
OVE odpeljalo v povsem napačno smer. Razvoj OVE mora namreč temeljiti na manjših
elektrarnah v katerih proizvedena električna energija se bo porabila na mestu, kjer je
proizvedena.
To je tudi družbeno nesprejemljivo, saj prispevek plačujemo vsi potrošniki električne
energije, v OVE pa bodo lahko investirali samo tisti z dostopom do potrebnega kapitala za
največje projekte, kar pa so običajno še tujci, tako da bomo prispevek plačevali prebivalci
Slovenije, donose in delovna mesta iz tega prispevka pa bodo pobirali tujci.
22

23. NOV ENERGETSKI ZAKON
3. Tudi če bodo kvote primerno razdeljen po posameznih OVE in nato še po
posameznih velikostnih razredih, ni realno za pričakovati da bodo investitorji v
najmanjše OVE, kot npr. sončne elektrarne velikosti 5 kW, pripravljali projekte in
se prijavljali na razpise, kar jim bomo povzročalo samo nepotrebne stroške in
izgubo časa.
Investicije v OVE do velikosti 50 kW je zato potrebno izvzeti iz sistema kvot in
razpisov. Te investicije namreč ne morejo ogroziti stabilnosti podporne sheme,
kar je verjetno glavni razlog za uvedbo tega sistema.
23

24. KAKO NAPREJ?
Gre se predvsem zato:
1.Sončne elektrarne je potrebno začeti graditi predvsem na stavbah, kjer se
lahko večina električne energije porabi v sami stavbi.
S tem investitor prihrani pri strošku električne energije po nakupni ceni
(ki je višja od tiste, ki jo dobi za električno energijo prodano v omrežje), zmanjša
pa si tudi strošek omrežnine, trošarine in DDV, če gre za fizično osebo. Zaradi
tega za donosno poslovanje sončne elektrarne potrebuje nižjo podporo.
S tem se zmanjšujejo obremenitev omrežij in izgube pri prenosu.
Nadaljnja izgradnja velikih sončnih elektrarn (enako velja za vetrne), kjer poraba
ni na mestu proizvodnje, bo prej ali slej začela povzročati precejšnje težave v
omrežju.
24

25. KAKO NAPREJ?
Za pokrivanje lastne porabe na stanovanjskih hišah so primerne predvsem
manjše sončne elektrarne do moči 5 kW, ki jih do sedaj zaradi napačno
določenih velikostnih razredov nismo gradili, saj niso bile ekonomsko
upravičene, v drugih državah pa predstavljajo zelo pomemben delež.
Ravno te majhne elektrarne pa so najbolj družbeno sprejemljive, saj v njih
zaradi relativno nizke investicijske vrednosti in majhnega potrebnega
prostora na strehi lahko investira dokaj širok krog prebivalstva.
Ker prispevek za OVE plačujemo vsi potrošniki električne energije, je
potrebno na drugi strani zato tudi kar najširšemu krogu potrošnikov
omogočiti tudi investiranje v sončne elektrarne. S tem namreč država veliko
lažje upraviči pobiranje in višanje prispevkov za OVE.
25

26. ANOMALIJE V TRENUTNI ZAKONSKI UREDITVI
Danes pa se tisti, ki pripravljajo zakone v RS iz vseh državljanov, ki plačujemo
prispevke za podpore OVE, dobesedno norčujejo ali pa sploh ne vedo, kaj
delajo!
Kako si naj drugače razlagamo, da če si na svoji hiši postavim 5 kW sončno
elektrarno, ki bo letno proizvedla 5.500 kW, z njo prihranil in dobim 650
EUR na leto, se moram prijaviti kot fizična oseba normiranec in plačati
pavšalne prispevke ZPIZ in ZZZS v letnem znesku 774 EUR?
Ali pa dopis ZPIZ-a, ki ga je 6. februarja 2014 prejel upokojenec, ki ima že
nekaj let 4,6 kW sončno elektrarno, ki mu mesečno prinese okrog 160 EUR
prihodka? V tem dopisu ga ZPIZ obvešča, da mu bodo prenehali izplačevati
pokojnino in da mora tudi vrniti vso pokojnino, ki mu je bila izplačana od 1.
1. 2013 dalje, saj se glede na spremembe Zakona o pokojninskem in
invalidskem zavarovanju, ki so začele veljati 1. 1. 2013, smatra, da je začel
ponovno delati oz. opravljati dejavnost in zato ni upravičena do pokojnine.
26

27. NEPOTREBNI STROŠKI, KI OVIRAJO RAZVOJ OVE
Stroške gradnje predvsem najmanjših sončnih elektrarn in s tem potrebne višine
podpor pa precej dviguje tudi SODO in to povsem po nepotrebnem.
1. V standardu SIST EN 50438, ki opisuje priklop mikro generatorjev do 16A na
fazo, je opisan postopek »inform&fit«, kar pomeni, da za te mikro
generatorje ni potrebno predhodno soglasje za priključitev, ampak pristojno
elektro distribucijo samo obvestiti o nameravani priključitvi mikro
generatorja na omrežje. V večini Evropskih držav tako za priklop sončnih
elektrarn do velikosti 11 kW na omrežje ni potrebnih nobenih soglasij in
presoj, ampak se distributerja samo obvesti o priklopu, ki je seveda narejen
po projektu odgovornega projektanta.
Nam pa je SODO odgovoril, da ta standard ni urejen s slovenskim Energetskim
zakonom, ki predpisuje, da je potrebno za vsako posamično priključitev na
omrežje ali njeno spremembo dobiti soglasje za priključitev in ta definicija je
ostala tudi v novem Energetskem zakonu.
27

28. NEPOTREBNI STROŠKI, KI OVIRAJO RAZVOJ OVE
2. V drugih evropskih državah je mogoče na eno fazo priklopiti elektrarne do
moči 4,6 kW, pri nas pa SONDO predpisuje le 3,7 kW, kar je 80 % od dovoljene
moči v ostalih državah. Glede na dovoljeno moč 4,6 kW so se prilagodili
proizvajalci razsmernikov z enosmernimi razsmerniki moči 4,6 kW, ki so precej
cenejši od trifaznih. Elektrarna moči 4 do 5 kW je zato v Sloveniji 5 do 7 % dražja
kot v ostalih državah.
3. Elektro distribucije za vse sončne elektrarne ne glede ali je njihova moč 1 ali
999 kW zaračunavajo pavšalne neposredne stroške priključitve v višini cca. 250
EUR + DDV, kar pri 5 KW elektrarno le to podraži za 2,5 %. Zato predlagamo, da
se za elektrarne do velikosti 50 kW ta strošek ne zaračunava.
28

29. NEPOTREBNI STROŠKI, KI OVIRAJO RAZVOJ OVE
Glede na to, da gre pri tej manjših elektrarnah za investicije v višini 10.000 EUR in
letne prihodke v višini nekaj 100 EUR, investitorji ne morejo postati zavezanci za
DDV, si DDV ne morejo poračunati kot vstopni davek in se jim investicija zaradi
tega podraži za 22 %. Zato predlagamo, da se za investicije v OVR do velikosti 50
KW določi nižja stopnja DDV 9,5 %.
Eko sklad naj ponuja kredite z ugodno obrestno mero (ne nepovratna sredstva)
za te najmanjše elektrarne tudi za fizične osebe.
29

30. SONČNE ELEKTRARNE SO LAHKO ŽE DANES NAJCENEJŠI OVE
Ob upoštevanju naših predlogov bi sončne elektrarne velikosti 50 kW in več že
danes bile najcenejši OVE v Sloveniji, saj bi zanje zadostovala podpora v višini
0,05 EUR/kWh.
Za najmanjše sončne elektrarne velikosti 5 kW pa bi zadostovala podpora v višini
0,12 EUR/kWh, kar je še vedno precej manj kot je potrebno zagotoviti za
podpore električni energiji proizvedeni iz biomase, bioplina in SPTE.
30

31. ZAKLJUČEK
Trenutno smo torej na razpotju, ko se je potrebno odločiti, kako naprej.
Če ne bomo takoj obudili izgradnje sončnih elektrarn v Sloveniji, seveda po
zmerni stopnji rasti, bomo leta 2018 ugotovili, da smo še vedno zelo daleč od
izpolnitve okoljskih zavez, h katerim smo se zavezali do leta 2020. Takrat bomo
ugotovili, da je edina možnost za vsaj približanje tem zavezam pospešena
izgradnja sončnih elektrarn.
Toda do takrat bodo vsa slovenska podjetja, ki bi se lahko ukvarjala z izgradnjo
sončnih elektrarn in izdelavo sestavim delov zanje, že dolgo mrtva. Te elektrarne
nam bodo zato gradili tujci po verjetno precej višjih cenah, kot bi to naredila
domača podjetja.
31

32. ZAKLJUČEK
Tudi po letu 2020 se gradnja sončnih elektrarn ne bo ustavila, ampak le še
pospeševala.
Kar precejšnja verjetnost je, da zaradi dviga cene električne energije na eni strani
in znižanje cen izgradnje na drugi, podpore sploh ne bodo več potrebne.
Mi se bomo takrat čudili, zakaj nimamo slovenskih podjetij, ki bi se ukvarjala z
eno izmed najbolj perspektivnih panog prihodnosti. Takrat se bomo spraševali,
zakaj smo jo v Sloveniji za obdobje 10 let povsem zanemarili in zaradi te zamude
ne moremo dohiteti tujih podjetij ter jim biti konkurenčni.
32

33. Združenje slovenske fotovoltaične
industrije
Gospodarsko interesno združenje
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
T: 082 802 182; F: 082 802 183
I: www.zsfi.si; E: info@zsfi.si
33