3. Egipčanska hierarhija
Faraon z družino
Duhovščina, vojaški
poveljniki, plemstvo
Trgovci, obrtniki
Kmetje, živinorejci
Neizobražena
delovna sila
4. Horus – zaščitnik Egipta
Set – bog kaosa
Tot – bog pisanja in znanja
Knum – bog stvarnik
Hator – zaščitnica, boginja ljubezni in sreče
Sobek – bog Nila
Ra – bog sonca
Amon – najmočnejši bog v Egiptu
Pta – bog obrtnikov
Anubis – bog mrtvih in mumificiranja
Oziris – bog mrtvih, vladar Podzemlja
Izida - zaščitnica
5. Kamen iz Rozete - egipčanski hieroglifi,
egipčanska demotska pisava in grščina,
British Museum, London
6. Stari Egipt - časovna obdobja in dinastije
• Preddinastično obdobje (pred 3100 pr. n. št)
• Zgodnje dinastično obdobje (3100-2650 pr. n. št, I.-II. dinastija)
• Stara država (2650-2150 pr. n. št., III.-VI. dinastija)
• Prvo vmesno obdobje (2150-2040 pr. n. št., VII.-X. dinastija)
• Srednja država (2040-1640 pr. n. št., XI.-XIII. dinastija)
• Drugo vmesno obdobje (1640-1550 pr. n. št., XIV.-XVII. dinastija)
• Nova država (1550-1070 pr. n. št., XVIII.-XX. dinastija)
• Tretje vmesno obdobje (1070-712 pr. n. št., XXI.-XXIV. dinastija)
• Pozna doba (712-332 pr. n. št., XXV.-XXX. dinastija)
• Grško-rimsko obdobje (332 pr. n. št.- 395 n. št., XXXI. dinastija in rimska
nadvlada po letu 30 pr. n. št.)
7. Staroegipčanska umetnost
• začetki umetnosti enotne države - od ok. 3100 pred našim štetjem
• visoka raven opazovanja in izvedbe
• večina elementov egipčanske umetnosti ostane presenetljivo stabilna skozi
celotno obdobje
• umetnost je predvsem simbolična, namenjena čaščenju vladarjev in veri
• poudarek na življenju po smrti
9. Ženska figura, kost in lazurit,
ok. 4000-3600 pr.n.št.,
British Museum, London
Prazgodovinski Egipt -
bakrena doba,
kultura Nagada
(ok. 3800-2900 pr. n. št.)
10. Ženska figura, ok. 3500-3400 pr. n. št.,
terakota, Brooklyn Museum
Lonec z motivom čolnov, ok. 3450–3300 pr. n. št.,
Metropolitan Museum of Art, New York
14. Arhitektura
• ohranila se je predvsem zaradi suhega podnebja in monumentalnosti
• monumentalna gradnja izraža moč vladarja in željo po večnosti
• služila je predvsem religiji; sakralna arhitektura
• poznamo dva osnovna tipa religioznih stavb: svetišča in grobnice
• sprva so jih gradili iz opeke, kasneje iz kamna (prvi po imenu znani
arhitekt Imhotep)
• gradnja brez malte - kamnite bloke so postavljali tako, da se prilegajo
• kamniti stavbni členi (prej leseni) - kapiteli stebrov posnemajo liste ali
cvetove
• za dekoracijo so bili uporabljeni hieroglifi in reliefi v barvah, redkeje
poslikave
23. Piramide, Giza:
Velika = Keopsova piramida (Khufu), ok. 2530 pr. n. št., visoka 147 m
Kefrenova piramida (Khafre), ok. 2500 pr. n. št., visoka 143 m
Mikerinova piramida (Menkaure), ok. 2470 pr. n. št., visoka 66 m
Mikerin Kefren Keops
56. Kiparstvo
1. Monumentalno kiparstvo
• masivni kipi, ki predstavljajo bogove, faraone in njihove kraljice,
navadno v odprtih prostorih znotraj ali zunaj templjev – simbolične
upodobitve
• sedeči ali stoječi - frontalnost, simetrija, odsotnost gest in gibanja
2. Mala dela
• 4. dinastija: kip kot bivališče duše umrlega (Ka) – od tedaj številni
kipi uradnikov in njihovih žena = večji naturalizem
• kamen, les, žgana glina…
• v grobnicah tudi majhni modeli sužnjev, živali in predmetov, ki so
potrebni pokojniku, da nadaljuje svoj način življenja v onostranstvu
ter pogrebne Ushabti figurice (služabniki)
57. Rahotep in Nofret, ok. 2620 pr. n. št.,
Egyptian Museum, Kairo
Stara država
58. Kefren na prestolu, ok. 2570 pr. n. št.,
Egyptian Museum, Kairo
Stara država
59. Mikerin z ženo, ok. 2490 pr. n. št.,
Museum of Fine Arts, Boston
Stara država
60. Pisar, ok. 2350 pr. n. št.,
Musée du Louvre, Pariz
Stara država
61. Model čolna iz grobnice Meketra,
ok. 1985 pr. n. št., Metropolitan Museum of Art, New York
Srednja država
62. Model gonjačev živine iz grobnice Meketra,
ok. 1985 pr. n. št., Egyptian Museum, Kairo
63. Nova država
Senmut s princeso Nefrua,
ok. 1470-1460 pr. n. št.,
Ägyptisches Museum, Berlin
64. Ehnaton z družino, ok. 1350 pr. n. št.,
Ägyptisches Museum, Berlin
Obdobje Amarne
Ehnaton Nefertiti
Aton
65. Doprsni portret Nefertiti,
ok. 1345 pr. n. št.,
kipar Tutmozis,
Ägyptisches Museum, Berlin
Reliefna študija kralja Ehnatona,
ok. 1340 pr. n. št.,
Ägyptisches Museum, Berlin
Obdobje Amarne
69. Slikarstvo
• manj cenjeno od kipov in reliefov, ker je manj trajno
• zelo pripovedno in bogato: upodobitve najbolj zasebnih trenutkov, utrinkov iz
vsakdanjega življenja ter herojska dela in dogodki, ki so se zgodili pod faraonovim
vodstvom.
• vrste: stensko (slikanje na suho - pigment + vezivo), knjižno in tabelno (enkavstika -
vosek)
Vladarske grobnice in grobnice pomembnejših zasebnikov:
• tri teme: pokojnikovo življenje na zemlji, pogrebni obredi in njegovo življenje v
onostranstvu
• prizori: čaščenje bogov, sprejemanje žrtvenih darov in blagoslavlja, pogrebni
obredi, oskrbovanje pokojnika v onostranstvu, upodobitve pomembnejših
dogodkov iz njegovega življenja
• upoštevanje pravil - kanona
70. TELO • Glava v profilu
• Zasukani boki, noge v koraku, dve levi nogi
• Frontalni pogled na trup in oko
• Vidni obe roki in nogi
BARVA • Moški slikani v rdečem okru
• Ženske slikane v rumenem okru
• Barva uporabljena simbolično (rdeča, bela, rumena, modra,
zelena, črna)
VELIKOST • Velikost nakazuje socialni status upodobljenega
• Moški vedno večji od žensk primerljivega statusa
• Žene in otroci velikokrat klečijo ob stoječih možeh/očetih
Egipčanski kanon
79. Knjiga mrtvih, Poslednja sodba Hu-Neferja, ok. 1275 pr. n. št., British Museum, London
Hu-Nefer Anubis Ankh
Srce Anubis Amamat Pero boginje Mat
Tot Horus
Oziris Izida in Neftis
80.
81. Fajumski portreti, 2. stoletje, enkavstika na lesu, hranijo jih razni muzeji
Grško-rimsko obdobje
