1. Prihodnost najobetavnejšega
energetskega vira v Sloveniji
Primož Tručl
Državni svet RS
Ljubljana, 16. junij 2014

2. ZGODOVINA
-Uredba o podporah OVE leta 2009
-Investicije v OVE postale zanimive
-Hitro so se razvijale elektrarne na bioplin in FV
-Od vseh OVE se je najbolj razvila FV
-FV se je najbolj razvila, ker je ustrezno podprta in ima od vseh
OVE največ prednosti
-FV je v kratkem času ustvarila 2.300 novih delovnih mest
2

3. INVESTICIJE V SE V ZADNJIH PETIH LETIH
MW
3
Ukinitev gradbenega dovoljenaja
Napačen sistem podpor –
spodbujanje gradnje večjih namesto majhnih SE
Podpora bank investicijam v SE
Nezakonito sprejeta
uredba nov. 2012

4. INVESTICIJE V SE - SVET
Vir: EPIA GLOBAL MARKET OUTLOOK 2014- 2018

5. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
1.Vodo
- Prednosti:
•med najcenejšimi OVE
•v primeru akumulacije relativno stabilni vir električne energije
•brezplačno “gorivo”
-Slabosti:
•v primeru akumulacije gre za velike posege v prostor
•vodni viri v Sloveniji so omejeni in že precej izkoriščeni
•vedno več in vedno daljša sušna obdobja, zato to žal več tako stabilen vir
električne energije
5

6. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
2. Veter
- Prednosti:
• med najcenejšimi OVE
• brezplačno “gorivo”
- Slabosti:
• gre za velike posege v prostor
• le majhen del Slovenije je primeren postavitev vetrnih elektrarn, ki bodo
ekonomsko upravičene
• Zelo nestabilen vir električne energije, katerega proizvodnjo je po urah in
dnevih zelo težko predvidevati
6

7. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
3. Geotermalna energija
- Prednosti:
• brezplačno “gorivo”
- Slabosti:
• prave tehnologije za izkoriščanje sploh še ni na voljo
• le del Slovenije je primeren postavitev teh elektrarn
• spada med dražje OVE
4. Plimovanje, valovi
• Slovenija nima pogojev za izkoriščanje tovrstne energije.
7

8. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
5. Bioplinarne
- Prednosti:
• stabilen predvidljiv vir električne energije
- Slabosti:
• potrebujejo “gorivo”, ki ga je potrebno kupovati po ceni, odvisno od ponudbe
in povpraševanja
• Slovenija ima zelo omejeno količino kmetijskih površin
• pridelava tega “goriva” je sporna zaradi tega, ker izkorišča površine
namenjene pridelavi hrane ali pa celo samo hrano
• spada med dražje OVE
• trenutno izgrajene bioplinarne v Sloveniji imajo velike težave, saj ne dosegajo
načrtovane proizvodnje
8

9. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
6. Biomasa
- Prednosti:
• Slovenija je relativno bogata z biomaso
• stabilen predvidljiv vir električne energije
- Slabosti:
• potrebujejo “gorivo”, ki ga je potrebno kupovati po ceni, odvisno od ponudbe
in povpraševanja
• trenutno je najdražji OVE
• majhna dodana vrednost, če les uporabljamo kot kurivo, bolje ga je predelati
in drugače uporabiti
9

10. Kaj imamo v Sloveniji od OVE sploh na voljo?
7. Sončna energija
- Prednosti:
• Slovenija je glede na preostalo Evropo dokaj primerna za gradnjo
sončnih elektrarn,
• sonce sije po celotnem ozemlju Slovenije,
• brezplačno “gorivo”,
• nobenih težav pri umeščanju v prostor (elektrarne na objektih),
• danes že med najcenejšimi OVE,
• možno je graditi majhne elektrarne, ki si jih lahko privoščijo celo
posamezniki, torej razpršeni investitorji brez skupnega vpliva na
vsakokratno politiko in tudi obratno.
- Slabosti:
• nestalen vir električne energije
10

11. Obratovalne podpore 2014
do 50 kW 50 kW do 1 MW
SPTE na lesno biomaso do 4000 ur letno indiv. obrav. 0,30346 €
Lesna biomasa indiv. obrav. 0,21269 €
SPTE na lesno biomaso nad 4000 ur letno 0,19507 € 0,14555 €
SPTE na fosilna goriva do 4000 ur letno 0,20534 € 0,12324 €
Bioplinarne na biomaso 0,12744 € 0,12234 €
Geotermalne 0,11262 € 0,11262 €
Bioplinarne na bioodpadke 0,10112 € 0,09982 €
SPTE na fosilna goriva nad 4000 ur letno 0,14534 € 0,09097 €
Sosežig biomasa nad 5 % 0,08720 € 0,08590 €
Vetrne 0,06073 € 0,06073 €
Hidro elektrarne 0,06822 € 0,05536 €
Sončne na stavbah (junij 2014) 0,06617 € 0,05725 €
na biološko razgradljive odpadke - € 0,03759 €
na plin iz blata čistilnih naprav 0,04599 € 0,03457 €
na odlagališčni plin 0,05948 € 0,02762 €
11

12. MATRIKA ENERGETSKE POLITIKE
12

13. KJE SMO DANES?
Z vidika primerljivosti z ostalimi evropskimi državami - po število inštalirane
moči sončnih elektrarn na prebivalca smo na 8. mestu v Evropi, s štirikrat manj W
na prebivalca od Nemčije, ki je na prvem mestu in skoraj trikrat manj od Italije, ki
je na drugem mestu.
Z vidika okoljskih ciljev, ki se jih je Slovenija zavezala doseči do leta 2020 - tukaj
precej zaostajamo in malo verjetno je, da jih bomo dosegli.
Z vidika potrebnega denarja za izplačevanje podpor - za do sedaj zgrajene
sončne elektrarne je potrebno zagotoviti okrog 60 mio EUR letno ali 30 EUR na
prebivalca Slovenije letno.
Z vidika Akcijskega načrta, ki je do leta 2020 predvidel 130 MW sončnih elektrarn
v Sloveniji, jih smo jih imeli že konec leta 2012 75 % preveč.
13

14. 14
Vir: EPIA GLOBAL MARKET OUTLOOK 2014- 2018
KJE SO POSTAVLJENE NAŠE SONČNE ELEKTRARNE?

15. OVIRE ZA RAZVOJ OVE
 Ni možnosti za enostaven priklop majhne sončne elektrarne
 SODO ne uveljavi standarda SIST EN 50438, ki opisuje priklop mikro
generatorjev do 16A na fazo, v katerem je opisan postopek »inform&fit«, kar
pomeni, da za te mikro generatorje ni potrebno soglasje za priključitev
 Omejitev priklopa na fazo 3,7kW, medtem ko je v vseh drugih evropskih
državah 4,6kW, čemur so se prilagodili tudi vsi proizvajalci razsmernikov, zato
so samo zaradi tega majhne elektrarne pri nas 7% dražje
 pavšalni neposredni stroški priključitve v višini cca. 250 EUR + DDV,
kar 5 KW elektrarno podraži za 2,5 %, 999kW pa za 0,01%
 investitorji – fizične osebe ne morejo postati zavezanci za DDV, saj imajo
letne prihodke samo v višini nekaj 100 EUR, posledično si DDV ne morejo
poračunati kot vstopni davek, investicija je zanje zaradi tega dražja za 22 %
 EKO sklad ne ponuja kreditov za SE za fizične osebe
15

16. TRENUTNA ZAKONSKONSKA UREDITEV -
BUTALSKA UREDITEV, PRIMER:
5 kW sončna elektrarna
 5.500 kWh/leto
 650 EUR/leto
pomeni za lastnika
plačilo pavšalnih prispevkov (ZPIZ in ZZZS) - 774 EUR/leto
16

17. RAZVOJ FV V EVROPI - EPIA
17
Vir: EPIA GLOBAL MARKET OUTLOOK 2014- 2018

18. KJE EVROPA PRIDOBIVA
“NOVO“ ELEKTRIKO?
18
Vir: EPIA GLOBAL MARKET OUTLOOK 2014- 2018
Neto dodane proizvodne zmogljivosti
električne energije v Evropi (EU-28) v letu 2013

19. KJE EVROPA PRIDOBIVA
“NOVO“ ELEKTRIKO?
19
Vir: EPIA GLOBAL MARKET OUTLOOK 2014- 2018
Neto dodane proizvodne zmogljivosti električne
energije v Evropi (EU-28) v letu 2000 - 2013

20. KAKO NAPREJ?
1.Sončne elektrarne je potrebno začeti graditi predvsem na stavbah (zasebnih hišah),
kjer se lahko električna energije porabi v sami stavbi, samo viški v omrežje
2.Spodbujati gradnjo majhnih SE – do 13,80 kW (pritegniti k investicijam kar najširši
krog potencialnih uporabnikov / malih investitorjev)
a) vsi smo lahko investitorji, ne nazadnje vsi tudi plačujemo prispevek za OVE
b) povečati delež majhnih SE, ki je v primerljivih državah bistveno višji
Z ODSTRANITVIJO VSEH BIROKRATSKIH OVIR !
.
20

21. KAJ PRISPEVA FV K SKUPNI
PROIZVODNJI ELEKTRIKE ?
21
Vir: EPIA GLOBAL MARKET OUTLOOK 2014- 2018

22. KAKO NAPREJ?
KAJ POTREBUJEMO?
1.Pismene uradnike, ki opravljajo svoje delo
2.Državo, ki funkcionira (spoštuje lastne zaveze in sklepe)
3.Državljane, ki skrbijo zase in za svojo prihodnost
22

23. KAJ JE POTREBNO NAREDITI?
- Takoj ukiniti določilo, ki lastnike majhnih sončnih elektrarn
avtomatsko postavlja v vlogo nekoga, ki opravlja dejavnost
- Namesto soglasij za majhne SE uvesti samo priglasitev
- Omogočiti priklop mikro sončnih elektrarn v omrežje samo z
zamenjavo obstoječega števca z novim dvosmernim števcem
(net metering)
• ni dodatnih stroškov
• sončna elektrarna za vsakogar
• nobenega pisanja računov in odpiranja sp-jev
• oživitev trga FV in priložnost za slo FV podjetja da preživijo
• ni potrebe po otočnih SE, ki zelo obremenjujejo okolje
23

24. ZAKLJUČEK
Če ne začnemo takoj graditi sončnih elektrarn v Sloveniji, bomo leta
2018 ugotovili, da smo še vedno zelo daleč od izpolnitve okoljskih zavez,
h katerim smo se zavezali do leta 2020. Takrat bomo ugotovili, da je
edina možnost za vsaj približanje tem zavezam pospešena izgradnja
sončnih elektrarn.
Takrat bodo vsa slovenska podjetja, ki bi se lahko ukvarjala z izgradnjo
sončnih elektrarn in izdelavo sestavim delov zanje, že dolgo mrtva.
Po letu 2020 podpore več ne bodo potrebne, ker bo cena električne
energije povsem drugačna kot je danes, SE se bodo povsod množično
gradile, nam jih bodo gradili tujci
Takrat se bomo (ponovno) spraševali in čudili kaj smo naredili narobe,
in kaj nam je narediti, da nadoknadimo zamujeno, samo takrat bo
prepozno!
24

25. Združenje slovenske
fotovoltaike
Gospodarsko interesno združenje
Kidričeva ulica 25, 3000 Celje
T: 082 802 182; F: 082 802 183
I: www.zsfv.si; E: info@zsfv.si
25