Metuljček 42.številka - 2015

42. številka | 2015

METULJČEK
METULJČEK
RAZNOVRSTNE AKTIVNOSTI IN DOGODKI
V PROGRAMIH DRUŠTVA »VEZI«

KAZALO - 2
UVODNA BESEDA – 5
Marjan Uljančič: NE PUSTIMO SI BITI POPOLNI - 6
Karmen Margarit: PREDSTAVITEV PROGRAMA
MREŽA DNEVNIH CENTROV DRUŠTVA VEZI - 7
PROGRAMI IN ENOTE DRUŠTVA
NEKOČ IN DANES:
DNEVNI CENTER ŠTORJE - 11
DNEVNI CENTER ŠTANJEL - 14
STAN. SKUPINA BRESTOVICA, PRESELJENA V
STAN. SKUPINO GORJANSKO - 15
DNEVNI CENTER ILIR. BISTRICA - 16
STAN. SKUPINA POSTOJNA - 19
STAN. SKUPINA ILIR. BISTRICA- 21
STAN. SKUPINA DIVAČA - 22
STAN. SKUPINA PODGRAD – 23
STAN. SKUPINA ŠTANJEL - 24
PREDSTAVITEV PODJETIJ, KATERIH
USTANOVITELJ JE DRUŠTVO
»VEZI«:
BRINJEVKA d.o.o., so.p. - 25
VEZI VIZIJA d.o.o. - 27
Barbara Uljan, Karmen Margarit: KAKO SO S SVOJIM
ŽIVLJENJEM ZADOVOLJNI LJUDJE S
TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU – 30
Marica Ikanović: MEDNARODNA KONFERENCA O
DEINSTITUCIONALIZACIJI – 34
Aleksander Krstić: SAMO-INICIATIVA – 36
Sergio Popović: KJE SMO VSE BILI V ZAČETKU 2015
LETA – 37
Anonimni avtor: ŽIVLJENJE - 38
Tatjana Skok: ZAHVALA - 38
AKTIVNOSTI
V DRUŠTVU »VEZI«
Jože H.: OGLED RAZSTAVE METULJI SVETA – 40
DC Štorje: DIŠALO JE PO DOMAČIH ŠPINAČNIH
REZANCIH – 40
Andreja Colja: 27.JANUAR- DAN SPOMINA NA
HOLOKAVST – 41
Marica Ikanović: OBISKAL NAS JE ŽUPAN – 42
Marina Primc: DELAVNICA PEKE KRUHA V DC
ILIRSKA BISTRICA – 43
Andreja Colja: DAN LJUBEZNI V ŠTANJELU – 44
Marina Primc: VALENTINOVA DLAVNICA V DC
Andreja Colja: PUST, PUST, ŠIROKIH UST – 46
Marina Primc: PUSTNA DELAVNICA V DC ILIRSKA
BISTRICA – 47
Jože Hozjan: PUSTNA DELAVNICA V VRTCU
POSTOJNA – 47
Karmen Margarit: VALENTINOVO IN PUSTOVANJE
V DRUŠTVU »VEZI« - 48
Jože Hozjan: PUSTOVANJE V SS POSTOJNA – 50
Marina Primc: SANKANJE NA MAŠUNU – 51
Rajko Kranjec: DRUŠTVO VEZI RAZSTAVLJA V
GALERIJI - DOM NA VIDMU V IL.BISTRICI – 52
Marica Ikanović: POHOD NA KOČO MLADIKA – 53
Marica Ikanović: OGLED FILMA V KINU PIVKA:
BOG, LE KAJ SMO ZGREŠILI? – 53
Marina Primc: DELAVNICA OB DNEVU ŽENA – 54
Sabina Polh: PREDSTAVITEV NOVE PESNIŠKE
ZBIRKE IRENE HUSU – 55
Andreja Colja: KLIČEM »ENKA«! – 56

3
Marica Ikanović, Ester Ržen: MARČEVSKO
PRAZNOVANJE – 57
Marica Ikanović: PRVO SREČANJE SVETA
UPORABNIKOV V LETU 2015 – 58
Jure Jaklič: NA PRIMORSKEM JE LEPO – 58
Agata Štruc, Tatjana Skok: OBČNI ZBOR 2015 – 59
Danijela Jerković: SPOMLADANSKO USTVARJANJE
V VRTCU PODGRAD – 60
Mateja Rutar: DAN ZA SPREMEMBE – 61
Stanovalci in zaposleni: DAN ZA SPREMEMBE V
DIVAČI – 61
Martina Čiković, Marica I.: MEDGENERACIJSKE
IGRE POSTOJNA 2015 – DAN ZA SPREMEMBE – 62
Andreja C.: MEDGENERACIJSKO DRUŽABNIŠTVO
ČLANOV DRUŠTVA »VEZI« TER STANOVALCEV
DOMA UPOKOJENCEV GRADIŠČE – 63
Marina Primc: DAN ZA SPREMEMBE V ILIRSKI
BISTRICI – 64
Andreja Colja: KO ZAIGRA SRCE – 65
Andreja Colja: IZLET PO GORIŠKIH VZPETINAH IN
RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI – 65
Marina Primc: VELIKONOČNA DELAVNICA – 66
Andreja Colja: DIŠI PO VELIKI NOČI – 67
Marica I., Marina P.: PROJEKT ZDRAVA ŠOLA NA
OSNOVNI ŠOLI PIVKA – 68
Sabina Polh: DOBRODELNOST IN KULINARIKA V
DRUŠTVU VEZI – 69
Marica Ikanović, Branko Malavašič: SPOMLADANSKI
TURNIR V PIKADU POSTOJNA 2015 – 70
Barbara Uljan: OGLED DOKUMENTARNEGA
FILMA IZ-HOD – 71
Mojca Mahnič: ŠPARGLJADA 2015 – 72
Mojca M.: POHOD IN OGLED POMNIKA CERJE – 73
Staš Štrukelj: ZAPOSLITVENI SEJEM V SEŽANI – 74
Ester Ržen: BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S KRVJO
IN/ALI SPOLNIMI ODNOSI – 75
Barbara U., Salih Č.: PIKNIK DRUŠTVA »VEZI« - 78
Marica Ikanović: FESTIVAL VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA POSTOJNA 2015 – 79
Marina Primc: TRENING BALINANJA V PARKU
NADE ŽAGAR – 80
Marina Primc: DAN ODPRTIH VRAT DRUŠTVA
»VEZI« - 81
Marina P.: DRUŠTVO »VEZI« NA SNEŽNIKU – 82
Sabina Šemrov: TRADICIONALNO SREČANJE
SKUPIN ZA SAMOPOMOČ V LIPICI – 83
Danijela Jerković: TURNIR NAMIZNEGA
NOGOMETA – 83
Mojca Mahnič: TRADICIONALNA LIKOVNA
KOLONIJA-ŠTANJEL 2015 – 84
Andreja Colja: »AS TI TUD NOT PADU?« - 87
Andreja Colja: NJOK PARTY – 87
Mara Borac, Staš Štrukelj: LETOVANJE DRUŠTVA
»VEZI« NA HRVAŠKEM – 88
Mara Borac: REZANJE SIVKE – 90
Anonimno: ZGODBA STANOVALCA – 90
Danijela Jerković: DOBRI ŠKRAT V DC ŠTORJE – 91
Sabina Polh: ENODNEVNO KOPANJE V FIESI – 92
Andreja Colja: KOPALNI IZLET V SESLJAN – 93
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« NA
ENODNEVNEM KOPANJU – 93
Marjan Uljančič: ENODNEVNO KOPANJE NA
DEBELEM RTIČU – 94
Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE V IZOLI – 95
Andreja C.: PIKNIK S STAREJŠO GENERACIJO – 97
Sabina Polh: KUHANJE ŠALŠE – 98
Sabina Š.: OBISK KOSOVELOVE DOMAČIJE – 98
Sabina Polh: POLETNO DOGAJANJE V DNEVNEM
CENTRU ŠTORJE – 99
Danijela Jerković: DRUŠTVO »VEZI« IN KMETIJA
BRINJEVKA NA PRAZNIKU OBČINE HRPELJE-
KOZINA – 100
Patricija Dodič: USTVARJALNE VEZI
PRIJATELJSTVA – 101
Ester Ržen: PIKNIK NA MAČKOVCU-SEPTEMBER
2015 – 102
Marina P.: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA
VEZI NA KMETIJSKI TRŽNICI V ILIRSKI
BISTRICI – 104
3
Marica Ikanović, Ester Ržen: MARČEVSKO
PRAZNOVANJE – 57
Marica Ikanović: PRVO SREČANJE SVETA
UPORABNIKOV V LETU 2015 – 58
Jure Jaklič: NA PRIMORSKEM JE LEPO – 58
Agata Štruc, Tatjana Skok: OBČNI ZBOR 2015 – 59
Danijela Jerković: SPOMLADANSKO USTVARJANJE
V VRTCU PODGRAD – 60
Mateja Rutar: DAN ZA SPREMEMBE – 61
Stanovalci in zaposleni: DAN ZA SPREMEMBE V
DIVAČI – 61
Martina Čiković, Marica I.: MEDGENERACIJSKE
IGRE POSTOJNA 2015 – DAN ZA SPREMEMBE – 62
Andreja C.: MEDGENERACIJSKO DRUŽABNIŠTVO
ČLANOV DRUŠTVA »VEZI« TER STANOVALCEV
DOMA UPOKOJENCEV GRADIŠČE – 63
Marina Primc: DAN ZA SPREMEMBE V ILIRSKI
BISTRICI – 64
Andreja Colja: KO ZAIGRA SRCE – 65
Andreja Colja: IZLET PO GORIŠKIH VZPETINAH IN
RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI – 65
Marina Primc: VELIKONOČNA DELAVNICA – 66
Andreja Colja: DIŠI PO VELIKI NOČI – 67
Marica I., Marina P.: PROJEKT ZDRAVA ŠOLA NA
OSNOVNI ŠOLI PIVKA – 68
Sabina Polh: DOBRODELNOST IN KULINARIKA V
DRUŠTVU VEZI – 69
Marica Ikanović, Branko Malavašič: SPOMLADANSKI
TURNIR V PIKADU POSTOJNA 2015 – 70
Barbara Uljan: OGLED DOKUMENTARNEGA
FILMA IZ-HOD – 71
Mojca Mahnič: ŠPARGLJADA 2015 – 72
Mojca M.: POHOD IN OGLED POMNIKA CERJE – 73
Staš Štrukelj: ZAPOSLITVENI SEJEM V SEŽANI – 74
Ester Ržen: BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO S KRVJO
IN/ALI SPOLNIMI ODNOSI – 75
Barbara U., Salih Č.: PIKNIK DRUŠTVA »VEZI« - 78
Marica Ikanović: FESTIVAL VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA POSTOJNA 2015 – 79
Marina Primc: TRENING BALINANJA V PARKU
NADE ŽAGAR – 80
Marina Primc: DAN ODPRTIH VRAT DRUŠTVA
»VEZI« - 81
Marina P.: DRUŠTVO »VEZI« NA SNEŽNIKU – 82
Sabina Šemrov: TRADICIONALNO SREČANJE
SKUPIN ZA SAMOPOMOČ V LIPICI – 83
Danijela Jerković: TURNIR NAMIZNEGA
NOGOMETA – 83
Mojca Mahnič: TRADICIONALNA LIKOVNA
KOLONIJA-ŠTANJEL 2015 – 84
Andreja Colja: »AS TI TUD NOT PADU?« - 87
Andreja Colja: NJOK PARTY – 87
Mara Borac, Staš Štrukelj: LETOVANJE DRUŠTVA
»VEZI« NA HRVAŠKEM – 88
Mara Borac: REZANJE SIVKE – 90
Anonimno: ZGODBA STANOVALCA – 90
Danijela Jerković: DOBRI ŠKRAT V DC ŠTORJE – 91
Sabina Polh: ENODNEVNO KOPANJE V FIESI – 92
Andreja Colja: KOPALNI IZLET V SESLJAN – 93
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« NA
ENODNEVNEM KOPANJU – 93
Marjan Uljančič: ENODNEVNO KOPANJE NA
DEBELEM RTIČU – 94
Marjan U.: ENODNEVNO KOPANJE V IZOLI – 95
Andreja C.: PIKNIK S STAREJŠO GENERACIJO – 97
Sabina Polh: KUHANJE ŠALŠE – 98
Sabina Š.: OBISK KOSOVELOVE DOMAČIJE – 98
Sabina Polh: POLETNO DOGAJANJE V DNEVNEM
CENTRU ŠTORJE – 99
Danijela Jerković: DRUŠTVO »VEZI« IN KMETIJA
BRINJEVKA NA PRAZNIKU OBČINE HRPELJE-
KOZINA – 100
Patricija Dodič: USTVARJALNE VEZI
PRIJATELJSTVA – 101
Ester Ržen: PIKNIK NA MAČKOVCU-SEPTEMBER
2015 – 102
Marina P.: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA
VEZI NA KMETIJSKI TRŽNICI V ILIRSKI
BISTRICI – 104

4
Marina P.: BALINARSKI TURNIR V ZABIČAH– 105
Marica Ikanović: OBELEŽITEV 10. OBLETNICE
DELOVANJA STANOVANJSKE SKUPINE
POSTOJNA – 106
Sabina Šemrov: DRUŠTVO »VEZI« OB SVETOVNEM
DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA – 108
Marina Primc: PROMOCIJSKE STOJNICE DRUŠTVA
»VEZI« NA DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA – 109
Marina Primc: TURNIR V NOGOMETU V NOVI
GORICI – 110
Sabina Šemrov: NAKUPOVANJE V KOPRU - 111
Andreja Colja: KOSTANJEV PIKNIK – 112
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« NA DELAVNICI Z
RDEČIM KRIŽEM – 112
Marina Primc: »SHOPPING« V TRSTU – 113
Marina P.: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« NA
MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU
DDTC BARČICA V KOPRU – 114
Mara Borac: ŠPORTNE IGRE SMEHA - 115
Marina Primc: »HALLOWEEN« V DNEVNEM
CENTRU ILIRSKA BISTRICA – 116
Alenka Šmidt: HALLOWEEN V PODGRADU – 116
Sabina P. in obiskovalci DC Štorje: KULINARIČNE
DELAVNICE V DC ŠTORJE – 117
Sabina Polh: TEKAŠKI POZDRAV JESENI NA
KRASU - 118
Marina Primc: MARTINOVANJE V DC ILIRSKA
BISTRICA – 119
Marina Primc: DELAVNICA TORTILJ V DC
Karmen Štolfa: RIBANJE ZELJA NA KMETIJI
BRINJEVKA – 121
Staš Štrukelj: OBISK DC ŠENT ŠEMPETER PRI
GORICI – 122
Marina Primc: TURNIR V PIKADU V DC
ILIR.BISTRICA – 123
Sabina Polh: 30.OBLETNICA OBSTOJA SVZ
DUTOVLJE – 124
Mara Borac: DECEMBRSKO VZDUŠJE S SVZ
DUTOVLJE – 124
Sabina Šemrov: SODELOVANJE DRUŠTVA VEZI Z
MAVRICO DOBROTE ZA OTROKE BREZ
RAZLIK -125
Sabina Polh: DRUŠTVO VEZI IN PRIŽIG
PRAZNIČNIH LUČI V SEŽANI - 126
Marina Primc: DELAVNICA ADVENTNIH
VENČKOV- 127
Ester Ržen: PRAZNIČNI DECEMBER V
STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA – 128
Mojca Mahnič: V PRIČAKOVANJU PRAZNIČNEGA
DECEMBRA 2015 – 129
Marina Primc: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA
»VEZI« NA MIKLAVŽEVEM SEJMU V
ILIR.BISTRICI – 130
Marina Primc: PREDNOVOLETNE DELAVNICA S
»SONČKI« - 130
Jakob Makorič: ANDREJEV SEJEM 2015 –STARA
GORICA – 131
Katja Mrzlić: PREDNOVOLETNI PLES IN
DRUŽENJE DRUŠTVA »VEZI« 2015 - 132
ZAHVALE
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE
ŠTEVILKE
4
Marina P.: BALINARSKI TURNIR V ZABIČAH– 105
Marica Ikanović: OBELEŽITEV 10. OBLETNICE
DELOVANJA STANOVANJSKE SKUPINE
POSTOJNA – 106
Sabina Šemrov: DRUŠTVO »VEZI« OB SVETOVNEM
DNEVU DUŠEVNEGA ZDRAVJA – 108
Marina Primc: PROMOCIJSKE STOJNICE DRUŠTVA
»VEZI« NA DAN DUŠEVNEGA ZDRAVJA – 109
Marina Primc: TURNIR V NOGOMETU V NOVI
GORICI – 110
Sabina Šemrov: NAKUPOVANJE V KOPRU - 111
Andreja Colja: KOSTANJEV PIKNIK – 112
Marina Primc: DRUŠTVO »VEZI« NA DELAVNICI Z
RDEČIM KRIŽEM – 112
Marina Primc: »SHOPPING« V TRSTU – 113
Marina P.: SODELOVANJE DRUŠTVA »VEZI« NA
MEDNARODNEM BALINARSKEM TURNIRJU
DDTC BARČICA V KOPRU – 114
Mara Borac: ŠPORTNE IGRE SMEHA - 115
Marina Primc: »HALLOWEEN« V DNEVNEM
CENTRU ILIRSKA BISTRICA – 116
Alenka Šmidt: HALLOWEEN V PODGRADU – 116
Sabina P. in obiskovalci DC Štorje: KULINARIČNE
DELAVNICE V DC ŠTORJE – 117
Sabina Polh: TEKAŠKI POZDRAV JESENI NA
KRASU - 118
Marina Primc: MARTINOVANJE V DC ILIRSKA
BISTRICA – 119
Marina Primc: DELAVNICA TORTILJ V DC
Karmen Štolfa: RIBANJE ZELJA NA KMETIJI
BRINJEVKA – 121
Staš Štrukelj: OBISK DC ŠENT ŠEMPETER PRI
GORICI – 122
Marina Primc: TURNIR V PIKADU V DC
ILIR.BISTRICA – 123
Sabina Polh: 30.OBLETNICA OBSTOJA SVZ
DUTOVLJE – 124
Mara Borac: DECEMBRSKO VZDUŠJE S SVZ
DUTOVLJE – 124
Sabina Šemrov: SODELOVANJE DRUŠTVA VEZI Z
MAVRICO DOBROTE ZA OTROKE BREZ
RAZLIK -125
Sabina Polh: DRUŠTVO VEZI IN PRIŽIG
PRAZNIČNIH LUČI V SEŽANI - 126
Marina Primc: DELAVNICA ADVENTNIH
VENČKOV- 127
Ester Ržen: PRAZNIČNI DECEMBER V
STANOVANJSKI SKUPINI POSTOJNA – 128
Mojca Mahnič: V PRIČAKOVANJU PRAZNIČNEGA
DECEMBRA 2015 – 129
Marina Primc: PROMOCIJSKA STOJNICA DRUŠTVA
»VEZI« NA MIKLAVŽEVEM SEJMU V
ILIR.BISTRICI – 130
Marina Primc: PREDNOVOLETNE DELAVNICA S
»SONČKI« - 130
Jakob Makorič: ANDREJEV SEJEM 2015 –STARA
GORICA – 131
Katja Mrzlić: PREDNOVOLETNI PLES IN
DRUŽENJE DRUŠTVA »VEZI« 2015 - 132
ZAHVALE
PODATKI O GLASILU
POMEMBNE TELEFONSKE
ŠTEVILKE

5
Uvodna beseda
Drage bralke in bralci!
Tokratnja številka glasila Metuljček
je namenjena predstavitvi programov,
ki jih izvajamo v Društvu »VEZI« na območju
notranjsko-kraške in obalno-kraške regije:
MREŽA DNEVNIH CENTROV, MREŽA STANOVANJSKIH
SKUPIN IN STANOVANJSKA SKUPINA PODGRAD.
Predstavili bomo tudi podjetja, ki smo jih ustanovili na podlagi vizije
razvoja na področju zaposlovanja težje zaposljivih oseb:
VEZI VIZIJA d.o.o. in socialno podjetje BRINJEVKA.
V nadaljevanju pa seveda sledijo aktivnosti in dogodki, ki smo jih v
letošnjem letu izvedli skupaj z uporabniki in prostovoljci. Nekateri dogodki
so že tradicionalni, druge organiziramo glede na želje uporabnikov, spet
drugi pa so prav posebni –
kot je praznovanje 10. obletnice delovanja stanovanjske skupine Postojna.
Ob takih dogodkih se odraža pomembnost medsebojnega sodelovanja in
podpora različnih organizacij in občin.
Upam, da vam bo prebiranje v veselje.
Obenem vas vabim k ustvarjanju vsebine novega glasila.
Barbara Uljan
strokovna delavka

6
NE PUSTIMO SI BITI POPOLNI
Ne bojte se popolnosti, ker jo ne boste nikoli dosegli, kar pomeni,
da ne moremo biti popolni.
Pa vendar nikoli ne nehajte stopati po poti, katera vodi k popolnosti, saj potem ne
boste to, kar ste. In ko stopate po poti, katera vodi k popolnosti, nikoli ne pozabite,
da to ni popolna pot, saj boste tudi na takšni poti vedno naleteli na ovire.
In ravno ovire so lahko zanimivejše kot sama pot. In tudi če so ovire majhne,
lahko povzročijo velike spremembe.
Vsi mi, ki smo danes tukaj zbrani, smo prišli z vso svojo popolnostjo in nepopolnostjo.
Naše popolnosti pa se ne seštevajo med seboj in nepopolnosti se ne odštevajo ali
krajšajo. In tudi mi se ne moremo seštevati, ampak skupaj sestavljamo mozaik
življenja, v katerem je vsak izmed nas kamenček v tem mozaiku.
In ravno tako, kot je v kruhu enako pomembno vsako pšenično zrno, tako smo tudi mi
vsi enako pomembni v tem mozaiku.
In kot nismo bili in nismo mogli biti popolni včeraj in danes, ne bomo popolni tudi
jutri.
Marjan Uljančič, DC Ilirska Bistrica
(praznovanje 10. obletnice delovanja stanovanjske skupine Postojna)
Avtor mozaika: Gregor K. Kobal, DC Štanjel

7
PREDSTAVITEV PROGRAMA MREŽA DNEVNIH
CENTROV DRUŠTVA »VEZI«
Program Mreža dnevnih centrov je javni socialno varstveni program, ki se izvaja na
območju dveh regij (Obalno-kraška in Notranjsko-kraška regija). Dnevni centri delujejo v
Štorjah pri Sežani, Štanjelu in v Ilirski Bistrici. Izvajanje programa Mreža dnevnih
centrov na treh različnih lokacijah je pomemben dejavnik, saj omogoča vključevanje tako
uporabnikov, živečih v mestu, kot tudi tistih iz obrobnih vasi. S slednjimi so prometne
povezave zelo slabe, uporabniki pa tudi nimajo finančnih možnosti, da bi vsakodnevno
plačevali javni prevoz, zato prevoze organizira društvo. Organizirani prevozi številnim
uporabnikom omogočajo dostop do skupnostnih vsebin in aktivnosti, ki omogočajo višjo
raven kvalitete njihovega življenja in socialne vključenosti.
Program je namenjen polnoletnim osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju ali pa
se soočajo s hujšo duševno stisko, namenjen je tudi njihovim svojcem in članom širše skupnosti, ki
se vključujejo v aktivnosti, ki jih izvajamo (prostovoljci, sodelujoči, organizatorji,..).
Program uporabnikom omogoča psihosocialno rehabilitacijo v domačem okolju ter nudi
strokovno podporo in pomoč pri socialnem vključevanju in aktivnemu preživljanju prostega
časa. Prav tako je namen programa nuditi podporo njihovim svojcem. Program Mreža
dnevnih centrov zagotavlja storitve vsak delovni dan, od ponedeljka do petka po
osem ur (od 8 ure do 16 ure). V okviru programa Mreža dnevnih centrov se izvajajo tudi
številne aktivnosti, ki presegajo omenjeni delovni čas (npr. celodnevna kopanja, razstave,
kulturne prireditve, družabna srečanja, pikniki, športne aktivnosti, izleti, promocijske
stojnice,..). Te aktivnosti se izvajajo na drugih lokacijah, na prostem ter v popoldanskem,
večernem času in med vikendi. Strokovne delavke imajo mobilni, 24 urni telefon, na
katerega lahko pokličejo uporabniki in svojci v primeru duševne stiske in potrebujejo
pomoč ter podporo pri reševanju.
Vsebina programa dnevnega centra zajema:
 nudenje psihosocialne pomoči in podpore osebam s težavami v duševnem zdravju,
z namenom razvijanja in krepitve njihove individualnosti in aktivnega vključevanja v
širšo skupnost,
 ustrezno strokovno podporo in druge metode dela, za krepitev socialnih spretnosti
in veščin, ponovno prevzemanje aktivne socialne vloge in višanje nivoja socialne
vključenosti in kvalitete življenja,
 sodelovanje ter podporo pri uresničevanju uporabnikovih ciljev in iskanju novih
možnosti, ki temeljijo na krepitvi notranjih virov moči,
 strokovno in laično podporo za vsakodnevno življenje uporabnikov v skupnosti,
 soodkrivanje ter sooblikovanje pogojev za pripravo in uresničitev individualiziranega
načrta vsakdanjega življenja v skupnosti,
 pomoč in informiranje svojcem oseb s težavami v duševnem zdravju,
 zagotavljanje vseh pogojev za uspešno psihosocialno rehabilitacijo za ljudi s
težavami v duševnem zdravju.

8
Vsebina programa se sooblikuje v skladu z željami in potrebami uporabnikov, s katerimi
soustvarjamo pogoje za uspešno psihosocialno rehabilitacĳo, ki jo uporabniki potrebujejo
za svoje vsakdanje življenje v skupnosti. Zasnovana je na principih skupnostne skrbi, kar
omogoča povezovanje, promocijo duševnega zdravja, destigmatizacijo, ozaveščanje širše
skupnosti o bolezni. V dnevnih centrih so poleg splošnih vsebin (izvajanja individualnih
pogovorov, pisanja individualnih načrtov, pomoč pri strukturiranju posameznikovega dne,
koordinaciji dela,…) organizirane tudi specifične dejavnosti, pogojene z lokacijo in
potrebami tamkajšnjih uporabnikov.
Cilji programa so:
 podpora uporabnikom pri večanju socialnega vključevanja in prevzemanju aktivne
socialne vloge,
 podpora pri razvijanju in širjenju uporabnikove socialne mreže,
 podpora uporabnikom pri razvijanju njihovih notranjih virov moči ter socialnih
spretnosti in veščin za vsakdanje življenje v domačem okolju in v skupnosti
(pridobivanje novih funkcionalnih znanj oz. ohranjanje že pridobljenih),
 izvajanje organiziranih aktivnosti za aktivno in kreativno preživljanje prostega časa,
 podpora uporabnikom v procesu sprejemanja duševne bolezni in življenja z njo oz.
v procesu večanja samopodobe,
 podpora svojcem ljudi s težavami v duševnem zdravju za vsakdanje življenje z
obolelim družinskim članom,
 krepitev zadovoljstva, varnosti in informiranosti uporabnikov o njihovih pravicah in
dolžnostih,
 promocija duševnega zdravja in ozaveščanje širše skupnosti (zmanjševanje
diskriminacije in stigmatizacije duševne bolezni),
 zmanjševanje števila hospitalizacij,
 razvoj prostovoljnega dela na področju duševnega zdravja.
Pogoji za vključitev v program so:
 težave v duševnem zdravju, lahko so to dolgotrajne težave, ali pa zgolj duševne
stike ali krize,
 polnoletnost posameznika,
 prostovoljna odločitev za vključitev v program,
 motiviranost uporabnika za sodelovanje v programu,
 pripravljenost uporabnika za spoštovanje hišnega reda,
 pripravljenost uporabnika, da program soustvarja, sooblikuje in vanj prispeva.
Vključitev v program je prostovoljna in se opravi na željo uporabnika. Trajanje
vključitve je odvisno od volje in pripravljenosti uporabnika oziroma dokler trajajo razlogi za
sprejemanje storitev v skladu z individualnim načrtom.
Strokovno delo temelji na socialno-delavskem delovnem odnosu, ki uporabnika postavlja v
vlogo eksperta, strokovnega delavca pa v vlogo njegovega sodelavca, ki ga na poti
psihosocialne rehabilitacĳe podpira do zanj ugodnih in sprejemljivih dogovorov ter rešitev
problema. Z uporabnikom ustvarjamo prostor za pogovor in sodelovanje ter tako
odkrivamo nove možnosti, ki izhajajo iz njegovih notranjih virov moči. Strokovni pristop,

9
spodbudno okolje in principi dela, ki jim strokovni delavci na programu sledijo, omogočajo,
da se uporabniki ne počutijo zapostavljeni, temveč so spodbujeni k razmišljanju in
kreiranju svojega vsakdana. Poleg že pridobljenih strokovnih znanj se tako zaposleni
strokovni delavci in sodelavci, kakor tudi laični delavci in prostovoljci, redno izobražujemo
in pridobivamo dodatna strokovna znanja za delo na področju duševnega zdravja v
skupnosti. To se odraža tako v dobrih učinkih in rezultatih programa, kot tudi v
zadovoljstvu uporabnikov naših storitev. Poleg tega strokovno delo ter vodenje in podpora
uporabnikom temeljĳo na jasni delitvi del in nalog ter odgovornosti, pa tudi na timskem
delu in jasni komunikacĳi. S skupnim dialogom in medsebojnim sodelovanjem med
uporabniki, njihovimi svojci, strokovnimi delavci, sodelavci ter skupnostjo stremimo k
izboljšanju kvalitete uporabnikovega življenja, kakor tudi k razvoju stroke socialnega dela
kot znanosti.
AKTIVNOSTI, KI SE IZVAJAJO V PROGRAMU:
Individualno delo
 indiv.pogovori, svetovanje,
 izdelava, operacionalizacija in evalvacija individualnega načrta,
Skupinsko delo z uporabniki
 skupinski razbremenilni pogovori,
 delavnice osebnostne rasti, socialnega učenja, trening asertivnosti,
 izobraževanja/predavanja,
 kreativne, kulinarične in druge prostočasne aktivnosti,
 športne aktivnosti, pikniki, izleti, tabori, plesi, razni turnirji, skupinski nakupi,
praznovanja roj.dni, aktualnih praznikov,…,
 priprava vsebine za interno glasilo Metuljček,
 priprava nastopov na različnih dogodkih v društvu in v lokalni skuzpnosti (recitali,
gledališke igre, glasbena skupina),
 strok.tim z uporabnikom ali za uporabnika,
 multidisciplinarni tim.
Sodelovanje z lokalno skupnostjo, promocija izdelkov na stojnicah
 povezovanje, koordinacija z drugimi organizacijami v lokalni skupnosti,
 povezovanje, koordinacija z drugimi sorodnimi organizacijami,
 destigmatizacija duševne bolezni z organizacijo javnih prireditev in drugo
sodelovanje z različnimi institucijami.
Delo z družino, individualno delo s svojci
 svojci pogosto potrebujejo pomoč in podporo, saj je soočanje s boleznijo težko za
obe strani; gre za nudenje informacij ter pomoč svojcem pri sprejemanju bolezni
družinskega člana.
Informiranje
 predstavitev dejavnosti Mreže dnevnih centrov uporabnikom,
 informiranje o različnih aktivnostih, ki se izvajajo v DC, ciljne skupine pa so
uporabniki, svojci, lokalna skupnost, mediji, institucije, ki se jih obvešča o
pomembnejših dogodkih; informiranje se predvsem izvaja osebno, preko telefonov,
časopisov organizacije ter preko elektronskih virov.

10
Skupina za samopomoč
 pomoč za samopomoč, lažje razreševanje problemov za uporabnike in svojce;
uporabniki na podlagi lastnih izkušenj izmenjujejo informacije, kako reševati
probleme.
Skrb za zdravstveno stanje
 predavanja in delavnice o zdravem načinu življenja, učenje zdravega načina
življenja in o posameznih boleznih,
 sodelovanje s splošnimi, specialističnimi ambulantami in bolnišnicami,
 podpora pri jemanju medikamentozne terapije,
 podpora pri zagotavljanju redne zdravstvene oskrbe na vseh ravneh.
Predstavljanje, promocija, objavljanje člankov v časopisih
 dnevi odprtih vrat, bazarji, predstavitvene stojnice, skupni projekti, sodelovanje z
lokalno skupnostjo, članki v časopisu (informiranje javnosti), povezovanje z drugimi
nevladnimi organizacijami, destigmatizacija duševne bolezni z organizacijo javnih
prireditev in drugo sodelovanje z različnimi institucijami.
Organiziranje in izvedba izobraževanj, predavanj za uporabnike, težje zaposljive
osebe in širšo lokalno skupnost
Organizacija in izvedba Likovne kolonije Štanjel
 omogočanje enakih možnosti ljudem s težavami v duševnem zdravju v kulturnem
udejstvovanju in soustvarjanju likovnih del s priznanimi slikarji, mentorji in
prostovoljci ter spodbujanju medsebojnega sodelovanja med skupnostnimi
programi in skupnostjo s pomočjo slikanja in umetnosti.
Formiranje delovne baze za prostovoljce
 Vključevanje prostovoljcev, mentorstvo in izobraževanje.
V tem kontekstu pa velja še posebej omeniti pomen prostovoljnega dela, ki predstavlja za
delovanje nevladne organizacije Društva Vezi kot tudi za širšo skupnost precejšen
doprinos. Iskrena hvala vsem prostovoljcem, ki pripomorete k nadgradnji kakovosti
programov in na ta način prispevate k destigmatizaciji duševne bolezni.
Vse zainteresirane vabimo, da nas obiščete v prostorih Dnevnih centrov ali pokličete na
05 768 52 00. Veselimo se druženja z vami.
Karmen Margarit, univ.dipl.soc.del
Vodja programa

11
PROGRAMI IN ENOTE DRUŠTVA
NEKOČ IN DANES
Leta 1998 je Društvo »VEZI« na pobudo
svojcev in CSD Sežana v Štorjah odprlo
svoj prvi dnevni center s prostori v
zadružnem domu in tako pričelo z
uresničevanjem programa pomoči ljudem,
ki se soočajo z duševno stisko. Leta 2007
je društvo pridobilo petletno
sofinanciranje in program je bil
preoblikovan v Mrežo dnevnih centrov,
ki vključuje DC Štorje, DC Štanjel in DC
Il. Bistrica. Program je s strani Socialne
Zbornice Slovenije verificiran in potrjen
kot Javni socialno varstveni program na
področju socialnega varstva - duševnega
zdravja, za kar mu je bila izdana
verifikacijska listina. Program temelji na izhodišču politike socialnega varstva in Resolucije
Nacionalnega programa, je vsakodnevno strokovno voden in se izvaja v skladu s
Kodeksom etičnih načel v socialnem varstvu.
Program je namenjen polnoletnim osebam, ki imajo dolgotrajne težave v duševnem
zdravju in živijo v svojem domačem okolju ali pa so vključeni v program
stanovanjskih skupin. Program je namenjen tudi njihovim svojcem in članom širše
skupnosti, ki se vključujejo v aktivnosti, ki jih izvajamo (prostovoljci, sodelujoči,
organizatorji,..).
Dnevni center Štorje vsakodnevno obiskujejo uporabniki iz občine Sežana ter iz bližnjih
občin Divača, Hrpelje – Kozina. Nekateri pridejo z lastnim ali javnim prevozom, za vse pa
je iz Sežane s strani društva »VEZI« prevoz organiziran, kar za uporabnike predstavlja
veliko prednost, saj bi bile sicer njihove možnosti za obisk dnevnega centra precej
okrnjene. Vsak dan v Dnevnem centru Štorje je poseben in običajno zelo dinamičen, s tem
da dinamiko dnevnega centra na osnovi kakovostnih vsebin soustvarjamo prav vsi, tako
zaposleni, uporabniki in prostovoljci in s tem krepimo medsebojne odnose.
Dan v dnevnem centru običajno pričnemo z jutranjo kavo, skupinskim pogovorom in
dnevnim načrtom dela, le-temu pa sledijo številne aktivnosti, v katere se lahko uporabniki
vključijo po lastni izbiri. Za dobro fizično počutje že zgodaj poskrbimo s sprehodom,
telovadbo ali igrami z žogo, pa tudi z delom na njivi, ko je čas za to. Večji del progama
dnevnega centra zavzemajo kreativne delavnice, v katerih uporabniki zelo radi sodelujejo,
saj jim nudijo sprostitev, izražanje samih sebe ter krepijo občutek povezanosti z drugimi.
Kreativni program jim omogoča preizkušanje novih idej ter spoznavanje raznih materialov,
pripomočkov in postopkov pri izdelavi izdelkov, pri čemer nadgrajujejo lastne veščine.
DNEVNI CENTER ŠTORJE

12
V Štorjah zelo radi ustvarjamo s glino, fimo maso, dass maso, filcem, papirjem, slanim
testom, naravnimi materiali, trenutno pa sta najbolj aktualni pirografija (žganje na les) in
novoletni program, ki zajema izdelovanje voščilnic, novoletnih balončkov, venčkov,
različnih novoletnih dekoracij z veseljem pa poskrbimo tudi za lepo in izvirno izložbo.
Za zanimiva torkova srečanja v okviru že vrsto let delujoče Skupine za samopomoč
»Hrast«, pa v Dnevnem centru Štorje vsakič poskrbi ga. Zdenka Furlan, dolgoletna
voditeljica skupine in naša aktivna prostovoljka. Z zanimivo tematiko zna vedno znova
pritegniti, skupinski pogovor pa za marsikaterega uporabnika pomeni razbremenitev od
vsakodnevnih težav. Občasno se v okviru skupine podamo tudi na kakšen pohod, včasih
pa tudi na izlet. Skupini se je pridružila tudi prostovoljka ga. Vlasta Weber. V Štorjah se
lahko uporabniki pod vodstvom Irene Husu pridružijo tudi literarni delavnici. Običajno
beremo kakšno bolj lahkotno literaturo, s svojstvenimi interpretacijami pa uporabniki
krepijo svoje komunikacijske veščine ter obenem spoznavajo tudi nekatere manj poznane
književnike.
V dnevnem centru Štorje se izvajajo tudi različne delavnice za krepitev notranjih virov
moči uporabnikov: učenje socialnih veščin, socialne igre, komunikacijski trening, trening
asertivnosti, preventivne delavnice (delavnice o stresu, depresiji, debelosti, škodljivosti
kajenja,…), igra vlog, učenje tujih jezikov, učenje računalništva, izleti in medsebojno
druženje, organizirano nakupovanje oblačil. Podpora uporabnikom pri socialnem učenju in
ustvarjalnem sodelovanju vodi v uresničevanje njihovih kreativnih in razvojnih zmožnosti,
kakor tudi krepitvi človekovega dostojanstva in blagostanja življenja v skupnosti. S
pomočjo sportno rekreativnega programa pa uporabniki ohranjajo in razvijajo zanimanje za
športne aktivnosti in gibanje. Aktivnosti se oblikujejo v skladu s potrebami in željami
zainteresiranih, prilagojene so fizičnim sposobnostim uporabnikov.
Vse omenjene delavnice se odvijajo v dnevnem prostoru, ki je odet v živahne barve,
opremljen z izdelki kreativnega programa, na osnovi česar sam prostor uporabnikom nudi
občutek topline in domačnosti. Dnevni prostor je obenem tudi jedilnica, namenjena
skupnim obrokom, ki si jih pripravljajo uporabniki v sklopu kulinaričnih delavnic. Pridobitev
in pogoj za izvedbo kulinaričnih delavnic predstavljajo novi kuhinjski elementi, s katerimi
smo pred nekaj leti opremili kuhinjo in s tem posodobili naše prostore. Vikendi pa so
namenjeni sodelovanju na različnih prireditvah v lokalni skupnosti, kjer promoviramo
izdelke, ki nastajajo v naših kreativnih delavnicah. V Društvu »VEZI« smo tovrstnih
promocijskih predstavitev zelo veseli, saj prav sodelovanje s skupnostjo omogoča
uporabnikom s slabše razvito socialno mrežo pogoje za večje socialno vključevanje in višji
nivo kakovosti njihovega življenja. Na drugi strani pa se sodelovanje odvija v smeri
promocije duševnega zdravja, destigmatizacije duševne bolezni ter ozaveščanja širše
javnosti, kar je del socialne preventive.
Majhna pisarna v Dnevnem centru Štorje pa še vedno ostaja tisti prostor, kamor se lahko
uporabnik zateče, ko občuti stisko in brezup. Le-tu s strokovno pomočjo in podporo
nastopi strokovna delavka, ki je v programu prisotna vsakodnevno in je vedno na voljo za
individualne pogovore in svetovanje.
Res je, veliko se je in se dogaja pri nas... V tej smeri bomo delovali tudi v prihodnosti, saj nas pri
tem vodita želja in cilj, da ljudem s težavami v duševnem zdravju nudimo čim bolj kakovostne in
raznolike storitve. Le-te pa niso kakovostne, če svojega dela ne opravljamo z veliko mero
človečnosti in razumevanja. Hvala vsem, ki doprinesete k večji učinkovitosti našega delovanja!

13
Vljudno vabljeni, da nas obiščete ali se nam pridružite pri soustvarjanju programa za višji nivo
kvalitete življenja ljudi s težavami v duševnem zdravju in širše skupnosti.
IZPOVEDI UPORABNIKOV DNEVNEGA CENTRA ŠTORJE
»Moj namen prihoda v Dnevni center Štorje je, da sem v družbi, da se družim s člani ter
aktivno preživim dan. Pomembno zame je to, da imam možnost pogovora s socialno
delavko, ko se pojavi kakšna stiska ali kriza, da mi pomaga z nasvetom, kako prej rešiti
problem. Osebno sem zelo hvaležna Karmen, ker me vodi in usmerja na moji življenjski
poti.«
»V Društvo Vezi v Dnevni center Štorje sem prišel leta 2009, 11. februarja, bil je zimski
dan. Sem hodim že šest let in se imam zelo lepo, imam veliko prijateljev in prijateljic. Obisk
dnevnega centra mi je svetovala dr. Nataša Sedmak in sem ji hvaležen od srca. Dnevni
center v Štorjah obiskujem vsak dan, najbolj mi je všeč sam ta prostor, kjer je delavnica, v
katerem preživim cel dopoldan.«
»V Dnevni center Štorje sem prvič prišel leta 2002, od takrat prihajam vsak dan. Tu je vsak
dan drugačen, tudi ljudje so se spremenili, prihajajo nove delavke. Tu mi je lepo, razumem
se z vsemi, najlepše je, ko gremo na kakšen izlet ali piknik, všeč so mi tudi skupna
praznovanja rojstnih dni.«
»V Društvo Vezi zahajam leto in pol. Sodelujem pri kreativnih delavnicah, kjer izdelujemo
voščilnice, adventne venčke, izdelke iz gline in razne okraske. Vse to rada počnem in zato
tudi redno prihajam v društvo.«
»V Društvo Vezi prihajam dve leti. Rad prihajam zaradi družbe in da zapolnim svoj prosti
čas. Rad telovadim in grem na sprehod, pomagam tudi na vrtu, kjer si pridelujemo
zelenjavo. Prihajam vsak dan, ker mi je lepo.«
»V Društvo Vezi prihajam vsak dan od torka do petka. Zjutraj gremo na sprehod, nato
telovadimo. Izdelujem tudi izdelke iz blaga-rože. Ob 12-ih imamo kosilo, ob 15-ih gremo
domov. V dnevni center hodim že od njegovega odprtja. Obisk dnevnega centra mi je
zanimiv.«
»V Štorjah obiskujem delavnice dnevnega centra. Vsi so me že na prvi dan sprejeli z
veseljem. Radi se vsi skupaj družimo, jaz vse še malo pozabavam, ker jim povem, kadar
sem na volji še kakšno rimo, vse v življenjskem stilu, da kar zazveni. Zelo rada ustvarjam
po svojih močeh. Tu mi je najbolj všeč zaradi družbe, ki mi jo zelo manjka zaradi moje
težke bolezni. Družba mi je najbolj potrebna, ker samota človeka uničuje. Upam, da bom
tu še tako naprej nadaljevala in še tako poslovala ter od svojih moči vse od sebe dala.«
Pripravili:
Karmen Margarit, strok.del., Sabina Polh, strok. sodel. in člani DC Štorje

14
Dnevni center Štanjel deluje od leta 2002. Vrata dnevnega centra so odprta vsak dan od
ponedeljka do petka med 8. in 16.uro. Vanj prihajajo uporabniki iz različnih vasi s
kraškega, vipavskega in novogoriškega območja, in nekateri izmed njih povejo:
MARKO: »Dnevni center rad obiskujem, ker tu spoznavam nove ljudi, sklepam nova
prijateljstva. Rečem lahko, da smo fajn klapa. V dnevnem centru mi je všeč tudi zato, ker
je veliko poučnih aktivnosti, kot so npr. socialne igre in veščine, pogovorna skupina ter
kulinarična delavnica, kjer se postopoma učim kuhati.«
TADEJA: »Všeč mi je družba, sproščujoči klepeti ob kavici, skupina za samopomoč,
sproščanje ob glasbi…Ekstra všeč pa so mi: prednovoletna večerja, kostanjev piknik in
športne igre smeha.«
VILI: »Tukaj se sprostim, fajn se počutim in rad pometam listje izpred dnevnega centra.«
NORBERT: »Rad kuham zase in druge uporabnike ter izdelujem mozaik iz keramičnih
ploščic.«
BRANKO: »Učim se kuhanja in tukajšnji topli obrok mi veliko pomeni. Rad imam športne
aktivnosti, predvsem balinanje in nogomet kot tudi telovadbo in sprehode po vasi Štanjel.
Znameniti Grad Štanjel ter lepo urejen Ferarrijev vrt mi dajeta poseben navdih.«
Veliko ustvarjamo z glino na vseh enotah društva. Ti izdelki prispejo k nam na zaključno
obdelavo, saj imamo specializirano peč za peko gline. Ročno narejeni predmeti iz gline
najprej potrebujejo primeren čas sušenja na zraku, čemur sledi prva peka. Pečene izdelke
po želji oziroma namembnosti pobarvamo, vsakega glaziramo in na koncu se opravi še
druga peka. Sam ciklus ene peke traja približno 7h.
Na ravni našega društva organiziramo
in sodelujemo pri različnih srečanjih ter
se povezujemo z lokalno skupnostjo.
Zelo pomemben dogodek, ki ga vsako
leto organiziramo, je Likovna kolonija.
Pri organizaciji in izvedbi sodelujejo
mentorji in prostovoljci iz različnih krajev
Slovenije, ki skupaj z uporabniki
ustvarjajo umetniška dela na področju
risanja, slikanja, kiparstva in pirografije.
Poleg obiskovalcev dnevnega centra se
naših aktivnosti udeležujejo tudi
stanovalci iz Stanovanjskih skupin Gorjansko in Štanjel. Slednje pripomore k večji
dinamiki, medsebojnem spoznavanju in druženju. Na tak način se v svoji različnosti
izpopolnjujemo in sprejemamo človeka takšnega, kakršen je.
Pripravili:
Mara Borac, strok. del., Marko, Tadeja, Vili, Norbert, Branko
DNEVNI CENTER ŠTANJEL

15
Stanovanjska skupina Gorjansko leži v mirni kraški vasici Gorjansko ob meji z Italijo.
Stanovanjska skupina ponuja namestitev petim stanovalcem, z dodatnim ležiščem za
nujne primere. Ta skupina je nastala po zaprtju stanovanjske skupine v Brestovici, tako sta
dva od petih stanovalcev preseljena iz Brestoviške skupine. Stanovalca Drago in Robert
povesta, da se v primerjavi z Brestovico na Gorjanskem ni bistveno spremenilo – »le
sedaj imamo bližje trgovino, kjer lahko nabavimo svež kruh« (Drago). Ob tem pa še Drago
pripomni, da je v Gorjanskem hiška bolj nova, prijetna in domača. Robert se stanovanjske
skupine v Brestovici spomni predvsem po stopnicah ter čiščenju. Pove, da je sedaj boljše,
saj ni več toliko čiščenja ter vsi bivalni prostori so v pritličju. Všeč mu je, da imamo tudi
sedaj tako kot v Brestovici vrtiček, ki se ga obdeluje. Najbolj pa je vesel, da ima možnost
imeti kanarčke ter kure, ki mu dnevno znesejo 4-5 jajc. Fantje so nad bivalnimi
razmerami v SS Gorjansko zadovoljni, saj pravijo, da jih veseli, da imajo skoraj vsi svojo
sobo (3 samske sobe, 1 dvoposteljna) ter dve kopalnici, kar pravijo, da je za petih že
luksuz. Všeč jim je tudi ker imajo klimo, ki jih pozimi greje, poleti pa hladi.
Kot pozitivne točke življenja v Gorjanskem vidijo predvsem v mirnem okolju, z lepim
vremenom ter kraško (predvsem jesensko) idilo. »Narava nam ponuja številne možnosti za
sprehode, ki jih opravimo skorajda vsakodnevno« (Drago, Elvis). Kraški okoliš pa nam ne
ponuja le sprehajalnih poti, ampak ravno zaradi narave imamo možnost nabiranja
najrazličnejših plodov. V ta namen smo organizirali špargljado, izvedli kostanjev piknik
ter gobarili. Prednost vidimo tudi v tem, da smo v bližini Eko kmetije Brinjevka, tako smo
tedensko deležni sveže eko zelenjave. Na ta račun smo si letošnjo poletje pridelali tudi
bogato ozimnico.
V mirnem, vaškem okolju se počutimo domače in sprejete. Radi poklepetamo s sovaščani,
sodelujemo tudi pri skupnih akcijah. Tako smo pomagali očistiti in urediti sprehajalne poti v
okolici Gorjanskega ter pomagali smo pri obnovi pastirskih hišic.
Gorjancem nam veliko pomeni tudi
Dnevni center Štanjel, ki ga
obiskujemo dvakrat tedensko. Tam
sklepamo nova prijateljstva in
poznanstva ter se udeležujemo
najrazličnejših skupinskih aktivnosti
(ustvarjanje z glino v sklopu kreativnih
delavnic, pogovorne skupine, socialne
igre, sproščanje ob glasbi itd.). V
Gorjanskem se izvaja predvsem
individualno delo s stanovalci.
Skupinsko se predvsem družimo ob
igranju družabnih iger, ob sprehodih,
prostočasnih klepetih, ob kulinaričnih delavnicah, poslušanju glasbe ter gledanju TV.
Veliko časa posvetimo opravljanju dežurstev.
STANOVANJSKA SKUPINA BRESTOVICA
preseljena v STANOVANJSKO SKUPINO GORJANSKO

16
Največji ter glaven dogodek v Gorjanskem pa so zagotovo Športne igre smeha. Takrat k
nam pridejo še ostali člani društva in se skupaj poveselimo ob najrazličnejših zabavnih
igrah.
V Gorjanskem pogrešamo le to, da bi nam bile nekatere vsakodnevne storitve bolj
dostopne – nimamo pošte (niti poštnega nabiralnika), banke, pogrešamo tudi javni prevoz.
V SS Gorjansko se počutimo dobro, predvsem sprejeto. Drago pripomni: »Saj nam nič ne
manjka«. Elvis ima rad avtomobile, zato si želi, da bi se večkrat peljali kam z avtom,
Franko pa hudomušno pripomni, da manjka še kakšna »Šjora ali dve«. Kljub hecu
stanovalci strnejo, da jim je v Gorjanskem lepo. Drago glasno pove, ostali pa kimajoče
potrdijo: »Smo bolj umirjena manjša skupina, zato se tudi dobro razumemo. Po našem
mnenju smo urejena skupina, saj se trudimo, da vsak za seboj počisti.«.
Pripravili:
Andreja Colja, strok.del., Drago, Elvis, Robert in Franko
Dnevni center Ilirska Bistrica deluje v sklopu programa Mreža dnevnih centrov Društva
»Vezi«. Nahaja se na Tavčerjevi ulici v središču mesta Ilirska Bistrica, na mirni lokaciji, ki
je lahko dostopna večini uporabnikom.
Program dnevnega centra je namenjen osebam s težavami v duševnem zdravju in tistim v
trenutni duševni stiski ter njihovim svojcem in prijateljem.. Namenjen je tudi
zainteresiranim članom širše lokalne skupnosti, ki jih zanima področje duševnega zdravja
in bi radi o tem pridobili več informacij. (prostovoljci, praktikanti, študentje, obiskovalci….)
Program Dnevnega centra se odvija vsak dan od ponedeljka do petka od 8 do 16 ure, v
okviru katerega se izvajajo različni programi in aktivnosti, skupinske in individualne
dejavnosti, sodelovanje z lokalno skupnostjo ter z drugimi društvi in organizacijami
Vsebina programa Dnevnega centra
 Nudenje psihosocialne pomoči in podpore osebam s težavami v duševnem zdravju,
z namenom razvijanja in krepitve njihove individualnosti in aktivnega vključevanja v
širšo skupnost
 Ustrezno strokovno podporo in druge metode dela, za krepitev socialnih spretnosti
in veščin
 Sodelovanje ter podporo pri uresničevanju uporabnikovih ciljev in iskanju novih
možnosti, ki temeljijo na krepitvi notranjih virov moči
 Strokovno in laično podporo za vsakodnevno življenje uporabnikov v skupnosti
 Soodkrivanje ter sooblikovanje pogojev za pripravo in uresničitev individualiziranega
načrta vsakdanjega življenja v skupnosti
 Pomoč in informiranje svojcem oseb s težavami v duševnem zdravju
DNEVNI CENTER ILIRSKA BISTRICA

17
Izvajanje programa v Dnevnem centra
1. Individualno delo, ki ga vodi zaposlena strokovna delavka obsega različne
razbremenilne pogovore, svetovanje, informiranje, skupno načrtovanje, sodelovanje
s strokovnimi institucijami za uporabnika.
2. Delo v skupinah je namenjeno socialnemu učenju, športnim aktivnostim,
kreativnim delavnicam, ozaveščanju, izobraževanju in informiranju. V Dnevnem
centru Ilirska Bistrica potekajo naslednje delavnice:
 Skupina za samopomoč uporabnikov
 Delavnice psihosocialne rehabilitacije - trening socialnih veščin, komunikacijski
trening, trening pridobivanja osebnostne rasti in pozitivne samopodobe
 Prostočasne delavnice - fitnes enkrat tedensko, telovadba, sprehodi v naravi,
družabne igre
 Skupinski razbremenilni pogovori - skupinski pogovori o določeni ali poljubni
tematiki
 Pogovorna skupina Zdravje - skupinski pogovori o zdravstvenih tematikah
 Kulinarične delavnice - skupinsko ali individualno kuhanje in peka v kuhinji
dnevnega centra
 Kreativne delavnice - izdelovanje voščilnic, izdelki iz gline in das mase, izdelki in
nakit iz fimo mase, slikanje na steklo, servietna tehnika, izdelki iz sivke
 Šiviljske delavnice - šivanje punčk iz cunj in klobučkov iz sivke, kvačkanje, pletenje,
»štikanje« prtičkov
 Športno rekreativne delavnice – treningi balinanja, turnir v balinanju v Zabičah,
pohodi na bližnje vrhove (Kozlek, Snežnik), sankanje na Mašunu, enodnevna
kopanja na Slovenski in Hrvaški obali, turnir v pikadu, turnir »Človek ne jezi se«
 Družabne dejavnosti – obiskovanje različnih prireditev, praznovanje rojstnih dni in
praznikov, udeležba na turnirjih in prireditvah na povabilo drugih društev in
organizacij
 Vrtnarska delavnica – obdelovanje lastnega vrtička ob neposredni bližini dnevnega
centra
 Recitatorska skupina – pisanje člankov in avtorskih pesmi uporabnikov
3. Skupnostno delo pa se odraža z vključevanjem uporabnikov v aktivnosti širše
skupnosti: promocijske stojnice, udeležbo na prireditvah… in v sodelovanju z
lokalno skupnostjo ter drugimi društvi in organizacijami. Dnevni center Ilirska
Bistrica obojestransko sodeluje z:
- Domom starejših občanov Ilirska Bistrica (skupni treningi in turnir v balinanju ter
skupne delavnice)
- Varstveno delovnim centrom Ilirska Bistrica (skupni treningi in turnir v balinanju ter
skupne delavnice)
- Rdečim Križem Ilirska Bistrica (skupne kreativne delavnice in sodelovanje na
stojnicah)
- Društvom Pot Iz Ilirske Bistrice ( skupne kreativne in športne delavnice)
- Vrtcem Jožefa Maslo Ilirska Bistrica (skupne kreativne delavnice)
- Dnevnim centrom Sonček Ilirska Bistrica (skupne kreativne in športne delavnice)
- Društvom upokojencev, Društvom diabetikov ter Balinarskim društvom (treningi in
turnir v balinanju)
- Čebelarskim Društvom (skupne delavnice)

18
- Stanovanjsko skupino Ilirska Bistrica in Stanovanjsko skupino Podgrad (skupne
delavnice in druženja)
- Zdravstvenim domom Ilirska Bistrica
- Centrom za socialno delo
- Knjižnica Makse Samse
- Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom
Uporabniki Dnevnega centra Ilirska Bistrica
v Dnevni center ilirska Bistrica je trenutno vključenih 24 uporabnikov, kateri v Dnevni
center prihajajo prostovoljno ob različnih urah in dnevih v tednu. Od teh so 4 občani iz
drugih občin in trije so stanovalci Doma starejših občanov Ilirska Bistrica. V dnevni center
se vključuje tudi 14 uporabnikov iz drugih občin, ki so vključeni v program «Mreža
stanovanjskih skupin Društva »Vezi« - Stanovanjska skupina Ilirska Bistrica in
stanovanjska skupina Podgrad.
Skupaj z uporabniki soustvarjamo pogoje za uspešno psihosocialno rehabilitacijo, ki jo
uporabniki potrebujejo za svoje vsakdanje življenje v skupnosti. Skupaj z njimi se trudimo,
korak za korakom prepoznavati njihove želje, potrebe in spretnosti, prebujati ustvarjalnost,
širiti njihovo socialno mrežo ter skrbeti za zadovoljstvo in dobro počutje uporabnika.
Vključevanje prostovoljcev v Dnevni center Ilirska Bistrica
V dnevni center Ilirska Bistrica je vključenih 6 prostovoljcev. V program se vključujejo
prostovoljno na podlagi predhodno dogovorjenega načrta in vsebine dela. Prostovoljci s
svojim specifičnim znanjem, izkušnjami in kreativnostjo na različnih področjih, našemu
programu predstavljajo dodano vrednost, saj s tem prispevajo h kvaliteti našega dela in
motivaciji tako posameznikov kot tudi celotni skupini.
VTISI UPORABNIKOV:
»Zakaj prihajaš v dnevni center?«
EMIL – za prosti čas
MIROSLAV- da nisem samo doma. Da se lahko družim z ženskami, da mi ni dolgčas.
SERGIO – zato ker je dobro in se človek dobro ima in počuti, ker je sproščeno vzdušje in
prav v redu je. Na začetku kava in časopis, pol kakšno besedo si izmenjamo med seboj,
pogledamo si kaj na TV zaslon ali internet….Je kar v redu v našem društvu.
MATEVŽ – zaradi družbe
MARJAN – Zato ker je Marina zelo v redu in prijazna in mi pomaga pri okm-ih, zaradi
katerih trpim že več let
KAROLINA – sem zgovorna, zaradi pogovorov
»Kaj ti pomeni preživljanje časa v dnevnem centru?«
EMIL– sprostitev in rekreacija, druženje
MIROSLAV – da se pogovarjam z drugimi, kaj skuhamo in ustvarjamo.
SERGIO – pomeni, da najdeš vedno koga za pogovor, za izmenjat misli in besede, in s
tem tudi dobro počutje.
MATEVŽ – zato da nisem non stop doma
MARJAN – opomin, da so naša življenja zelo krhka in negotova in da se življenje lahko v
trenutku spremeni
KAROLINA – zato da nisem sama med štirimi stenami

19
»Kako preživljaš čas v dnevnem
centru?«
EMIL – včasih kaj skuhamo in ustvarjamo
kakšne izdelke
MIROSLAV – čitam časopis, veliko
govorim.
SERGIO – preberem kot prvo časopis,
spijem kavico ali dve, pol pa na internet,
kjer si kaj pogledam in dobro je tudi to, da
lahko si ogledaš kar hočeš. Veliko lahko
počneš.
MATEVŽ – na računalniku, gremo na sprehod
MARJAN – veliko se pogovarjam, pišem članke, ukvarjam se ročnimi deli, gremo na
sprehode
KAROLINA – večinoma se pogovarjam
Pripravili:
Marina Primc, strok.del., Emil, Miroslav, Sergio,
Matevž, Marjan, Karolina
Stanovanjska skupina se nahaja v samem centru turističnega mesta, kjer se veliko
dogaja. V Postojni je svetovno znana Postojnska jama, je veliko trgovskih središč, igrišč,
sprehajalnih poti in za vsakega bi se še kaj našlo.
Nastanjeni smo v Dijaškem domu Srednje gozdarske in lesarske šole, kjer imamo
krasno možnost za medgeneracijsko povezovanje. Povezujemo se z vsemi dijaki in oboji
se trudimo sobivati v sožitju. Večkrat jih povabimo h sodelovanju pri naših aktivnostih,
občasno pa skupaj organiziramo kakšen prav poseben dogodek. Dijakinje tretjega letnika
zdravstvene smeri se v okviru prostovoljnega dela vključujejo v program z izvajanjem
meritev vitalnih funkcij , občasno pa za naše stanovalce pripravijo preventivna
predavanja o temah, ki jih skupaj izberemo. Vsak petek imamo dostop do igralnice, v
kateri igramo namizni nogomet, biljard ter ping-pong. V stanovanjski skupini imamo
pikado, katerega so kupili stanovalci sami.
V stanovanjski skupini Postojna živi 10 stanovalcev, ki se radi vključujejo v različne
aktivnosti, ki jih organiziramo v okviru programa stanovanjske skupine ter širše v ostalih
programih društva. V naši stanovanjski skupini je stanovalcem zaradi dobrega sodelovanja
z vodstvom SGLŠ omogočen dodaten zaslužek s čiščenjem okolice in jedilnice dijaškega
doma.
Vsako leto tradicionalno pripravimo dve aktivnosti za vse uporabnike društva:
MARČEVSKO PRAZNOVANJE in PIKNIK NA MAČKOVCU.
V sklopu marčevskega praznovanja organiziramo vodene oglede različnih postojnskih in
okoliških znamenitosti, odvisno od aktualne ponudbe in interesov naših uporabnikov.
Dogodek zaključimo s kulturnim programom in pogostitvijo v eni izmed učilnic dijaškega
doma.
STANOVANJSKA SKUPINA POSTOJNA

20
Piknik Mačkovec vsako leto organiziramo skupaj z Župnijsko Karitas Postojna na
Mačkovcu. Tudi tam poskrbimo za pester in zanimiv program, vsako leto dodamo kaj
novega, balinarski turnir pa izvajamo že tradicionalno.
V Postojni se trudimo konstruktivno sodelovati z lokalnim okoljem in širše, saj tako ustvarjamo
nove priložnosti ter popestrimo program za kvalitetnejše preživljanje prostega časa naših
stanovalcev.
Kaj je stanovalcem v stanovanjski skupini Postojna všeč:
DENIS: »Dobro je, da je mesto, da lahko hodimo v trgovine peš, ni nam treba plačevati za
javni prevoz. Všeč mi je sproščeno vzdušje zaradi mladine, ki biva z nami. Všeč mi je tudi
naša kadilnica.«
FRAN: »V bistvu mi je najbolj všeč, da smo v mestu, je več ljudi, več se lahko sprehajam,
tudi do Postojnske jame.«
SALIH: »Rad hodim, zato grem večkrat v trgovino, včasih tudi za ostale. V Ljubljani moraš
vedno hodit z avtobusom, tukaj pa peš. Postojna je dostopna, ima veliko zanimivih lokacij,
ni enolična. Tudi težav z dijaki nimamo, okolica nas lepo sprejema in z njimi lepo
sodelujemo.«
TADEJ: »Super je, ker dobro sodelujemo s šolo, dijaškim domom in ravnateljico. Imamo
tudi svoj vrt, za katerega zelo rad skrbim. V mestu je vse zelo dostopno. Všeč mi je tudi,
da imamo v Postojni možnost dodatnega zaslužka s čiščenjem.«
JORDAN: »Rad zahajam v Levčka, trgovine so blizu, imam super prometno povezavo za
obiske domov.«
MATEJ: »Sem zadovoljen z osebjem in sostanovalci. Veliko stvari nam je dostopnih.«
SIMON: »Lažje si je iskati službo, imamo
enkratno prometno povezavo, imamo
WIFI.«
PETER: »So različne trgovine, po
opravkih hodimo peš, imamo veliko
sprehajalnih poti.«
HALIL: »Sem šel do Postojnske jame, se
sprehajam, je mesto.«
BRANKO: »Všeč mi je, ker je mestna
knjižnica, Lidl, da lahko imam računalnik
v sobi, da je internet.«
Pripravili:
Marica Ikanović, strok.del., Denis, Fran, Salih, Tadej,
Jordan, Matej, Simon, Peter, Halil, Branko

21
Prostori stanovanjske skupine Ilirska Bistrica so v lasti Društva »VEZI« in se nahajajo v
»železniškem bloku« v tretjem nadstropju. V neposredni bližini je avtobusna postaja, blizu
pa je tudi vse ostalo, kar stanovalci potrebujejo: železniška postaja, zdravstveni dom in
lekarna, pošta, trgovina, knjižnica, galerija, Zavod za zaposlovanje, Center za soc.delo,
dnevni center Društva »VEZI«…
Stanovanjska skupina deluje od leta 2006 z namenom nudenja strokovne in laične pomoči osebam
s težavami v duševnem zdravju, ki ne morejo živeti v domačem okolju. Glede na dostopnost
večinoma vsega, kar človek potrebuje za vsakdanje življenje, je omogočena večja socialna
vključenost v lokalno okolje in aktivnejše življenje.
Stanovalci in zaposleni se vključujemo v aktivnosti programov Društva »VEZI«, odzivamo
se na povabila drugih društev in organizacij, vsakodnevno gremo na sprehod, ob sredah
hodimo na fitnes v Dom starejših občanov, stanovalci se dogovorijo za igranje košarke ali
nogometa v parku. Zaradi pomanjkanja prostora v naših prostorih ne organiziramo
skupnih dogodkov, razen dneva odprtih vrat, ideje za delavnice uresničujemo
skupaj z uporabniki dnevnega centra in stanovalkami stanovanjske skupine v
Podgradu v njihovih prostorih. Skupaj s stanovalkami iz Podgrada skrbimo za vrt, na
katerem gojimo različne kulture.
V stanovanjski skupini živijo štirje moški iz
različnih koncev Slovenije. Njihovi interesi so
zelo različni, večinoma pa se radi vključujejo
v skupinske aktivnosti društva in v okolju.
Posamezniki so vključeni v glasbeno šolo,
karate klub, nogometni klub, sami gredo v
prostem času na enourni sprehod,
raziskujejo spletne strani. V stanovanjski
skupini igramo družabne igre, pripravimo ne
preveč zahtevne socialne igre, delavnice na
različne teme (prazniki, dogajanja v društvu,
v Sloveniji, druge aktualne teme, reševanje
konfliktov, odnosi…), večinoma pa se učimo
skrbi zase in za svojo okolico (urejanje osebnih zadev na uradnih, pri zdravnikih, učenje
kuhanja, peke sladic, pospravljanje in čiščenje prostorov…) .
O življenju v stanovanjski skupini Ilirska Bistrica stanovalci povedo:
J. M.: »Ilirska Bistrica je lepo mesto. Ukvarjam se z glasbo. Se umirjeno rehabilitiram.«
U. V.: »Všeč mi je, ker sem se navadil kuhati. Odkar sem v stanovanjski, sem si vse uredil.
Vse imam blizu, kar potrebujem – zavod, zdravstveni dom.«
Ž. V.: »Všeč mi je kuhanje, ki ga ni bilo v stanovanjski Ozara na Jesenicah. Všeč mi je tudi
to, da jaz kuham in se učim kuhanja. Pri kuhanju nam pomaga strokovna delavka, ki nam
STANOVANJSKA SKUPINA ILIR. BISTRICA

22
pomaga pri vseh zadevah. Tukaj ne dobimo denarja za hrano, ampak skupaj nabavimo
hrano in skupaj skuhamo. Pred prihodom, ko sem še bil v Begunjah v psihiatrični
bolnišnici, sem mislil, da bom težko živel v Ilirski Bistrici, ker ne bom mogel razpolagati z
denarjem za hrano, sedaj pa se mi zdi v redu in mi je všeč, da se učim kuhanja
raznoraznih jedi.«
D. B.: »Všeč mi je, da imam dosti časa, ki ga namenim za razne dejavnosti izven društva,
sprehod v naravo kot tudi ostale stvari, ki me veselijo. Tukaj se počutim prav dobro, tako s
stanovalci kot z zaposlenimi.«
Pripravili:
Barbara Uljan, strok.del. in stanovalci SS Ilir. Bistrica
Stanovanjska skupina v Divači se nahaja
v pritlični hiši z lepim dvoriščem in
zeleno okolico. Od leta 2007 ponuja
namestitev za 5 stanovalcev in eno
ležišče za namestitev uporabnika v stiski.
Okolje omogoča stanovalcem stik z
naravo, ki je na Krasu res čudovita in
polna raznolikosti. Stanovalci povedo, da
Divača ni ne premajhna, ne prevelika,
ampak ravno pravšnja.
Prometne povezave so odlične, saj gre za pomembno prometno stičišče na prehodu od
morja v hribovito notranjost.
Pestrost pa se zrcali tudi znotraj stanovanjske skupine, kjer nekateri svoj prosti čas izrabijo
za ustvarjanje kamnitih, lesenih in glinenih izdelkov, drugi pa si v zeleni okolici najdejo
prostor za sprostitev, poslušanje glasbe ali meditacijo. Pristen stik z naravo pa ponuja
tudi vrt, ki pred hišo ponuja možnosti za samooskrbo z zelenjavo in zelišči.
Manjši objekt poleg hiše ponuja tudi delavnico, kjer Vlado ustvarja in oblikuje vedno nove
izdelke in prostor za shrambo koles ter mize na namizni tenis, kjer vsako leto poteka
tradicionalni turnir v ping-pongu.
Posebnost stanovanjske skupine je nedvomno Jenny, zdaj že skoraj odrasel mucek, ki so
ga stanovalci rešili, ko se je zapuščen znašel pred njihovimi vrati. Tudi Štrucek (Valterjev
maček) ga je sprejel brez ljubosumja in ga skozi igro uči življensko pomembnih veščin.
Večkrat se nam pridružita tudi pri jutranjem razgibovanju.
Popoldne si vzamemo čas za razne delavnice, kjer skupaj z uporabniki odpiramo nove
teme in se učimo novih veščin. Stanovalci povedo, da je razporeditev samega dneva v
programu takšna, da imajo dovolj časa zase, imajo pa vedno kaj za početi.
Bližina Dnevnega centra v Štorjah pa ponuja pestro paleto različnih aktivnosti, ki se jih
lahko stanovalci redno udeležujejo, tam redno poteka tudi skupina za samopomoč in
srečanja za Projekt Človek.
Pripravili:
Staš Štrukelj, strok.del. in stanovalci SS Divača
STANOVANJSKA SKUPINA DIVAČA

23
Program stanovanjske skupine za ljudi s težavami v duševnem zdravju se je v Podgradu,
manjšem kraju v okolici Ilirske Bistrice, začel izvajati leta 2009. V letu 2013 smo bili prvič
financirani s strani MDDSZEM kot 5 leten program, ločeno od programa Mreže
stanovanjskih skupin Društva »Vezi«. Nahajamo se v starejšem bloku, ki pa je lani poleti
pridobil novo oranžno fasado, na kar smo zelo ponosni. Prostori so last Ministrstva za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki pa nam jih je dalo v večletni najem.
Ministrstvo nam je stanovanja obnovilo in opremilo, tako da se nahajamo v ličnih
prostorih. V stanovanjskem bloku imamo 3 stanovanja, kjer je trenutno svoj dom našlo 9
stanovalk iz skoraj vseh koncev Slovenije. Posebnost našega programa je torej ženska
skupina in menimo, da smo verjetno edini v Sloveniji, ki imamo organizirano skupino po
spolu, za kar pa so ob zasnovi obstajali tehtni razlogi. V prihodnje dopuščamo možnost
mešane skupine, saj je taka skupina pred večletnim financiranjem v Podgradu že delovala.
V programu dnevno sledimo osnovnemu cilju, in sicer psihosocialni rehabilitaciji oseb s težavami v
duševnem zdravju. Še naprej se trudimo, da bi bile naše stanovalke v okolju sprejete in spoštovane
kot ljudje, ki jim je življenje kot preizkušnjo prineslo duševno bolezen.
V programu se stanovalke ob podpori zaposlenih učijo, kljub bolezni in različnim stiskam,
živeti povsem običajno vsakdanje življenje. Stanovanjska skupina je prostor za učenje
osnovnih življenjskih opravil kot tudi prostor za učenja prevzemanja odgovornosti za svoja
ravnanja in iskanja poti za naprej.
Vsem našim stanovalkam bi izrazila spoštovanje in pohvalo, da jim uspe kljub
različnosti, različnim življenjskim zgodbam in izkušnjam živeti skupaj v slogi in
medsebojnem sprejemanju in pomoči.
» Ko smo stanovalke vse skupaj na kupu, se rade pogovarjamo, kaj dobrega spečemo in
skuhamo, igramo družabne igre, poslušamo glasbo, izdelujemo kakšne bolj enostavne
izdelke, pa se spet pogovarjamo. Zelo rade se udeležujemo različnih vodenih delavnic z
namenom pridobivanja socialnih veščin, izboljšanja samopodobe in učenja dobrih
medsebojnih odnosov. Velikokrat je potrebna spodbuda za čiščenje prostorov, sprehode in
druge športne aktivnosti, vendar pa zadnje čase vsako jutro telovadimo in v popoldanskem
času na sprehodu obiščemo sosedovega oslička. Stanovalke se z veseljem odzovemo
povabilu na različne delavnice in aktivnosti
DC Il. Bistrica, rade pa gremo tudi na vse
druge aktivnosti znotraj društva.
Stanovanjska skupina Podgrad nima večjega
skupnega prostora, ki bi omogočal druženje
in aktivnosti za večje število oseb, zato
medse povabimo le enoti bistriške
stanovanjske skupine in dnevnega centra.
Mlajše stanovalke spomladi in poleti
pomagamo tudi pri delu na vrtu v
stanovanjski skupini v Il. Bistrici, stanovalka
Agata pa že dlje časa dvakrat tedensko
obiskujem in kot prostovoljka preživljam
STANOVANJSKA SKUPINA PODGRAD

24
svoj prosti čas s starostniki v Domu starejših občanov Ilirska Bistrica. Nekatere
nastopamo z recitali, skeči in predvsem rade vidimo, da se kaj dogaja. Večkrat nas
obiščeta prostovoljki Magda in Ankica in tisto popoldne je še posebej živahno, saj se po
vseh prostorih sliši igranje harmonike in veselo petje. Še posebej pa se veselimo
vsakoletnega skupnega druženja in ustvarjanja z otroci iz vrtca v Podgradu.«
Pripravili:
Katja Mrzlić, strok.del. in stanovalke SS Podgrad
Najmlajša enota Društva »Vezi« je Stanovanjska skupnost Štanjel. S svojim delovanjem
je pričela v začetku leta 2013. Nahaja se v pritlični stavbi in nudi bivanje oziroma
vključenost v program štirim uporabnikom, ki povejo:
D.K.: »Vesel sem, ker sem tukaj spoznal svojega cimra Jureta. Všeč mi je, da imam
dostop do interneta, tako da lahko spremljam aktivnosti različnih tujih bendov. Predvsem
sem ljubitelj tuje glasbe. Rad tudi kuham in pospravljam. Slednje lažje počnem, ko sem
deležen dodatne pomoči in podpore.«
J.P.: »Všeč mi je narava ter relativna
bližina morja, ko poleti lahko gremo na
enodnevna kopanja. Rad izdelujem iz
gline, predvsem želve in pujske.«
J.H.: »Prej sem bival v Postojni v tretjem
nadstropju. Tukaj mi je všeč, ker ni
stopnišč in je mirno okolje. Tukaj sem bolj
umirjen, saj je okolje mirno, ni stresnih
dogodkov in počasi bolj optimistično
gledam na prihodnost, ki mi je še ostala.
Imamo vsako jutro telovadbo in sprehode
v naravo. Po opravljenih dežurstvih
izvajamo različne govorne, miselne in
sproščujoče terapije, ki jih zelo lepo vodita
strokovni delavki Mara in Andreja. Prav tako imam dosti možnosti za različne hobije, kot so
izdelki iz gline, slikarstvo in nabiranje raznih zelišč v naravi. «
Namreč, pod isto streho se nahaja tudi dnevni center, kar je lepa priložnost za
dodatne aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa Mreže dnevnih centrov. Tukaj
lahko uporabniki izdelujejo izdelke iz gline, spoznavajo nove ljudi in se medsebojno
družijo. Vas Štanjel je znana po Ferrarijevem vrtu in je obkrožena z lepo in neokrnjeno
naravo, kar uporabnikom omogoča vsakodnevne sprehode. Prav tako je dobra dostopnost
javnega prevoza, saj sta v bližini avtobusna in železniška postaja.
Pripravili:
Mara Borac, strok. del. in stanovalci SS Štanjel
STANOVANJSKA SKUPINA ŠTANJEL

25
PREDSTAVITEV PODJETIJ, KATERIH USTANOVITELJ JE
DRUŠTVO »VEZI«
Socialno podjetje Brinjevka je ustanovilo Društvo »Vezi« decembra
2012 v skladu z Zakonom o socialnem podjetništvu. Je pravna
oseba z obliko družbe z omejeno odgovornostjo in pridobljenim
statusom socialnega podjetja tipa B, kar pomeni, da mora podjetje
zaposlovati 1/3 oseb iz družbeno ranljivih skupin.
Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in povezanost ter krepi inovativno
sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov.
Osnovni cilj socialnega podjetništva je ustvarjanje novih delovnih mest za ranljive skupine
prebivalstva, ki imajo na trgu dela manjše možnosti zaposlovanja (starejši delavci, mlajši
delavci od 30 let, osebe z različnimi invalidnostmi, bivši kaznjenci, bivši odvisniki, Romi,
itd).
Za socialno podjetje je značilno opravljanje družbeno koristnih dejavnosti (npr. socialni turizem,
ekološka pridelava hrane, pravična trgovina…) in vračanje ustvarjenega dobička v nadaljnji
razvoj, investicije in zaposlovanje v podjetju.
Osnovna dejavnost Brinjevke je ekološka pridelava hrane. V kraški vasici Mali Dol, v
mirni in neokrnjeni naravi, imamo v najemu približno 4 h površin, kjer pridelujemo različno
zelenjavo, krompir ter različne vrste žita (pšenica, pira, ajda). Letos jeseni smo prvič
posejali kamut, starodobno egipčansko žito. Naši pridelki so kupcem na voljo na tržnici v
Sežani, Komnu in Kozini, z veseljem pa strankam postržemo tudi na kmetiji.
V začetnem obdobju delovanja podjetja je bilo vloženo ogromno fizičnega dela in
prostovoljnih ur. Uredili smo zaščitne ograje pred divjadjo, postavili protitočne mreže
in rastlinjak, vzpostavili namakalni sistem. Del sredstev za namakalni sistem smo
pridobili na podlagi razpisa Občine Komen za naložbe v kmetijska gospodarstva in
razpisa ARSKTRP za naložbe v namakalno infrastrukturo. V letu 2015 smo zaman
pričakovali obljubljene razpise na evropski ravni.
V sodelovanju z Zavodom RS za zaposlovanje Koper in Šentprimo smo letos v
zaposlitveno rehabilitacijo v delo na kmetiji vključili več oseb z namenom ocenitve
njihove delazmožnosti in iskanjem poti za njihovo kasnejšo zaposlitev. V ta namen smo
ustanovili nevladno neprofitno organizacijo Zavod Bodika in pričakujemo odgovor s strani
MDDSZEM za ustanovitev zaposlitvenega centra, kar pa spet zahteva ogromno truda in
investicijskega vložka.
BRINJEVKA, d.o.o., so.p.

26
Spomladi smo na kmetiji začeli urejati rožno-zeliščni vrt in naravni, vegetacijski park z
namenom razvoja dopolnilne vsebine edukativne in turistične narave. Prvič so nas
obiskali sežanski osnovnošolci v okviru naravoslovnega dne in izkušnja je bila za vse
pozitivna. Veselimo se tudi dobrega sodelovanja z vaščani, saj nam večkrat pomagajo s
svojimi izkušnjami, nasveti in posojo različnih strojnih priključkov.
Kljub temu da je delo na kmetiji naporno in težko, da še iščemo pravo tržno nišo, smo optimistični
in gremo z veseljem naprej, saj nam zunaj na njivah že raste pred kratkim posajena pira, kamut,
pšenica.
Pripravila:
Katja Mrzlić, strok.del.
Na dvorišču kmetije Brinjevka na Malem dolu
Obiskovalcem nudimo ogled kmetije, pokušino pridelkov in izdelkov

27
VARNA STAROST V DOMAČEM OKOLJU
Ko pride čas, ko človek ne zmore več poskrbeti sam zase, večina išče rešitve kako
preživeti starost v svojem okolju. Dejstvo, da bi se morali ločiti od domačega kraja, pomeni
za marsikoga težko premagljiv psihični stres.
V območju Občine Divača si lahko zagotovite varno in kakovostno življenje doma s
programom Pomoč na domu, podjetja Vezi Vizija d.o.o.
Podjetje je od začetka leta 2013 vpisano v register zasebnikov in pravnih oseb, ki
opravljajo socialnovarstvene storitve pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti. Od 10.julija 2013 dalje, pa izvajamo koncesijsko dejavnost za izvajanje
socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu.
Pri pomoči na domu gre za različne oblike praktične pomoči, katere namen je nuditi pomoč
starejšim, invalidom in hudo bolnim osebam pri zadovoljevanju njihovih vsakdanjih potreb
z oskrbo na njihovem domu. Tovrstna pomoč posamezniku za dlje, ali vsaj za nekaj časa
odloži odhod v različne oblike organiziranega celodnevnega varstva.
Naše delo temelji na zaupanju, prijaznosti in dobro opravljenih storitvah. Pomoč na
domu, katero izvajamo kot oskrbo na domu, je strokovno voden proces in organizirana
oblika praktične pomoči, pri kateri sodelujejo strokovni delavec, strokovni sodelavec,
neposredni izvajalec oskrbe (oskrbovalka), upravičenec ter ključni ali odgovorni družinski
člani. Storitev se začne izvajati na zahtevo upravičenca ali njegovega zakonitega
zastopnika.
Socialni oskrbovalec lahko razbremeni vaše domače ter vam pomaga pri ohranjanju
stikov z vašimi prijatelji in sorodniki. Oskrbovalka, ki izvaja pomoč na domu, je hkrati
pomoč domačim, saj vas razbremeni in lahko ob tem živite še svoje osebno življenje ter
prisluhnete svojim osebnim potrebam.
VEZI VIZIJA d.o.o.
Ni važno koliko,
temveč kako živimo.
(P. J. Bailey)

28
Gospa na zgornji sliki je uporabnica storitve pomoč na domu vsakodnevno od ponedelja do nedelje, prav tako ji vse
dni v tednu zagotavljamo prinašanje toplega obroka. Ob njej sta zaposleni soc.oskrbovalki, ki vsakodnevno z
nasmehom prihajajo na njen dom ter na dom mnogih drugih.
Kdo je upravičen do storitve pomoči na domu:
 osebe stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, niso
sposobne za popolnoma samostojno življenje,
 osebe s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno
prizadetih oseb, ki po oceni pristojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja,
če vrsta in stopnja njihove invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,
 druge invalidne osebe z invalidnostmi, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in
nege za opravljanje večine življenjskih funkcij,
 kronično bolni in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, ki nimajo priznanega
statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez pomoči
druge osebe nesposobne za samostojno življenje,
 hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko ali najtežjo motnjo v
duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

Katera opravila nudimo v okviru pomoči na domu:
 gospodinjsko pomoč, kamor sodijo: prinašanje enega pripravljenega obroka
hrane, nabava živil, priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode,
osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in
osnovno vzdrževanje spalnega prostora;
 pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih, kamor sodijo: pomoč pri oblačenju ali
slačenju, pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb,
vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov;
 pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kamor sodijo: vzpostavljanje socialne
mreže z okoljem, s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri
opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca
ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo.
Posameznik je do pomoči na domu upravičen, če potrebuje najmanj dve vrsti pomoči iz
zgoraj navedenih skolopov.

29
Cena storitve:
Cena storitve je določena in izračunana v skladu z Pravilnikom o metodologiji za
oblikovanje cen socialno varstvenih storitev in njegovimi spremembami in od 01.05.2015
dalje, upoštevaje subvenciji Občine Divača, ki subvencionira 70% k ceni storitve,
znaša :
storitev opravljena od ponedeljka do petka ter ob sobotah 3,97 €, cena storitve,
opravljene ob nedeljah 5,65 € ter cena storitve, opravljene na dan državnega praznika
znaša 6,00 €.
V primeru da potrebujete pomoč na domu, lahko za več informacij ali pričetek
izvajanja oskrbe pokličete na telefonsko številko 051-495-395 ali 051-623-093, kjer
vas bo strokovna delavka usmerila in informirala, kako naprej.
V podjetju Vezi Vizija d.o.o. nudimo tudi dodatno storitev – SOCIALNI SERVIS, ki je
samoplačniški in obsega:
 prinašanje pripravljenih obrokov hrane, nakupi in prinašanje živil ali drugih
potrebščin, nabava ozimnice, pranje in likanje perila,
 temeljito čiščenje in popravila v stanovanju, pomoč pri opremljanju, vzdrževanje
okolice stanovanja, priprava kurjave,
 pomoč pri organiziranju in izvajanju različnih oblik družabništva,
 storitve za nego telesa in vzdrževanje videza (pedikerstvo,…),
 nega hišnih živali,
 pomoč pri pripravi in jemanju zdravil, varovanje in nadzorovanje stanja uporabnika
prek noči.
Pripravila:
Darja Grilj Baša,
koordinatorica programa Pomoč na domu

30
Barbara Uljan in Karmen Margarit, univ.dipl.soc.delavki
KAKO SO S SVOJIM ŽIVLJENJEM ZADOVOLJNI LJUDJE
S TEŽAVAMI V DUŠEVNEM ZDRAVJU
Strokovni delavki Barbara Uljan in Karmen Margarit sta v letu 2012 analizirali vprašalnike,
namenjene uporabnikom programa Mreža dnevnih centrov. V nadaljevanju predstavljamo
povzetke njune diferencialne naloge, za katere lahko rečemo, da veljajo tudi danes.
Uporabniki, ki obiskujejo dnevni center, večinoma živijo doma, sami ali v družini (primarni,
s svojo družino) ali s sorodniki. Manjši delež uporabnikov prihaja v dnevne centre iz
zavodov ali stanovanjskih skupin. Če živijo s starši ali pri sorodnikih, je to zanje
sprejemljiva rešitev stanovanjskega problema, čeprav bi marsikdo raje živel samostojno.
»Bivanje skupaj s starši oziroma sorodniki lahko pripišemo slabemu finančnemu položaju
ljudi z dolgotrajno stisko, obenem pa tudi zaščitniškemu odnosu staršev, ki povzroča
odvisnostno povezavo in posledično oteži ali povsem onemogoči osamosvojitev.« (Flaker
in sodelavci, 2008:113). Stanovanjska stiska, neurejene razmere bivanja, konfliktni odnosi,
nesprejemanje okolice, stigmatiziranost, nasilje… povečujejo osebne stiske, »vključno s
tisto, da se v stiski nima kam zateči«.(Flaker in sodelavci, 2008: 116). V tem segmentu
nevladne organizacije s svojimi programi uporabniku pomagamo v smislu
sprejemanja in razumevanja posameznika in njegove zgodbe, podajanja ustreznih
informacij, krepitve samozavesti in samopodobe ter iskanju notranjih virov moči za
definicijo problema na poti k rešitvi. Primerne oblike so svetovanje, skupine za
samopomoč, različne delavnice, socialne igre, treningi asertivnosti, podpora prostovoljcev.
Takšne oblike tudi krepijo občutke sprejetosti, pripadnosti in varnosti. Uporabnik ve, kaj
lahko pričakuje, saj so pravila jasna, aktivnosti pa časovno omejene in načrtovane skupaj
z uporabniki.
Občutek varnosti krepijo tudi rutinske aktivnosti, »pomagajo odrivati občutja zmedenosti in
strahu, ne le zaradi elementa stabilnosti, ki ga vsebujejo, temveč predvsem zaradi
konstitutivne vloge pri organiziranju okolja v odnosu do eksistencionalnih vprašanj (časa,
prostora, kontinuitete, identitete). (Flaker in sodelavci, 2008: 193). To opažamo tudi v
dnevnih centrih, zato aktivnosti strukturiramo, jih časovno umestimo v dan/teden/mesec. Z
uporabniki, ki to potrebujejo, načrtujemo, katerih aktivnosti se bodo udeležili in glede na to
tudi potek njihovih gospodinjskih ali drugih vsakodnevnih aktivnosti. Dnevna opravila so
vezana predvsem na opravljanje gospodinjskih del, skrb za osebno higieno, prehrano,
preživljanje prostega časa, druženje in počitek. Osebe z dolgotrajnimi težavami v
duševnem zdravju včasih potrebujejo pomoč pri teh opravkih, predvsem v smislu spodbud;
uporabniki, ki živijo sami, pa tudi pomoč pri načrtovanju in koordiniranju vseh opravil.
Samostojnost pri skrbi zase, za gospodinjstvo in razpolaganjem z denarjem so pogoj za
samostojno življenje. Da je uporabnik čim bolj opremljen za življenje v skupnosti, izvajamo
različne gospodinjske delavnice, za realizacijo konkretnih ciljev (če uporabnik seveda to
želi in potrebuje) pa skupaj z njim izdelamo individualni načrt.

31
Kot sva že omenili, je pomemben del dneva preživljanje prostega časa. Tega imajo naši
uporabniki velikokrat »preveč«, saj so brezposelni, nezaposljivi ali invalidsko upokojeni.
Preživljajo pa ga najpogosteje pasivno (gledajo televizijo, poslušajo radio, sedijo pred
računalnikom). Nekateri gredo radi na sprehod, kdor ima prijatelja, se druži z njim,
posedajo v bifeju. Organiziran prosti čas v dnevnem centru ima na nek način tudi
»terapevtsko« vlogo. Uporabnik se počuti dobro, veselo, koristno, sprejeto, aktivno,
izboljša se telesno in duševno počutje – »s tem, da je učinek koristen v prvi vrsti za
samega človeka, za poustvarjanje samega sebe, svojih spretnosti, vlog. Je pa tudi iz
zornega kota drugih ljudi koristen, saj imajo zato tudi manj dela, propadanje sposobnosti je
počasnejše itn. (Flaker in sodelavci, 2008: 223)
Za kvalitetnejše preživljanje prostega časa, da presežemo okvir »terapevtskega« in zato,
da uporabnike podpiramo pri prevzemanju aktivne socialne vloge, skupaj z njimi
načrtujemo, izvajamo in evalviramo aktivnosti v dnevnem centru in v lokalni skupnosti.
Nekatere aktivnosti, kot so obiski razstav, gledaliških predstav, novoletni ples, promocijske
stojnice ipd., skupaj z uporabniki izvajamo tudi izven rednega delovnega časa (popoldne,
zvečer, med vikendi).
Poleg krepitve moči in podpore pri samostojnem življenju uporabnika s programom Mreža
dnevnih centrov dosegamo učinke destigmatizacije in promocije duševnega zdravja. Člani
lokalne skupnosti so bolj ozaveščeni in drugače sprejemajo uporabnike, vedno bolj
kot enakovredne člane skupnosti in ne več kot »norce«, ki jih je potrebno zapreti.
Razumejo, da v primeru stisk in kriz potrebujejo pomoč in podporo in so jim pripravljeni
včasih tudi sami pomagati. »Sinteza pripadnosti in samostojnosti je mogoča zlasti prek
solidarnosti, najbolj izražene prek kolektivne emancipacije (npr. boj za pravice, proti
stigmatizaciji, proti ukinjanju služb ipd.)« (Flaker in sodelavci, 2008: 364) V zavedanju
pomembnosti te trditve, v društvu spodbujamo uporabnike k samoorganizaciji. Redno
se udeležujejo sej Občnega zbora društva, s pravico in dolžnostjo glasovanja. Vsebino
programa sooblikujemo skupaj z uporabniki, v skladu z njihovimi pričakovanji, željami in
potrebami, kar je skozi učinke programa posredno povezano z vodenjem programa.
Program Mreža dnevnih centrov je usmerjen v večanje moči uporabnikov za
samostojnejše življenje. Strokovno delo v programu ter vodenje in podpora uporabnikom
temeljĳo na jasni delitvi del in nalog ter odgovornosti, pa tudi na timskem delu in jasni
komunikacĳi. S skupnim dialogom in medsebojnim sodelovanjem med uporabniki,
njihovimi svojci, strokovnimi delavci, sodelavci ter skupnostjo stremimo k izboljšanju
kvalitete uporabnikovega življenja, kakor tudi k razvoju stroke socialnega dela kot
znanosti. Naše storitve bodo v skladu z individualnim načrtovanjem še naprej izhajale iz
potreb in povpraševanja uporabnikov. Pri tem so pomembni elementi prilagajanje
uporabniku, perspektiva moči in aktivna vloga uporabnikov v delovnem odnosu, z
vzpostavitvijo prioritet ter dogovorov. Več poudarka bomo namenili proslavljanju uspehov,
čeprav majhnih korakov, »saj je to pomembno gibalo smiselnosti življenja.«(Flaker in
sodelavci, 2008: 427)
Velik poudarek bomo namenjali promociji duševnega zdravja in destigmatizaciji, za to
bomo še naprej izvajali izobraževalne delavnice za različne ciljne skupine, se udeleževali
dogodkov v ožji in širši lokalni skupnosti, predstavljali izdelke na stojnicah, spodbujali
razvoj prostovoljnega dela in v naše programe/aktivnosti vključevali vse zainteresirane
člane lokalnih skupnosti.

32
RAZPRAVA
Uporabniki za učinke programa izražajo zadovoljstvo in občutke sprejetosti ter varnosti.
Prav tako so tudi na splošno relativno zadovoljni s svojim življenjem, odnosi s svojci,
sorodniki in drugimi. Za tiste, ki nimajo svojcev ugotavljamo, da si ravno z vključevanjem v
program dnevnega centra pridobijo znance, prijatelje, kateri edini predstavljajo njihovo
socialno mrežo, če seveda ne upoštevamo strokovne in druge službe, katere pomagajo
uporabniku pri urejanju osebnih zadev.
Manjše razlike pri dojemanju in izražanju zadovoljstva oziroma občutkov se pojavljajo
največkrat v času poslabšanja duševnega stanja uporabnika. Menimo, da gre takrat za
odstopanja, ki so povezana s trenutnim zdravstvenim stanjem uporabnika, saj je življenje
z duševno boleznijo za uporabnika in njegovo družino vse življenjski proces. V procesu pa
se udeleženi srečujejo z vzponi in padci, ko še tako velika strokovna podpora in vodenje
morda ne zadostujeta, da ne pride do krize. Ravno zaradi tega je tako zelo pomembno, da
so uporabniki in njihovi svojci vključeni v ustrezne programe, kjer lahko krepijo svoje
notranje vire moči in skupaj s strokovno službo predvidijo prihajajočo duševno stisko.
Predvsem je pomembno uporabnikom resnično prisluhniti, da bi mogli videti onkraj
motečih etiket. Gre za ljudi, ki imajo v življenju izredne težave pri pridobivanju tistih
sredstev in možnosti, ki so večini samoumevne. Njihov socialni položaj oziroma stanje,
ki bi ga lahko označili kot deprivacijo, je praviloma nujnost in ne izbira. Njihove izbire in
odločitve v zvezi s stilom življenja so skrajno omejene. Podvrženi so predsodkom in
socialni izključitvi. Imajo manj moči na individualni, socialni, normativni in simbolni ravni.
Navadno so brez sredstev, saj zaradi drugorazrednega statusa na trgu delovne sile ne
morejo pridobiti plačane zaposlitve, ki bi jim poleg materialnih sredstev omogočala tudi
občutke varnosti, samozavesti, moči in vpliva ter povečevala možnost za socialne stike.
(Muršič, 1999:27)
POVZETEK
Uporabniki, ki se vključujejo v program Mreža dnevnih centrov se soočajo z naslednjimi
problemi:
- imajo dolgotrajne težave v duševnem zdravju ali pa se srečujejo s hujšo duševno
stisko,
- občasno ne sprejemajo duševne bolezni in ne morejo živeti z njo,
- opustijo ali ne želijo uživati predpisano medikamentozno terapijo, ki bi jo
potrebovali, posledično se poveča tveganje za ponavljajoče se hospitalizacije,
- imajo neurejene in nestimulativne družinske razmere,
- imajo ozko in osiromašeno socialno mrežo, zato se počutijo osamljene in socialno
izključene,
- težko vzpostavljajo in negujejo medosebne odnose,
- ne zmorejo konstruktivno reševati medosebnih konfliktov in težav,
- imajo osiromašeno socialno znanje in komunikacijo za vsakdanje življenje,
- ne razpolagajo z ustreznimi informacijami, da bi prišli do potrebnih storitev pri
ustreznih mrežah pomoči (npr. zdravstvenih, socialnih, zaposlovanje...itd.).

33
Z aktivno vključitvijo v program in sprejemanjem psihosocialne pomoči in podpore
se uporabnikom spremenijo različni vidiki življenja. To opažamo in ugotavljamo
strokovni delavci skozi individualne, skupinske in multidisciplinarne oblike dela.
Spremembe opažajo in jih ubesedijo uporabniki, kar je razvidno iz odgovorov na vprašanja
o zadovoljstvu, varnosti, sprejemanju sebe… Duševno zdravje uporabnikov se stabilizira,
sprejemajo duševno bolezen, pridobivajo na moči za vsakdanje življenje z duševno
boleznijo, poveča se socialna vključenost in izboljšajo se družinski in drugi odnosi,
pridobivajo znanja za komuniciranje in konstruktivno reševanje konfliktov, poveča se
notranja moč in znanje za vzpostavljanje medsebojnih odnosov in za njihovo negovanje,
uporabniki so bolj odprti v komunikaciji, utrjujejo že obstoječe veščine in se naučijo novih,
pridobivajo na moči in znanjih za pridobitev ustreznih informacij, ki so relevantne za
njihovo vsakdanje življenje ali delo.
LITERATURA:
 Erzar, T. (2007). Duševne motnje: Psihopatologija v zakonski in družinski terapiji. Celje: Celjska
Mohorjeva družba.
 Flaker, V., Mali, J., Kodele, T., Grebenc, V., Škerjanc, J., Urek, M. (2008). Dolgotrajna oskrba – Očrt
potreb in odgovorov nanje. Ljubljana: Fakulteta za socialno delo, Univerza v Ljubljani.
 Kapelj, M., Smonker, T. (2005). Skupnostna skrb na področju duševnega zdravja na Krasu. Sežana:
Društvo za duševno zdravje in kreativno preživljanje prostega časa Vezi.
 Lamovec, T., Flaker, V. (1993). Kaj je duševna bolezen. V T. Lamovec (Ur.), Duševno zdravje v
skupnosti – Zagovorništvo (str. 87-92). Ljubljana: Skupnost socialnega varstva.
 Lucas, J. (1993). Službe, ki ustrezajo potrebam uporabnikov. V B. Mesec (Ur.), Duševno zdravje v
skupnosti (str. 29-30). Ljubljana: Skupnost socialnega varstva.
 Muršič, M. (1999). Normalizacija norosti. Diplomsko delo, Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
 Škerjanc, J. (1996). Zgodba o ekologiji in moči. Socialno delo 35, 4:283-289.
 Škerjanc, J. (1997). Načrtovanje neodvisnega življenja v sistemu neposrednega financiranja, v
Zborniku Neodvisno življenje najtežje gibalno oviranih, str. 53 – 57.
 Švab, V. (2001). Priročnik o shizofreniji. Radovljica: Didakta, Ljubljana: Organizacija za duševno
zdravje-ŠENT.
 Zaviršek D., Zorn J. in Videmšek P. (2002). Inovativne metode v socialnem delu: Opolnomočenje
ljudi, ki potrebujejo podporo za samostojno življenje. Ljubljana: Študentska založba.
Člani Dnevnega centra Štorje

34
Marica Ikanović, univ.dipl.soc.delavka
MEDNARODNA KONFERENCA O
DEINSTITUCIONALIZACIJI
Strok.delavke Društva »VEZI« smo se tudi letos udeležile Mednarodne konference o
deinstitucionalizaciji, ki je potekala 19. junija v Grand hotelu Union v Ljubljani.
Pred letom dni je bila na Brdu pri Kranju konferenca organizirana s strani Ministrstva za
delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, letošnja pa s strani MDI - mreže za
deinstitucionalizacijo. Mednarodna konferenca je bila namenjena pogledu na prehojeno
enoletno pot, pregledu uresničevanja ukrepov, ki bodo omogočili razvoj skladnih in
trajnostnih storitev v skupnosti ter nalogam, ki so nujne za uspešno izpeljavo procesa
deinstitucionalizacije in vzpostavitev konkretnih storitev v skupnosti.
ZAKLJUČKI PRVE MEDNARODNE KONFERENCE (www.za-mdi.si) so določili smer
deinstitucionalizacije v Sloveniji: »Dezinstitucionalizacija in neodvisno življenje za različne
ranljive skupine, ki so sedaj nastanjene v socialno-varstvenih, vzgojno-izobraževalnih,
zdravstvenih in drugih institucijah, mora postati osrednja usmeritev Republike Slovenije.
Zato je potrebno krepiti razumevanje in osveščanje koncepta dezinstitucionalizacije
ter hkrati razvoja, širitve in krepitve mreže različnih storitev v skupnosti. Zahteva za
dezinstitucionalizacijo je utemeljena v načelih in zavezah, ki izhajajo iz Konvencije ZN o
pravicah invalidov, ratificirane s strani naše države leta 2008 ter drugih mednarodnih
zavezujočih dokumentih. Gre za zagotavljanje enakih možnosti, priznavanja in
spoštovanja človekovih pravic, saj segregacija posameznikov v institucijah že sama po
sebi predstavlja kršitev človekovih pravic.« (Zaključki posveta o prehodu iz institucionalnih
v skupnostne oblike oskrbe v Republiki Sloveniji na Brdu, 6.5. 2014)
ZAKLJUČKI DRUGE MEDNARODNE KONFERENCE (www.za-mdi.si):
Udeleženci konference na podlagi zaključkov prve konference o deinstitucionalizaciji, ki je
bila na Brdu, 6. maja 2014, na podlagi opravljenih aktivnosti med prvo in drugo konferenco
ter na podlagi današnje razprave, predlagamo naslednje ukrepe, ki bodo omogočili
uspešen proces deinstitucionalizacije:
 Pripraviti spremembo zakonodaje in financiranja s področij dolgotrajne oskrbe in
osebne asistence, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva,
zaposlovanja ter infrastrukture.
 Pristojna ministrstva naj za obravnavo na Vladi RS in Državnem zboru RS pripravijo
naslednje zakonske predloge z naslednjimi roki sprejema in implementacije:
- Zakon o osebni asistenci; najkasneje do konca leta 2015 / implementacija do konca
2016;
- Zakon o dolgotrajni oskrbi; najkasneje do konca leta 2016 / implementacija do
konca 2017;
- Zakon o socialnem vključevanju; najkasneje do konca junija leta 2016 /
implementacija do konca 2017;
- Novelacija Zakona o socialnem varstvu; najkasneje do konca leta 2015 /
implementacija v letu 2016;
- Novelacija Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov; najkasneje
do konca leta 2016 / implementacija do konca 2017;

35
- Novelacija Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami; najkasneje do konca
leta 2016 / implementacija do konca 2017;
- Do konca leta 2016 novelirati ustrezno zakonodajo, ki bo otrokom z intelektualnimi
ovirami in drugimi motnjami v duševnem razvoju omogočila vključitev v redne šole
ter jim s tem zagotoviti ustavno pravico do izobraževanja;
- Zakon o zagovorništvu.
 Do konca februarja 2016 po pristojnih ministrstvih pripraviti konkreten načrt
deinstitucionalizacije in razvoja storitev v skupnosti na ravni države ter ga uskladiti z
vsemi relevantnimi deležniki (lokalne skupnosti, izvajalske organizacije, NVO,
uporabniki). Ti načrti morajo imeti jasno določene prioritete, operativne cilje,
časovno dinamiko izvajanja sprememb, kazalnike in določene načine njihovega
spremljanja ter vrednotenja.
 Svet Vlade Republike Slovenije za pripravo izhodišč za izvedbo projekta
deinstitucionalizacije pripravi predlog izhodišč za izvedbo procesa
deinstitucionalizacije in razvoja oziroma širitev storitev v skupnosti v Republiki
Sloveniji najkasneje do konca leta 2015.
Predstavniki Sveta Vlade RS za pripravo izhodišč za izvedbo projekta
deinstitucionalizacije naj bodo visoki uradniki ministrstev ali direktorji direktoratov.
 Preko različnih razpisov intenzivno spodbujati preizkušanje in razvijanje obstoječih
in novih oblik storitev v skupnosti.
- Do konca leta 2015 pripraviti razpise za projekte za storitve v skupnosti, ki
omogočajo uspešno deinstitucionalizacijo (razširitev obstoječih storitev in uvajanje
novih/manjkajočih storitev v skupnosti).
- Do konca leta 2015 pripraviti razpise za pilotske projekte za konkretne preselitve
ljudi iz institucij v skupnost.
 Pregled potreb po novih poklicih in po usposabljanju obstoječih kadrov za uspešno
izvajanje deinstitucionalizacije (kot npr.: koordinatorji storitev v skupnosti – ločiti
načrtovalce od izvajalcev; zastopniki, zagovorniki, zaupniki, mentorji; drugi izvajalci
storitev v skupnosti pri uporabnikih, kot npr. osebni asistent).
 SVRK naj bo koordinacijsko telo vseh ministrstev glede črpanja sredstev ESS oz.
vključenosti vsebin DI v vse projekte, ki se bodo odobrili (stanovanjska politika,
preprečevanje in odstranjevanje arhitektonskih in komunikacijskih ovir, upoštevanje
univerzalnega dizajna, inkluzivno šolstvo, vzpodbujanje zaposlovanja na običajnih
delovnih mestih…). Zbira predloge in preverja njihovo ustreznost z vidika DI in
politike vključevanja.
 Najkasneje do konca junija 2016 sprejeti nabor ukrepov na področju stanovanjske
politike (za javni in zasebni sektor) z namenom pridobitve večjih namestitvenih
kapacitet v skupnosti za potrebe deinstitucionalizacije.
VIR: www.za-mdi.si

36
SAMO-INICIATIVA
Je pripravljenost storiti svoja opravila brez opomina
drugih.
Posledično temu je za razvijanje samo-iniciative
pomembna odločitev za samostojno življenje.
Je bolj pomembna kot samodisciplina, spomin in
koncentracija, saj vse te elemente poveže skupaj.
V mojih mlajših letih sem imel samo-iniciative, kot je
imam danes, vendar mi je pomagala preboleti dolgoletno
in težko shizofrenijo, saj je imela mnogo večji vpliv na
moje zdravje kot tablete in pomoč psihiatrov.
Pomagala mi je, ko sem bil psihično bolan, dokončati
gimnazijo s trojko.
Nekaj let po koncu bolezni sem dokončno razvil svojo
samo-iniciativo, kar me je naredilo bolj samostojnega.
Aleksander Krstić, SS Postojna

37
KJE SMO VSE BILI V ZAČETKU 2015 LETA –
razmišljanja Sergia Popovića, DC Ilir. Bistrica
Ko je bilo zime že konec, smo se kot prvo odpravili v gozd na Mašun, dokler je sicer bilo
še malo snega za sankanje. Eni so se šli sankat, drugi smo se malo sprehodili po poti v
gozdu v bližini in potem smo šli v gostišče na joto s klobaso.
Naslednji odhod je bil v Podgrad v tamkajšnjo stanovanjsko skupnost. Jaz sicer vedno, ko
se mudimo v Podgradu, grem malo hodit in naredim nekaj fotk.
Potem tretje kar je bilo, je bil odhod v Muzej v Postojni. Novost tam je bil prispevek v 3D
projekciji.
Sledil je shopping v Trstu. Jaz sem si našel eno trgovino, kjer nabavim artikle, ki jih je tudi
pri nas mogoče dobiti, vendar imajo tile v Trstu Italijansko deklaracijo.
Po tem smo še bili na ping —pong turnirju v Divači, na vzpetini nad Novokračinami
imenovan Sv.Katarina in na treningu balinanja v Parku Nade Žagar.
Na veliko krajih smo bili in zdaj sledijo julijske in avgustovske vročine, ki jih to leto res ne
manjka.
Potem, ko se bo leto prevesilo proti jeseni in zimi, bodo spet kakšna dogajanja, kot obisk
Nabrežine za dneve Sv. Roka, pa piknik na Mačkovcu pri Postojni, potem turnirji v
balinanju, pikadu in namiznem nogometu, pa igre smeha v Gorjanskem , jesenski obisk
Trsta in družabni večer v Orient Expressu v Divači ter prednovoletno srečanje v Postojni.
Skratka, dosti tega se je dogajalo do zdaj, ko to zapisujem in se še bo. Tako bomo kot
vedno vstopili v Novo Leto.
Tokrat v 2016 po vrsti.
Zahvaljujemo se Sergiu Popoviću za vse športne rekvizite, ki jih je podaril našemu društvu in s
tem tudi sam spodbujal sebe in druge za večjo športno aktivnost ter druženje.

38
ZAHVALA
Naše socialne delavke Katja, Barbara, Mateja in Mojca ter socialni delavec Staš se zelo
trudijo, nam pomagajo, svetujejo ter nas tudi peljejo v Zdravstveni dom. Z nami gredo v
nabavo, zato sem zelo hvaležna in jih spoštujem. Spoštujem tudi javno delavko Danijelo, ki
dela v Podgradu, ker nam tudi ona pomaga in svetuje in prostovoljko Sandro, ker nam je tudi
ona pomagala in svetovala. Ko sem hodila v dnevni center Štorje so nam tudi oni svetovali in
pomagali, posebno delavka Karmen, zato sem tudi njej hvaležna.
Tatjana Skok, SS Podgrad
ŽIVLJENJE
Življenje te dostikrat postavi na rob obupa. Jaz mislim, da je treba vsako sekundo dobro
razmisliti, kam jo bo človek namenil. Časi so nekoliko nevzdržni zaradi pomanjkanja služb
in drugih raznih aktivnosti. Treba je živeti skromno in imeti neko ljubezen do življenja,
kajti, če imaš ljubezen in zadovoljstvo do stvari, ki jih počneš, potem tudi dosti lažje živiš
in delaš na tem našem malem planetu. Vztrajnost in dobra volja te popeljeta v tisto, kar si
človek najbolj želi in s tem pridobiš neko zadovoljstvo pri samemu sebi. Na primer, ko
človeka doleti neka bolezen, je treba to vzeti nekoliko z rezervo in misliti, da ni vse tako
slabo, kot se zdi. Če se človek sekira zaradi bolezni, ne doseže popolnoma nič s tem, ampak
samo slabša se mu stanje. Vztrajati je treba z mislijo, da bo enkrat tega konec in bo oseba
sproščeno zadihala v obdobju nečesa novega. Npr. jaz sem zbolel v približno 13 letu in sem
se boril s to boleznijo kar nekaj let. Dokler nisem začel delati na sebi in se opazovati, kako
se obnašam, sem bil agresiven v domačem okolju in sorodniki so bili zelo v strahu in v
skrbeh, kako bomo živeli s tem. Nato sem poskušal delati na samokontroli in mi je sčasoma
uspelo priti na nivo, ki je bil pozitiven in bolj umirjen. Ljudje imamo svoje dobre in slabe
dneve, ampak nikoli, si ne smemo dovoliti, da nas slaba sprememba prevladuje in se
obnašamo neprimerno.
Anonimni avtor

39
V Društvu »VEZI« čez celo leto organiziramo razne prireditve, dogodke,
praznovanja, izlete, delavnice... Dogodke organiziramo skupaj z uporabniki,
njihovimi svojci, prostovoljci, člani in članicami lokalnih skupnosti. Pri tem se
uporabniki družijo med seboj, spoznavajo nove ljudi, nove kraje, zunanji člani lokalne
skupnosti pa spoznavajo naše delo, programe in poslanstvo.
SONČNI ZAHOD V SAVUDRIJI – utrinek iz letovanja
Avtor: Branko Malavašič, SS Postojna

40
OGLED RAZSTAVE METULJI SVETA
V ponedeljek 19.01.2015 smo si v okviru skupine za samopomoč, pod vodstvom naše
dolgoletne prostovoljke Mire Lenarčič ogledali fotografsko razstavo Metulji sveta, avtorja
mag. Slavka Polaka. Razstava je v sklopu Postojnske jame in sicer v Dvorani proteusove
jame-Vivarija. Razstava prikazuje zbirke preko 3000 dnevnih in nočnih metuljev z vsega
sveta.
Na razstavo smo se odpravili peš. Ko smo prišli tja, nas je sprejel organizator razstave in
nam najprej prikazal film o kraških jamah in mnogih jamskih živalskih vrstah, ki jih večina
ljudi sploh ne pozna. Nato smo si ogledali razstavo metuljev. Bilo je res čudovito.
Neverjetno je, kako lahko narava naredi tako pisana bitja različnih velikosti. Poleg metuljev
so bili postavljeni opisi, od kje prihajajo in druge pomembne značilnosti posameznih vrst.
Po razstavi smo se polni vtisov odpravili nazaj proti našim bivalnim prostorom. Spotoma
smo v centru mesta popili kavico in se dobro razpoloženi nad prijetnim dopoldnevom vrnili
nazaj.
Besedilo:
Jože Hozjan, SS Postojna
Fotografija:
Branko Malavašič, SS Postojna
DIŠALO JE PO DOMAČIH ŠPINAČNIH REZANCIH
Maks, stanovalec stanovanjske skupine
Divača, po poklicu kuhar, nam večkrat na
mesec po svoji inspiraciji pripravi različne
kulinarične dobrote.
Pripravil nam je domače špinačne rezance v
omaki z gorgonzolo.
Bilo je odlično, Maks tudi v bodoče se
priporočamo.
vsi iz DC Štorje

41
27. JANUAR - DAN SPOMINA NA HOLOKAVST
Letos mineva 70. obletnica osvoboditve Auschwitza. Auschwitz je bilo koncentracijsko
taborišče ter taborišče za iztrebljanje v 2. svetovni vojni. Čeprav so se največji množični
poboji izvajali nad Judi, pa v koncentracijska ter v uničevalna taborišča niso pripeljali
le-teh, ampak tudi druge družbene skupine, med drugim tudi osebe s težavami v
duševnem zdravju. V času genocida naj bi bilo ubitih kar 70.000 oseb s težavami v
duševnem zdravju ter oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju.
Zato smo se tudi v Dnevnem centru Štanjel odločili za postavitev spominske table ob tem
dnevu. Eden od obiskovalcev je v dnevni center prinesel fotografije iz Auschwitza, ki jih je
posnel nekaj let nazaj, ob obisku tega kraja. Ob postavitvi panoja smo se z obiskovalci
pogovorili tudi o razsežnosti ter pomenu tega grozovitega dejanja – množičnih pobojih
nedolžnih ljudi. Poudarili smo tudi pomen in cilje delovanja Društva Vezi. Saj društvo
poudarja pomen sprejetosti vseh ljudi v družbo ter opozarja ravno na to, da kakršne
koli razlike med ljudmi ne smejo biti razlog za tako grozovita dejanja, kakor tudi ne
razlog za tiho oz. prikrito uničevanje, kakor je izločanje določenih skupin ali
posameznikov na rob družbe.
Besedilo in fotografija:
Andreja Colja, strok.del.
Spominska tabla v DC Štanjel

42
OBISKAL NAS JE ŽUPAN
V torek 10.02.2015 smo bili v stanovanjski skupini Postojna deležni prijetnega obiska.
Obiskali so nas župan Občine Postojna g. Igor Marentič, poklicni podžupan g. Andrej
Berginc ter Robert Pavšič - Zavod Znanje Postojna. Skupaj smo si ogledali zadnjo številko
našega glasila Metuljček in se pogovorili o dogajanju pri nas.
Na pobudo naših stanovalcev smo za konec odigrali eno igro pikada. Zvonko in Branko sta
odigrala proti g. Igorju in g. Andreju. O zmagovalcih ne bomo govorili……. do naslednjega
srečanja…
Besedilo in fotografije:
Marica Ikanović, strok.del.
»IZZIVALCI« TEKMOVANJE
G. IGOR, ZVONKO, BRANKO, G. ANDREJ

43
DELAVNICA PEKE KRUHA V DC ILIRSKA BISTRICA
V Dnevnem centru Ilirska Bistrica je v sredo, 28.1.2015 zadišalo po sveže pečenem
domačem kruhu. Zaposleni in uporabniki DC Ilirska Bistrica, SS Ilirska Bistrica ter SS
Podgrad smo se zbrali na delavnici peke kruha. Delavnico je vodil prostovoljec Tadej
Primc, po poklicu pek, ki nam je najprej povedal nekaj osnovnih informacij o peki
kruha in postopkih o pripravi kvašenega testa za kruh. Nato smo zavihali rokave in se
lotili dela. V posodo smo dali moko, kvas sladkor, sol, maslo in vodo ter vse skupaj
zmešali v gladko testo, ki je moralo še malo vzhajati. Tadej nam je pokazal različne
tehnike oblikovanja testa kot so: 6-križna pletena štruca, policijski gumb, tartaruga, mala
pletenka in vozelj. Vsak je testo oblikoval v želeno obliko. Še tople pečene štručke in
žemljice so se kar topile v ustih.
Čeprav peka kruha ni hudo zapletena, kjub temu potrebuje veliko pozornosti. Na delavnici
smo se zelo zabavali in naučili nekaj novega, predvsem pa dokazali, da z upoštevanjem
nekaj preprostih trikov in nasvetov, lahko vsak doma naredi mehak in slasten pečen kruh.
Marina Primc, strok.del.
Spretne roke udeležencev so oblikovale
»pletenico«

44
DAN LJUBEZNI V ŠTANJELU
Ker je dan zaljubljenih oziroma Valentinovo pred vrati, smo tudi obiskovalci Dnevnega
centra Štanjel in stanovalci Stanovanjske skupine Štanjel en dan posvetili ljubezni.
Dan se je tradicionalno začel s kavico, vendar smo se tokrat poleg okusnega napitka
posladkali še s čokoladnimi bomboni Bacio. V njih smo poiskali in prebrali skrite
ljubezenske verze, katere smo najprej morali s svojim znanjem tujih jezikov prevesti. Po
kavi smo razmigali še možgane, in sicer tako, da smo iz premešanih listkov z različnimi
besedami, sestavili čim več pregovorov in rekov o ljubezni.
Da pa je bil dan ljubezni res sladek kakor se zanj spodobi, smo spekli še »Valentinove
muffine« oz. čokoladne muffine v obliki srca.
Andreja Colja, strok.del.
Udeleženci iz SS in DC Štanjel so
prispevali k dobremu vzdušju na delavnici

Metuljček 42.številka - 2015

Metuljček 42.številka - 2015

Recommended

Recommended

More Related Content

Viewers also liked

Viewers also liked (8)

More from veziclanki

More from veziclanki (6)

Metuljček 42.številka - 2015