4. Stanje glede lastne porabe v Sloveniji
V Sloveniji je možnost lastne porabe uvedena z uredbo o
podporah OVE in SPTE v letu 2009 ter z navodili za
priključevanje elektrarn do 10 MW in SONDO v letu 2011
Priključitev za prevzemno predajnim mestom odjemalca je mogoča
ne glede na velikost SE, ob pogoju, da je Sg < 0,8*Sodj
Ne glede na moč je obvezna vgradnja dvosmernega števca
odvzete/oddane e.e. in dvosmerni števec proizvodne naprave
Odvzeta e.e. iz omrežja se plačuje po normalnih tarifah - pogodba
Oddana e.e. v omrežje se plačuje po tržnih pogojih - pogodba
Neto proizvedena e.e. s SE ima pravico do obratovalne podpore
Omrežnina se plačuje na odvzeto e.e. iz omrežja
Omrežnina se ne plačuje na oddano e.e. v omrežje
V Švici so možnost lastne porabe uvedli s 1.4.2014
Za elektrarne moči > 30 kW je zahtevan lasten električni števec za
neto proizvodnjo
Za elektrarne moči < 30 kW lasten električni števec za neto
proizvodnjo ni obvezen.
5. Dokumentacija za priključitev na električno omrežje
Osnova je Soglasje za priključitev (določa moč in glavne tehnične zahteve)
1. Projekt priključitve
2. Soglasje na projektne rešitve
3. Izjava investitorja (glede gradb.dov. za zgradbo, upoštevanje prostorskih
aktov in izven varov.območij, potrditev statike, strelovodne in požarne zaščite)
4. Izjava o ustreznosti in opravljenem pregledu izgradnje
5. Merilno poročilo o pregledu in preizkusu instalacije
6. Obratovalna navodila
7. Izjava o nastavitvah in preizkusu delovanja zaščit (kaj če so vgrajene v napr.?)
8. Pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja
9. Predlagane spremembe pri priključevanju SE
SE so že in bodo tudi v prihodnje nahjbolj množičen in distribuiran
proizvajalec e.e.
Večinoma so SE locirane neposredno tam, kjer se nahaja tudi poraba.
Odpraviti bi morali omejitev, da sme biti inštalirana moč elektrarne največ
0,8 naročene delovne moči odjema.
Manjše enofazne SE do 4,6 kW in trifazne do 13,6 kW (20 A varovalke) za
lastno porabo zahtevajo poenostavitve, tipizacijo postopkov za priključitev in
standardizirane rešitve.
Priključitev mrežnega razsmernika elektrarn bi morala biti dovoljena v
ravodno omarico, v hiši oziroma objektu.
Za potrebe meritev odvzete in oddane električne energije bi moral zadoščati
en dvosmerni elektronski števec s komunikatorjem.
Zaščitne naprave vgrajene v certificiranih razsmernikih bi morale
neposredno zadoščati za zahteve ločilnega mesta.
Navodila bi morala predvideti možnost priključitve SE s prigrajenimi
hranilniki in v povezavi z elektro mobilnostjo.
Navodila bi morala predvideti tudi priključitev, z možnostjo avtomatskega
preklopa in prehoda na otočno obratovanje.
Sama priključitev s strani distributerja, bi morala istočasno urejati tudi vse
formalne zahteve (plačevanje pristojbin, prispevkov, davkov, dohodnin itd.)
- UREDITEV ZADEV NA ENEM MESTU!
10. Obratovanje SE v Sloveniji
Letna poraba električne energije v Sloveniji je okoli 13.000 GWh.
Konična moč odjema v Sloveniji je okoli 1.600 MW.
Konec leta 2013 je bilo v Sloveniji 3.300 sončnih elektrarn z inštalirano močjo 253
MW.
Sončne elektrarne bodo v letu 2014 proizvedle okoli 280 GWh električne energije, kar
bo okoli 2,2 % porabe.
V času od 10h do 14h imamo, ob sončnih dnevih, v omrežju 200 MW proizvodnje iz
SE, ali kar 12,5% porabe.
Proizvodnjo sončnih elektrarn je možno dobro napovedovati, za nekaj dni v naprej in
po urah, na podlagi vremenske napovedi.
Ob primerni zasnovi SE za pokrivanje lastne rabe električne energije in ustreznemu
prilagajanju porabe, je možno doseči boljše obratovalne razmere v električnem
omrežju.
Za ta namen je nujno, da se pristopi k ustreznim analizam, postopni zamenjavi
opreme, zajemanju in prenosu podatkov in optimizaciji obratovanja – čemur
pravimo tudi “izgradnja pametnih omrežij”.
Odpraviti bi morali nepotrebne ovire in se posvetiti predvsem, naprednim
tehnološkim rešitvam in čim večji proizvodnji opreme v Sloveniji.