končno poročilo

UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE
Dominika KLAVŽ
ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI ZA POSTAVITEV OBRATA ZA
PREDELAVO INDUSTRIJSKE KONOPLJE
TEHNOLOGIJE PREDELAVE
POROČILO PO KONČANEM PROJEKTU
MARIBOR, julij 2015
1

I
Dominika Klavž, Študija izvedljivosti za postavitev obrata za predelavo industrijske konoplje.
Projektno delo. Maribor. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. 2015.
2 Kazalo
Table of Contents
Kazalo .....................................................................................................................................................I
Kazalo sli.................................................................................................................................................II
Povzetek ...............................................................................................................................................III
Uvod ......................................................................................................................................................1
Gojenje konoplje v Sloveniji in svetu......................................................................................................2
Seme ......................................................................................................................................................3
Čiščenje in luščenje ............................................................................................................................3
Stiskanje .............................................................................................................................................3
Olje za prehrano.................................................................................................................................4
Biodizel in maziva...............................................................................................................................4
Oljne pogače in briketi za prehrano....................................................................................................4
Proteini ..............................................................................................................................................4
Moka ..................................................................................................................................................5
Cvetovi in listi.........................................................................................................................................5
Sušenje...............................................................................................................................................6
Destilacija in eterična olja...................................................................................................................6
Hidrolat ..............................................................................................................................................6
Tinkture in smole................................................................................................................................6
Pivo ....................................................................................................................................................7
Kozmetika ..........................................................................................................................................7
Vlakna.....................................................................................................................................................8
Razvlaknjevanje oz godenje................................................................................................................8
Celuloza..............................................................................................................................................9
Papir...................................................................................................................................................9
Konopljin beton, zidaki in izolacija....................................................................................................10
Konopljina piramida v Sloveniji.........................................................................................................11
Nastilj................................................................................................................................................11
Briketi ..............................................................................................................................................11
Etanol ...............................................................................................................................................12
Vlakna ..............................................................................................................................................12
Tekstil-industrijski, humani...............................................................................................................12
Podjetje Bebi Natura ........................................................................................................................13
Filc....................................................................................................................................................13

II
Bio-plastika oz bio-kompozit............................................................................................................13
3D tiskalniki......................................................................................................................................14
Bioremediacija z industrijsko konopljo ................................................................................................15
Zaključek...............................................................................................................................................17
Bibliografija...........................................................................................................................................18
3 Kazalo sli
Slika 1 Naprava za luščenje konoplje......................................................................................................3
Slika 2 Konopljina moka..........................................................................................................................5
Slika 3 Konopljino pivo...........................................................................................................................7
Slika 4 Stroj za razvlaknjevanje...............................................................................................................9
Slika 5 Konopljin papir............................................................................................................................9
Slika 6 Konopljina izolacija....................................................................................................................11
Slika 7 Torba iz konopljinih vlaken........................................................................................................13
Slika 8 Kompozit in PLA........................................................................................................................14

II
4 Povzetek
Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede smo se zaradi aktualne teme odločili za projekt,
povezan z industrijsko konopljo. V tem projektu smo izvedli študijo izvedljivosti postavitve obrata za
predelavo industrijske konoplje. V poročilu je predstavljeno delo enega izmed devetih študentov.
Predstavljena je analiza obstoječih tehnologij predelave industrijske konoplje v različne izdelke.
Težava je, da v Sloveniji sploh nimamo velike tovarne za predelavo industrijske konoplje v izdelke, po
katerih je največje povpraševanje na slovenskem trgu. Sicer se ta trend počasi obrača, saj smo na
Vranskem letos dobili prvi obrat za razvlaknjevanje in predelavo stebel.
Predelamo lahko celo rastlino in pri tem se poslužimo glavnih tehnik za predelavo. Razvlaknjevanje oz
godenje je osnoven proces za ločevanje vlaken od celuloznega dela stebla. Čiščenje in luščenje semen
ter stiskanje so glavni procesi pri predelavi semen. Sušenje je glavno pri listih, pri cvetu pa destilacija
v eterična olja. Seveda je še mnogo drugih procesov, s katerimi dobimo končne produkte. Na
razpolago imamo veliko tehnologij in veliko ponudnikov različnih strojev in naprav, ki nam pomagajo
do končnih izdelkov.
Na projektu smo izbrali tri izdelke, ki bi jih imelo smisel izdelovati v tovarni, ker jih v Sloveniji
trenutno še ni na razpolago ali pa še niso dovolj močno zastopani. Če bo teoretični del dovolj dobro
izveden in če bodo izračuni pozitivni, bo morda prišlo do realizacije projekta tudi na praktični ravni.

1
Projektno delo. Maribor. Univerza v Mariboru. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. 2015
Uvod
V današnjem svetu, kjer nam na vsakem koraku skušajo nekaj prodati in nas prepričati o vrhunskosti
njihovega izdelka, je težko ločiti med dobrimi in slabimi izdelki. Hiter tempo življenja nam povzroča
stres, nimamo več časa za zdravo življenje in s tem sami sebi delamo medvedjo uslugo. Ostaja pa
upanje za človeštvo, saj so se nekateri začeli zavedati, kaj pomeni zdravo življenje, kaj doprinese k
boljšemu počutju in katere rastline nam lahko vrnejo upanje v napredek človeštva in bolj zdravo
življenje. Sliši se čudno, vendar se je treba vrniti k naravi, saj smo z njo izgubili stik takoj ob začetku
industrijske revolucije, ko smo iz narave črpali le tisto kar nam je prineslo dobiček in korist, pozabili
pa smo nase in na to, da smo tudi mi del narave.
Industrijska konoplje se je uporabljala že več tisoč let nazaj, danes pa je zatrta predvsem zaradi
lobijev in koristi multinacionalk, saj bi s široko uporabo industrijske konoplje izgubile velik del trga in s
tem dobička. Industrijska konoplja se zdi idealna rastlina za vse, od kurjave, do prehrane, izdelave
oblačil, nastilja, papirja, naravne kozmetike in še mnogih drugih izdelkov. Treba pa je poudariti, da je
tudi predelava industrijske konoplje velikokrat cenovno ugodnejša in ima manjši pritisk na okolje. Res
da so izdelki iz konoplje trenutno malenkost dražji od ostalih, vendar pridobivajo na pomenu,
proizvodnja se kljub strogim zapovedim širi, kar pa je najbolj pomembno, ljudje so se začeli zavedati
pomena zdravega življenja in kako zelo smo izpostavljeni kemikalijam na vsakem koraku. Konoplja pa
se zdi čudežna rastlina, uporabna za vse.
V tem poročilu bom predstavila glavne izdelke iz industrijske konoplje in tehnologije njihove
predelave. Izdelala sem simbolične sheme izdelkov, ki jih lahko izdelamo iz posameznega dela
rastline.

2
5 Gojenje konoplje v Sloveniji in svetu
Za gojenje industrijske konoplje v Sloveniji je najprej potrebno pridobiti soglasje s stani Ministrstva za
kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Potrebno je poznati Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja
za gojenje konoplje, kjer so navedeni vsi pogoji kdo, kje, kdaj in kako lahko goji industrijsko konopljo
in katere sorte (Uradni list RS, št.40/11). (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2007).
25.5.2015 pa je bil s strani Ministrstva spremenjen zakon o uporabi slovenske industrijske konoplje za
prehrano. »Konoplja se lahko goji za namen pridelave semena za nadaljnje razmnoževanje, za
proizvodnjo hrane in pijač, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za pridelavo vlaken, za
krmo živali in za druge industrijske namene.« (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2015). do sedaj je bilo namreč prepovedano uporabljati v Sloveniji pridelano industrijsko konopljo v
prehrambne in kakšne druge namene, morali smo jo uvažati, kar je prav ironično in paradoksalno.
Na svetu je veliko različnih organizacij, ki se že ukvarjajo z industrijsko konopljo, na takšen ali
drugačen način. Spletne strani so namenjene predvsem v pomoč gojiteljem industrijske konoplje in
tistim, ki bi se za to radi odločili. Na teh spletnih straneh sem našla kar nekaj koristnih informacij,
vendar se večina podatkov nanaša predvsem na gojenje in spravilo industrijske konoplje (Medved,
2012). Glavne in najbolj poznane organizacije so:
• EIHA-European Industrial Hemp Association
• HIA-Hemp Industrial Association
• CHTA- Canadian Hemp Trade Association
• Hemp Australia
V Sloveniji v zadnjih letih naraščajo površine zasejane z industrijsko konopljo, prav tako pa se
pojavljajo nova združenja in zadruge za pomoč gojiteljem, za lažje trženje in oglaševanje izdelkov iz
industrijske konoplje. Najdlje delujoča zadruga na slovenskem je Hannah Biz iz Ljubljane, njen
direktor je Tomaž Sušnik, ki je v letošnjem letu odprl tudi prvo malo tovarno za predelavo industrijske
konoplje na Vranskem. V lanskem letu pa je s polno paro začela delovati zadruga Konopko, ki je zelo
aktivna in predstavlja inovacije in nove izdelke iz industrijske konoplje v slovenskem prostoru. Na
področju naravne gradnje iz industrijske konoplje deluje gospod Borut Šket.
Za lažjo organizacijo pregleda predelave industrijske konoplje, sem si izdelala shemo izdelkov, ki jih
lahko pridobimo iz industrijske konoplje. Sheme so simbolične in imajo navedene le glavne izdelke iz
posameznega dela rastline.

luščenje,
drobljenje,
stiskanje
SEME
olje
prehrana
ljudi
olje,
margarina
vitamini...
gorivo biodizel
industrija
topila
laki
ostanki
semena
prehrana
ljudi
moka,
proteini
testeninei
mleko,
maslo...
prehrana
živali
oljne pogače
3
6 Seme
Seme nudi vrsto različnih izdelkov, ki so uporabni tako za ljudi in živali, praktično ničesar ne
zavržemo. Dva osnovna procesa predelave semen sta luščenje semen in stiskanje olja.
6.1 Čiščenje in luščenje
Semena morajo biti oluščena, če jih želimo uporabljati za prehrano, ker jih tako lažje uživamo, saj
smo se znebili trde ovojnice okrog semena. Še prej pa jih je treba dobro očistiti. Čistilna linija je
sestavljena iz začetnega lijaka, dvigala semen, več funkcijskega odtsranjevalca nečistoč, še enega
dvigala za čista semena, glavnega motorja, ločevalca semen, zbiralnika za nečistoče in kontrolno
omarico. Luščilec ima aluminijasto-porcelanasta rezila, s katerimi se odstranjuje trda lupina semen.
Zaradi viskove koičine olja v semenu, se mora luščilec redno čistiti (Amisy, 2012).
Pri luščenju imamo velike, drage naprave, ki imajo različne kapacitete. Ena izmed takšnih naprav je
prikazana na Sliki 1 . Na spletni strani kitajskega ponudnika različne strojne opreme Alibaba sem našla
ponudbo naprav za luščenje konopljinih in ostalih semen. Cene strojev se gibljejo do 18000$, njihove
kapacitete pa so med 100 in 350 kg semen na uro (Amisy, 2012).
Stiskanje
Iz semena, ki
vsebuje
okrog 35%
olja, iztisnemo konopljino olje. Razlikovati pa moramo med navadno stiskanim in hladno stiskanim
oljem. Pri toplem stiskanju oz. tradicionalnem postopku, se semena mehansko in termično
obdelujejo. Najprej se v valjčnem mlinu zmeljejo, nato se v mešalcu umešajo z vodo (voda je tista, ki
preprečuje, da bi se semena pri praženju zažgala, kar omogoča pridelavo 100% čistega olja), nato se v
ponvah popražijo med 100°C in 110°C in na koncu stisnejo v stiskalnici. Tako pridobimo olje, ki ima
Slika 1 Naprava za luščenje konoplje
Vir:http://www.diytrade.com/china/pd/12997536/Hemp_Seeds_Shelling_Separating_
Unit.html#normal_img (21.7.2015)

4
značilno temno barvo in gostoto, močno diši ter je intenzivnejšega okusa. Postopek hladnega
stiskanja je popolnoma drugačen. Tukaj se semena ne obdelujejo. Se pravi ni mletja, ni mešanja, ni
segrevanja ali praženja, temveč se s posebno stiskalnico iz celega semena samo iztisne olje. Bistvo
hladnega stiskanja je, da temperatura, ki nastaja zaradi pritiska v trenutku, ko stisnemo semena, ne
presega 40°C. Tako pridelano olje nima značilnosti toplo stiskanega olja, temveč je svetlejše barve, ni
tako gosto, vonja skoraj nima oz. je zelo nežen, okus pa je prav tako zelo blag (Oljarna Kocbek, 2015).
Ponudba stiskalnic rastlinskih olj je na spletu velika, od Bolhe, do certificiranih podjetij. Najširšo
ponudbo stiskalnic ima kitajski zastopnik Alibaba. Stiskalnice so drage, cene večjih se gibljejo tudi do
10000$, manjših pa do nekaj tisoč ameriških dolarjev. Kapacitete stiskalnic so od 150 do 250 kg
predelanih semen na uro, en liter olja pa dobimo iz približno 4 kilogramov semen.
6.2 Olje za prehrano
Hladno stiskana olja sodijo v najvišji kakovostni razred rastlinskih olj. Poleg naravne arome in okusa
po oreščkih jih na prestol odličnosti postavlja bogastvo življenjsko pomembnih negliceridnih
komponent, kot so vitamini A,D, E. Ima dobro razmerje esencialnih maščobnih kislin – omega 3,
omega 6 in GLA. Hladno stiskanih olj ne smemo izpostavljati visokim temperaturam in svetlobi, zato
jih hranimo v hladnem in temnem prostoru, z njimi ne cvremo ali kuhamo (Oljarna Kocbek, 2015).
6.3 Biodizel in maziva
Mednarodni standard za biodizel se imenuje SIST EN 14214. Kislinsko število, jodno število in
maščobnokislinska sestava pomembno vplivajo na odločitev ali je olje primerno za predelavo. Jodno
število vrednosti posamezno olje na podlagi dvojnih vezi. Več kot ima olje dvojnih vezi, bolj je
nenasičeno in večje je jodno število. Po standardu je maksimalno jodno število 120. Olja z visokim
jodnim številom so bolj občutljiva za oksidacijo, kar negativno vpliva na izgorevanje v motorjih.
Konopljino olje ima previsoko jodovo število (okrog 170), kar naredi olje neprimerno za uporabo kot
pogonsko gorivo. Drug faktor, ki preprečuje konoplji za uporabo v biogorivih je kislinsko število. To
nam pove vsebnost prostih maščobnih kislin v olju. Vrednost naj ne bi presegala 0,5%, pri konoplji pa
se te vrednosti gibljejo nad 5% (Čeh, 2009).
Pri mazivih je najbolj pomembna biološka razgradljivost. Maziva (olja) z nižjo viskoznostjo se hitreje
razgradijo. Opravljajo se meritve viskoznosti pri temperaturi 40°C in večina olj se nahaja v območju
med 26 in 46mm2/s, in pri temperaturi 100°C, kjer so vrednosti med 7 in 10mm2/s. Indeks
viskoznosti pri večini rastlinskih olj je višje od 200, kar pomeni da je ob segrevanju padec viskoznosti
manjši. Pri testiranju rastlinskih olj ob različnem pritisku, kaže konopljino olje najvišjo obrabo pri
temperaturi 100°C, pri 40°C pa daje najboljše rezultate (Čeh, 2009).
6.4 Oljne pogače in briketi za prehrano
Konopljini briketi oz oljne pogače so stranski produkt pri stiskanju olja. Lahko jih uporabimo za
prehrano ljudi, manj kakovostnejše pa pogosto uporabljajo za prehrano živali, predvsem za pse.
Briketi so podobni oljnim pogačam, le oblika je drugačna. Lahko pa se odločimo za mletje oljnih
pogač in na tak način pridobimo konopljine proteine ali pa konopljino moko. Poznamo pa še drugo
obliko briketov, ki je namenjena za kurjavo (Senčar, Konoplja, zdravilna za telo in zemljo, slastna na
krožniku, 2014).
6.5 Proteini
Proteini so pridobljeni s hladnim stiskanjem konopljinih semen, pri katerem se izloči olje-konopljine
pogače. Kar ostane, posušimo in zmeljemo v proteinski prah – ta še vedno vsebuje vse pomembne
sestavine samega konopljinega semena, le da je še bolj koncentriran v vsebnosti proteinov (odvzet

stiskanje,
hidrodestilaciija,
parna destilacija
CVET
eterična
olja
hidrolat
esenca pivo
tinkturesmola
čaj
zdravila
živali-varoja
človek-
zdravila
sušenje,
destilaciija
LISTI
čaj
zdravila
nastilj
5
mu je večji del maščob in vlaknin). Najprej dobimo zmes konopljinih proteinov in otrobov, ki jih
ločimo skozi grobo sito. Dobimo čiste proteine. (Zapušek & Habjanič, 2014).
6.6 Moka
Moka, prikazana na Sliki 2, vsebuje več kot 40% netopnih vlaknin, ki so sestavni del zdrave prehrane.
Vsebuje tudi več kot 30% naravnega rastlinskega proteina, veliko vitaminov in mineralov, ki
pripomorejo k dobremu okusu in zdravju našega telesa in duha. Polnovredno konopljino moko
mešamo z drugimi primernimi vrstami moke, in sicer dodamo do 30% konopljine. Konopljina moka je
neobstojna in lahko hitro oksidira, zato jo shranjujte v temnem in hladnem prostoru. Konopljino
moko dobimo iz presejanih otrobov, ki jih ločimo od konopljinih
proteinov. Mletje moke poteka v mlinih, lahko v mlinih na kamen,
vsekakor pa je priporočljivo, da se ne meša z glutenskimi žiti, ker
sama ne vsebuje glutena. Raziskovanje na področju ponudbe
mlinarskih uslug oz kapacitet mlinov še potekajo (Kurner, 2014) in
(Hannah Biz, 2006-2008).
Cvetovi in listi
Slika 2 Konopljina moka
Vir: http://www.hannah-
biz.si/ArticleDetail.aspx?
ArticleId=4878&FromDefault=1
(21.7.2015)

6
Sušenje
S pravilnim sušenjem ohranimo učinkovine cvetov in listov ter zmanjšamo nevarnost, da bi se razvile
gniloživke. Za pravilno naravno sušenje moramo zagotoviti zračen, suh prostor, kjer ni neposrednega
sonca. Če sušimo čaj za lastno uporabo in so količine majhne, ga lahko sušimo kar na podstrešju ali
kakšnem kozolcu. Če pa imamo čaj za prodajo ter je količina čaja večja, je smiselno kupiti sušilnico.
Pomembno je, da rastline sušimo v tankih plasteh, temperatura pa ne sme preseči 40°C. Na trgu se
pojavljajo različne kapacitete sušilnic (od 5 pa do 30 kg), lahko pa nam jih naredijo po naročilu. Cene
se gibljejo med 250 in 800€ (Rajh, 2015).
Destilacija in eterična olja
Eterično olje pridobivamo s parno destilacijo, hidrodestilacijo, lahko ga pridobivamo s stiskanjem ali
pa naredimo izvleček oz. ekstrakt. Destilatorji so drage naprave in stanejo tudi do 90000$, kapacitete
pa se gibljejo med 10 in 300 decilitri eteričnega olja v štirih urah. Ker se nahaja eterično olje v rastlini
v zelo malih količinah, potrebujemo veliko cvetov, da dobimo nekaj eteričnega olja. Parna
destilacija je postopek ko segrevanje droge in z uvajanjem vroče vodne pare izločimo iz rastline
eterična olja. Postopek pridobivanje eteričnega olja z parno destilacijo je relativno enostaven. V
kotel se da cele rastline ali rastlinske dela iz katerih nameravamo pridobivati eterično olje in v kotel
vodimo vročo paro. Alternativno cel kotel z vodo in drogo segrevamo do vretja. Iz kotla izparevajo
hlapne snovi (eterična olja) ter vodna para. Te pare hladimo in kondenzat je zmes eteričnega olja in
vode, ki ji pravimo tudi cvetna voda ali hidrolat (Favn d.o.o., 2011) in (Zapušek, Konopko.si, 2014).
Eterično olje se lahko uporablja v zdravilstvu, dodaja se pivu in drugim prehranskim izdelkom,
uporabno je v aromaterapiji.
6.7 Hidrolat
Hidrolati so čista vodna raztopina, ki poleg eteričnega olja nastanejo pri destilaciji rastlin. Vsebujejo
vodotopne spojine in tudi nekaj molekul eteričnega olja rastline. S pridom se uporabljajo v kozmetiki,
saj so varna in nežnejša alternativa eteričnim oljem in se zaradi tega lahko nanašajo direktno na
kožo. Konopljin hidrolat pa ni uporaben samo v kozmetiki oz. aromaterapiji, zaradi njegovih lastnosti
predvidevamo, da bi ga bilo možno uporabiti tudi za varstvo rastlin.
Vonj konoplje oz. eteričnega olja je poseben in ima lahko pomembno komercialno vrednost, ki pa je
odvisna od vrste konoplje. Večino vonja ni od kanabinoidov (terpenofenoli) ampak od monoterpenov
in sekviterpenov, ki imajo značilen vonj. V raziskavah iz leta 1980 so identificirali 58 monoterpenov in
38 sekviterpenov v konoplji. Vsebnost THC v eteričnem olju je zelo nizka - pod 0,08 %.
Bakteriostatske aktivnosti eteričnega olja so raziskovali že v 80. letih in ugotovili, da deluje
protiglivično. Prav tako so raziskali, da dve spojini v eteričnem olju (limonen in α-pinen) delujeta kot
repelent za veliko insektov.
KIS in zadruga Konopko sodelujeta v raziskavi protiglivičnega delovanja hidrolata. Raziskave bodo
pokazale, če lahko tudi pri konopljinem hidrolatu pričakujemo podobne - torej proti glivične lastnosti
in s tem posledično njegovo uporabno vrednost pri varstvu rastlin (Konopko.si, 2015).
6.8 Tinkture in smole
Tinktura je alkoholni izvleček (etilni alkohol) iz smole industrijske konoplje, ta pa se nahaja na cvetu.
Tinkture in smole uporabljamo v zdravstvene namene (Konopko.si, 2015). V Sloveniji pridobivanje in
uporaba tinktur ter smol iz industrijske ali indijske konoplje ni dovoljeno. Razlika med smolo in oljem
je v viskoznosti. Smolo uporabimo kot dodatek kremam, mazilom, kot zaščito pred UV žarki, dodaja

7
se jedilnim oljem. . Smol in tinktur, ki jih lahko prav tako pridobivamo iz cvetov, pa v Sloveniji ni
dovoljeno pridobivati (Svete, 2014).
6.9 Pivo
Na svetovnem in slovenskem trgu se v zadnjih letih pojavlja konopljino pivo. Pivo se prideluje po
standardnem postopku za pivo, ječmen kuhajo in ne pražijo. V celotni količini piva je 5% eteričnega
olja, ki ga pridobivajo s postopkom hidrodestilacije ali parne destilacije. Cena konopljinega piva je
okrog 2€ za pollitrsko stekleničko. V Sloveniji je s prodajo konopljinega piva poskusila pivovarna
Laško, vendar so ga lahko le izvozili v Avstrijo, ker v Sloveniji ni
dovoljeno. Na Sliki 3 je prikazana steklenica konopljinega piva
Cannabis Club (Harmonija narave, 2014).
Kozmetika
Konoplja je zaradi svoje sestave in številnih pozitivnih lastnosti
postala prepoznavna tudi kot del kozmetičnih izdelkov, namenjenih
predvsem za nego kože. V teh izdelkih jo najdemo v treh oblikah, in
sicer kot hladno stiskano olje, eterično olje in hidrolat. Na spletu je
široka ponudba kozmetičnih izdelkov iz industrijske konoplje, od
balzamov za ustnice, šamponov, mil, krem, odstranjevalcev ličil ipd.
Osnova za izdelavo mil je olje, kateremu se doda NaOH in eterično
olje. Hidrolat se dodaja parfumom in raznim tonikom. Najbolj
pomembno pa je, da so izdelki naravni, ščitijo kožo in niso sporni.
Organiziranih je veliko tečajev in delavnic za izdelavo domače
kozmetike, tako iz konoplje, kot iz drugim surovin (Konopko.si, 2015).
Slika 3 Konopljino pivo
Vir: http://www.harmonija-
narave.com/index.asp?
action=view&gID=27&pID=150&c
ID=0 (21.7.2015)

godenje, mikanje,
tkanje,...
STEBLO
vlakna (30%)
tekstil za ljudi
industrija
vrvi, platno,
preproge
plastika-
kompozit
granulatfilc
celuloza-
pezdir (70%)
beton
papir
izolacija
nastilj
kurjava briketi
organska
snov v tleh
8
Vlakna
6.10 Razvlaknjevanje oz godenje
Biološko gledano, naj bi bile za vlakno bolj uporabne moške rastline, ki imajo finejša in nežnejša
vlakna. Seveda so uporabne tudi ženske rastline. Odvisno je od sorte in za kaj gojimo-ali želimo le
vlakna ali semena in vlakna. Če želimo le vlakna, potem žanjemo konopljo preden prašniki sprostijo
pelod, drugače počakamo do formacije semena (Seshata, 2013).
Biološko razvlaknjevanje ali godenje je najstarejši način in se še danes najbolj uporablja. Vlakno se od
drevenastega dela ločuje s pomočjo mikroorganizmov, ki razgradijo pektinske vezi. Godimo lahko z
rosenjem ali pa namakanjem v stoječi ali tekoči vodi. Rosenje je najbolj enostavno in poceni, traja pa
od treh tednov do enega meseca, odvisno od vremena. Močenje v mlakah ali rekah lahko traja od
enega do treh tednov, odvisno od temperature vode. Danes močijo tudi v bazenih z nekaj tonami
stebel z ogreto vodo na 30 – 40°C. To traja 3 do 4 dni in močno smrdi. Močenje večjih količin v
bazenih ali rekah ni sprejemljivo zaradi velikega biološkega onesnaževanja vode, ki lahko pripelje do
pogina rib. Najboljša metoda je torej godenje z rosenjem in cepljenjem z začetno kulturo bakterij in
gliv. Daje največji izplen vlakna dobre kvalitete, ne rabi energije in ni mukotrpno. Različni načini
godenja in različne startne kulture lahko različno vplivajo na barvo vlakna, ki je lahko temno,
pepelnato sivo, zeleno do zlato rumenega in rdečkastega. Obstaja tudi možnost godenja v mrazu in
snegu, ki rezultira v svetlejši barvi vlaken. Kemični načini s pomočjo raznih baz se uporabljajo bolj v
laboratorijih ali pa tam, kjer kvaliteta vlakna ni tako pomembna. Mehanični načini se uporabljajo za
ločitev nižje kvalitetnih rastlin, ki so na primer poškodovane zaradi toče (Hannah Biz, 2006-2008)
(Seshata, 2013).
Pri mehanskem načinu se uporablja niz valjev ali kladivar. Vlakna se nato očistijo in narežejo na
željene dolžine ter zbalirajo v velike bale. Ostanek-celuloza, se nato lahko porabi za izdelavo papirja
po določenih postopkih, za izdelavo filca ipd (Sheppard, 2007).

9
V podjetju Hempflax so razvili stroj za dekortikacijo, kjer se
ločijo vlakna od lesenega dela stebla. Na koncu dobimo
celulozo in fina vlakna, ki so skoraj povsem brez primesi.
Trenutno stroj predela do štiri tone slame na uro, pri procesu
pa se odstranijo tudi deli rastline, ki morebiti niso bili dovolj
dobro odstranjeni. Podjetje deluje po standardu ISO 9001
(HempFlax, 2014). Na Sliki 4 je prikazan manši stroj za
razvlaknjevanje (Amisy, 2012).
6.11 Celuloza
6.12 Papir
Do leta 1883 so približno 80% papirja izdelovali iz konopljinih vlaken. Konoplja je bila podlaga za
knjige, biblije, zemljevide, bankovce, vrednostne papirje in časopise. Surovine, iz katere so takrat
izdelovali papir, so bila stara jadra in vrvi, stare obleke, prti in ponjave. Tako imenovani papir iz cunj
velja za najtrpežnejši in dragocenejši papir, prikazan na Sliki 5. Ko je papir moker se da trgati, ko pa je
suh, ohrani isto trdnost, kot prej. Pri postopku predelave konoplje v papir so uporabljali tulje, srediko
konopljinega stebla, ki je do tedaj predstavljala stranski odpadek pri pridobivanju vlakna. To
predstavlja 77% stebelne mase konoplje (Dejan, 1995).
Na površini 0,4 ha posejani s konopljo, pridelamo toliko celuloze kot na 1,66 ha gozda. Pri tem pa pri
predelavi konopljine celuloze rabimo od ene četrtine do
sedmine žveplene kisline za izločitev lignina, ki drži skupaj
celulozna vlakna. Lahko pa delamo brez kemikalij, če
uporabljamo kalcijevo sodo. Pri tem belimo papir brez klora in
ne rabimo fungicidne zaščite na podlagi selena. Konopljino
embalažo lahko zažgemo, kompostiramo ali recikliramo in tako
zaključimo krogotok snovi v naravi. Z današnjo tehnologijo bi
bila predelava konoplje v papir nekajkrat cenejša, kot iz lesa,
toda za rentabilno predelavo bi morali imeti posejano najmanj
10000 ha njiv (Dejan, 1995).
Marca 1994 so v Frankfurtu razglasili, da so razvili amonijak-
sulfit-alkoholni (ASA) proces zaprtega kroga, ki omogoča
proizvajanje papirne kaše brez onesnaževanja. Pred tem so za
izločitev lignina bila potrebna štiri kloriranja. Ličje se v tem
procesu razdeli na dolga in kratka, ki so bogata z ligninom. Ta papirna kaša je svetlejša od konopljine,
je enako kakovostnejša in donosnejša (Robinson, 2000).
Pri papirju, narejenem iz lesnih vlaken, se uporabljajo belila, ker so vlakna rumenkaste barve. Papirno
kašo pripravimo iz konopljinih vlaken, vode in minimalne količine kemikalij. Papirni stroj je sestavljen
iz sit, ki s tresenjem oblikujejo list. Voda pri tem odteka, papir pa potuje naprej v stiskalnice, kjer
iztisnejo še preostalo vodo. Dobimo papirni trak, ki ga sušimo na do 98% suhe snovi v papirju. Na
Slika 5 Konopljin papir
Vir: http://khadi.com/shop/sunn-
hemp-papers-hmp/ (21.7.2015)
Slika 4 Stroj za razvlaknjevanje
detail/industrial-hemp-fiber-decortication-
machine_1953817387.html (21.7.2015)

10
koncu se papir navije na bale in kasneje razreže
na željene velikosti (Viltužnik, 2009) in
(Sheppard, 2007).
6.13 Konopljin beton, zidaki in izolacija
Konopljin beton je 100% naraven gradbeni
material, sestavljen iz konopljinega pezdirja,
katerega glavna komponenta je celuloza. Pezdir
je nasekljan na koščke, velike do 5 cm, za omete
in bolj fina dela pa uporabljamo bolj fina vlakna.
Poleg konopljinega pezdirja je glavna
komponenta mešanica apna, sestavljena iz
gašenega apna, hidravličnega apna NHL5 in
cementa, doda pa se lahko tudi pesek, če delamo notranje omete. Apno ima sposobnost vezave CO2
iz ozračja in na tak način skozi leta pridobiva na trdoti. Nepogrešljiva sestavina pa je nenazadnje tudi
voda. Konopljin beton se večinoma uporablja kot polnilo lesene skeletne konstrukcije, ki je enaka kot
pri gradnji montažne hiše. V tem primeru je konopljin beton izolacijsko polnilo za stene, strehe in tla,
ki ne nosi vertikalnih obremenitev zaradi premajhne tlačne trdnosti, je pa dovolj močan da prevzame
horizontalne sile (npr. v primeru potresa), zato dodatno zavarovanje konstrukcije ni potrebno (npr. z
diagonalami). Če konopljinemu betonu dodamo večji procent cementa ali gline dosežemo takšne
tlačne trdnosti, da lahko material prevzame nosilno funkcijo objekta. V tem primeru se izdelujejo
zidaki in prefabricirane nosilne plošče. Zaradi manjše vsebnosti konoplje je konstrukcija manj
izolativna in tako bolj primerna za toplejša podnebja (Resulbegović).
Konopljin beton se lahko vgrajuje ročno – okoli stebričev se postavijo opaži, v katere se plast za
plastjo narahlo nabija še vlažen material. Za tak pristop ni potrebno posebno orodje, niti pretirano
predznanje, pomanjkljivost je le v tem, da je metoda precej zamudna. V zadnjem času bolj razširjena
metoda vgrajevanja konopljinega betona je s strojnim vbrizgavanjem, pri katerem je potrebnega
manj veziva, posledično je tudi stena bolj izolativna. Pri vbrizgavanju se sestavine mešajo med samim
procesom, obstaja več variacij, običajno iz ene šobe prihaja vezivo (apnena zmes+voda) in druge pa
koščki konopljinega pezdirja. Za stebri se postavi opaž po celotni višini zidu, nato se z vbrizganjem
enostransko aplicira, po odstranitvi opaža se postopek ponovi še z druge strani, da stebri ostanejo
znotraj konstrukcije (Resulbegović).
Konopljini zidaki so sestavljeni iz istih sestavin kot konopljin beton, le da si vnaprej pripravimo lesene
opaže, vanje vlivamo beton, in ko se zmes posuši, opaže odstranimo in dobimo zidake, ki jih
razrežemo na poljubne dimenzije (Rijavec, 2013).
V gradbeništvu je poleg konopljinega betona in zidakov široko uporabna tudi izolacija in vlaknene
plošče. Plošče odlikuje finejši in bolj kompakten zunanji sloj ter homogenejša površina, zaradi česar
so še posebej primerne v pohištveni industriji za barvanje, lakiranje, furniranje s plemenitimi furnirji,
lepljenje laminat-ultrapas plošč in tapiciranje. Uporabljajo se v gradbeništvu za pregrade, zaščito,
podkonstrukcije, talne in stenske podloge itd.
Izolacija se izdeluje iz konopljinih vlaken (Slika 6) in predstavlja ekološki nadomestek kamene in
steklene volne, ki se uporablja za izolacijo streh in fasad. Toplotno izolativnost materiala dosegamo z
zračnimi prostori, ki nastajajo med vlakni. Izolacija iz konoplje je glede toplotne in zvočne izolativnosti
primerljiva s kameno volno (toplotna prevodnost 0,040 W/mK), za spoznanje lažja (manjše gostote)
in bolj odporna na vlago, ki povečuje toplotno prevodnost materiala. Dolžina vlaken se giblje med

11
100 in 200mm s čistočo okrog 85%, za finejšo izolacijo pa so veliki od 40 do 100mm z čistočo 95%
(HempFlax, 2014). Njena glavna prednost je iz ekološkega vidika – celoten proces izdelave izolacije iz
konoplje ima negativen ogljični odtis – upoštevajoč energijo, ki je potrebna za vzgojo rastline in
procesiranje, za razliko od npr. kamene volne, ki jo pridobivajo s taljenjem bazalta in diabaza pri
1600°C. Prav tako je človeku prijaznejša, saj ne vsebuje nobenih umetnih sestavin ali dodatkov, ki bi
lahko bili škodljivi (npr. draženje kože in dihal). Pri uporabi konopljine izolacije ne prihaja do
neželjenega posedanja in deformacij zaradi teže
(Resulbegović) in (Hemp Technologies Collective,
2008-2015). Ker konopljina vlakna ne vsebujejo
beljakovin, ne potrebuje zaščite pred plesnijo in
žuželkami (HempFlax, 2014).
Konopljina piramida v Sloveniji
V Sloveniji je zaenkrat le ena zgradba, zgrajena iz konopljinega betona. V letu 2013 se je za ta projekt
odločil gospod Borut Šket, ki je v sodelovanju z irskim strokovnjakom za naravne gradnje, Henryjem
Thompsonom, postavil piramido v žalskem Bio parku Nivo. Borut Šket pripelje konopljeni pezdir iz
avstrijske Koroške, rad pa bi sodeloval s slovenskimi proizvajalci surovin za izdelavo konopljenega
betona in drugih materialov za gradnjo. Šket pravi, da hektar konoplje zadostuje za eno hišo. V
Franciji je pridelek na hektar okrog 10 t, v Sloveniji manj. Ker potrebujemo za gradnjo večinoma
pezdir, tega pa je v steblih okrog 60%, dobimo iz enega hektarja približno 300 bal, kar predstavlja 6
ton pezdirja. V slovenskih razmerah bi zato potrebovali nekaj več kot hektar konoplje, da bi pokrili
zahteve ene hiše po gradbenem materialu (Senčar, 2013).
Ves konopljin gradbeni material (beton, zidaki) so bili testirani. Testiranja so izvedli na Zavodu za
gradbeništvo Slovenije in na gradbeni fakulteti na Univerzi v Mariboru, pridobljen pa je bil tudi
certifikat o sodelovanju na Forumu inovacije (Šket, 2013).
6.14 Nastilj
Odpadni del celuloznega dela stebla industrijske konoplje se lahko uporabi za nastilj živalim, V
Sloveniji trenutno še ni ponudbe nastilja za živali iz industrijske konoplje, vendar pa je po svetu to že
močno razširjeno. Konopljin nastilj vpije veliko vode, ostane dlje časa suho in zato porabimo manj
nastilja, živali pa se počutijo prijetneje. Zaradi visokega deleža ogljikovodikov v steblih, se dušik iz
gnoja sprošča počasneje, vendar trajneje. Cene vreče nastilja so v ZDA okrog 21$, za celo paleto pa
okrog 500$ (American Hemp, 2013) in (Hemp Technologies Collective, 2008-2015).
6.15 Briketi
Briketi in peleti za kurjavo so izdelani iz suhe celuloze, ki ostane po odstranitvi vlaken. Izdelujejo se
po različnih postopkih, za kurjavo pa mora biti pri peletih avtomatiziran sistem kurjenja, medtem ko
pri briketih to ni potrebno.
Za briketiranje je material vmes shranjen v zbiralnikih od koder so nato transportirani do stroja za
briketiranje. Po procesu se morajo briketi stabilizirati, ki se dogaja v drugem stroju, kjer nato otrdijo.
Nato se izvede analiza energetskih vrednosti briketov, meri se količina porabljenega kisika in količina
sproščene energije med sežigom. Konopljini briketi so po analizi proizvedli 0.8 kg CO2 in 0.15 kg CO
na kilogram briketov. Količina energije, ki jo ob sežigu oddajo je za 1000kJ višja, kot pri lesnih briketih
in znaša 18000kJ. Težavo pa predstavlja hitra izguba mase med sežigom, torej hitro zgorijo. To se
skuša izboljšati (Mankowski & Kolodziej, 2008).
Slika 6 Konopljina izolacija
Vir:
http://www.vitalni.si/vsebina/203/2/121/Iz_semina
ra_o_konoplji.html (21.7.2015)

12
6.16 Etanol
Konoplja je pogosto spregledana kot potencialni vir etanola,
predvsem zaradi sladkornega trsa, koruze in podobnih rastlin.
Dejstvo pa je, da so te rastline okoljsko manj prijazne in so bolj
pogosto namenjene prehrani in zato jih je manj smiselno
uporabljati za produkcijo etanola. Leta 2009 in 2010 so
raziskave pokazale, da je količina etanola, ki ga pridobimo iz
kilograma suhe snovi konoplje, konkurenčna količini iz ostalih
rastlin. V letu 2010 so pridobili iz kilograma suhe snovi konoplje
171 g etanola. Etanol se najlažje proizvaja iz škroba, katerega
sladkor je glukoza. Postopki za pridobivanje etanola iz celuloze
pa so dražji, vendar okoljsko bolj sprejemljivi. Etanol je lahko
osnova za izdelavo plastike- Bio_MEG in BIo-PTA (Seshata, 2013).
6.17 Vlakna
6.18 Tekstil-industrijski, humani
Z današnjimi sortami lahko pridelamo od 2500 do 3000 kg vlaken na ha. Torej znatno prekaša lan in
bombaž. Je torej na našem področju najbolj produktivna rastlina za vlakno (Hannah Biz, 2006-2008).
Okrog 30% konopljinih stebel predstavljajo vlakna. Za njihovo uporabo je potrebna predelava.
Najprej je potrebno godenje stebel (opisano zgoraj). Za ločitev vlaken od celuloze se uporabljajo
nekakšna kladivca, ki trejo celulozni del. Vlakna se nato očistijo, včasih se stisnejo in spravijo v bale za
lažje skladiščenje, podobno kot se dela pri bombažu in drugih naravnih tkaninah. V tekstilu se
uporabljajo dolga vlakna (primarna), z dolžino 40 do 60mm in s čistočo 98%. Vlakna očistimo,
spredemo in nato stkemo ali pletemo v udobne, obstojne in trdne materiale za jakne, hlače, majice,
tudi spodnje perilo. in tehnični tekstil kot so šotorska platna, jadra, geotekstilije ipd. Konopljin tekstil
je obstojen, ima dobre toplotne lastnosti, visoko paroprepustnost, odporen je na plesen in je
antialergen. Za mehčanje vlaken se lahko ta namakajo v skoraj vreli raztopini mila in natrijevega
karbonata. Najprej se sperejo z ocetno kislino nato pa še s čisto vodo (Hasič, 2014) in (Seshata, 2013).
Niti se spletajo na isti način kot pri ostalin naravnih vlaknih. Vlakna se zvijajo v dolgo nit, ki se ji lahko
tretira z voskom, ki jo naredi odporno na vodo. Velikokrat se dodajajo tudi druga vlakna in dobimo
mešanice, ki se uporabljajo pogosteje. V preteklosti so niti pridobivali na ročen način, s pomočjo
kolovrata in vretena (Seshata, 2013).
Pri industrijskem tekstilu iz konoplje se najbolj poznane vrvi, ki se uporabljajo na ladjah. Konopljino
vlakno dobi v mokrem stanju še boljše lastnosti, kar pomeni, da konopljina vrv dobi boljše mehanske
lastnosti. Zaradi grobe površine vrvi in hidrofobnosti, so vozli iz konopljine vrvi dosti bolj stabilni kot
sintetični. Vrvi so priznane v pomorstvu in ostalih gospodarskih panogah. Sukanci so primerni za
vezenine in finejše izdelke, na koži pa so izjemno prijetna, na Sliki 7 pa je primer torbe iz konoplje
(Vitalni.si, 2011).
Slika 7 Torba iz konopljinih vlaken
Vir: http://www.vitalni.si/vsebina/192/2/105/Uporaba_konopljinih_vlaken.html (21.7.2015)
Kontrolira se moč vlaken, njihova dolžina in premer, barva, natezna trdnost, prisotnost THC pa ne
sme presegati 0,2% Najbolj fino konopljino vlakno je dovolj nežno, da je lahko tkano skupaj s svilo;

13
dejansko se lahko meša tudi z bombažem, lanom pa tudi s sintetičnimi vlakni. Je najdaljše naravno
vlakno, odporno na plesni in podobno kot bambusova vlakna, tudi na UV svetlobo (Vitalni.si, 2011).
Meritve 10 mm dolgega vlakna, so pokazale, da zdrži težo 46 do 72 km svoje dolžine. Razteznost
vlakna je 2%, kar vlakno označuje kot neelastično. Nase lahko veže do 30% vlage, zato je tako dobra
za vrvi (Hannah Biz, 2006-2008). Kontrolira se tudi metrično število (Mn). minimum je Mn 1.8,
nekatera vlakna pa dosegajo tudi Mn90. Za navadno blago je minimum Mn26 (C.E.L.C., 2010).
V Sloveniji je ker nekaj ponudnikov tekstilnih izdelkov iz industrijske konoplje. Večina izdelkov je
uvoženih, saj surovine za izdelavo platna in drugih izdelkov še ni mogoče pridobiti. Sicer se gospod
Sušnik trudi, da bi se to spremenilo. Ponudbo imajo Hannah Biz v Ljubljani, podjetje Bebi natura iz
Slovenske Bistrice (BebiNatura, 2010) (Hannah Biz, 2006-2008).
6.19 Podjetje Bebi Natura
Podjetje Bebi Natura je skupaj z ženo ustanovil Borut Šket leta 2010. ponujajo predvsem oblačila za
najmlajše, za odrasle, v ponudbi imajo metrsko blago, blago za sedežne garniture ipd. vsi izdelki so iz
ekoloških surovin in tako zelo prijazni za uporabo, ponudnik se namreč zaveda, da je bombaž eden
izmed največjih onesnaževalcev tal na svetu zaradi velike porabe pesticidov. Na tak način tudi
oblačila niso najbolj zdrava. Oblačila in blago se izdelujejo po OE 100 standardu, ki določa sledenje in
dokumentiranje, nakup, obdelavo in uporabo 100% certificiranega organskega bombaža, vlakna,
preje, tkanin in končnih izdelkov, glavna surovina za izdelavo oblačil je seveda industrijska konoplja
(BebiNatura, 2010).
6.20 Filc
Primarna vlakna so odličen material za oblikovanje filca. Glede na končno uporabo lahko dobimo
različne debeline in gostote filca. Masa filca se giblje med 400 in 3000g na kvadratni meter.
Velikokrat pa se konopljina vlakna mešajo z drugimi materiali, odvisno od potreb končnega produkta.
Filc se lahko uporablja za polnjenje sedežev, v avtomobilski industriji, kot izolacija, geotekstil, za
preproge, uporablja se kot substrat v vrtnarstvu ipd (Stemergy, 2006-2007).
Prerez filca nam kaže, da je sestavljen iz dveh plasti, ki sta ena nad drugo povezani s točno določenim
kotom. Debelina filca je odvisna od hitrosti procesa-hitreje kot gre stroj, tanjša je plast vlaken.
Naslednja stopnja v izdelavi filca poteka skozi stroj, sestavljen iz igel. Na tisoče igel gre skozi filc in na
enem kvadratnem centimetru je možnih do 70 luknjic. Vzorci so navadno naključni in končni produkt
je netkana koprena, ki se zvije v role. Potem se navadno še stisne in nareže na željene dimenzije
(HempFlax, 2014).
6.21 Bio-plastika oz bio-kompozit
Kompoziti imajo v svoji sestavi del naravnih sestavin, ki so kombinirane s sintetičnimi. Sintetične
sestavine so navadno poliester ali kakšne smole. Bio-kompoziti pa so popolnoma iz naravnih sestavin.
Te so navadno celuloza, ki ostane po odstranitvi vlaken, ki jo navadno pridobimo iz jute, lanu,
bombaža ali konoplje. Plastiko iz naravnih materialov odlikujejo visoka gostota, kompaktnost, moč,
trdnost, prenese visoke temperature in druge dobre lastnosti, ki ji omogočajo široko uporabo v
pohištveni industriji, pri izdelavi glasbenih inštrumentov, delov za avtomobile, vrečke, uporaba v 3D
tiskalnikih in nenazadnje se lahko reciklira in s tem zmanjšuje okoljski odtis.
Plastika iz konoplje se navadno pridobiva iz ženskih rastlin, saj so vlakna iz moških rastlin nežnejša in
šibkejša ter zato primernejša za uporabo v tekstilni industriji. Celuloza je lahko pridobljena na različne
načine- s hidrolizo na 50-90°C ali z namakanjem šibkih kislinah. Končen produkt morajo biti nano
delci, ki se nato povežejo v plastiko. Kompoziti, ojačani s konopljinimi vlakni, imajo podobno natezno

14
trdnost kot steklena vlakna. V letu 2003 so ugotovili, da če se konopljina vlakna tretirajo s 4-6%
NaOH, je natezna trdnost boljša. Leta 2007 pa so to nadgradili z uporabo polimlečne kisline (PLA), ki
je prinesla še boljše rezultate (Seshata, 2013). Konopljini nanodelci za povezavo med seboj ne
potrebujejo smol ali lepil.
Pri izdelavo plastike iz konoplje se lahko poslužimo več različnih tehnik. Izbiramo lahko med
brizganjem, iztiskanjem, stiskanjem, pihanjem, prenosnim modeliranjem in vakuumskim
oblikovanjem. Pri brizganju gre za oblikovanje materiala v tekočem stanju skozi tanko luknjico. Je
najpogosteje uporabljena metoda. Pri iztiskanju je plastika lahko vroča ali hladna ter je iztisnjena
skozi odprtino in oblikuje se neskončen špaget. Pri stiskanju se ob običajni temperaturi ustvari pritisk
in se poljubno oblikuje. Pihanje je metoda, kjer se vroča plastika oblikuje z notranjim plinskim
pritiskom. Pri prenosnem modeliranju se najprej oblikuje kos plastike, ki se nato prenese v vroč
model, kjer se na koncu strdi. Za vakuumsko oblikovanje potrebujemo vročo plastiko, v modelu pa se
izsesava zrak in jo oblikuje (HEMPPLASTIC, 2010).
V letu 2014 so zadruga Konopko, Visoka šola za polimere v Slovenj Gradcu in Plastika Skaza iz Velenja,
naredili prvi kompozit iz konoplje v Sloveniji, za katerega so dobili nagrado Climate Launchpad 2015
in je prikazan v Sliki 8. Pripravili so ga prav v mešanici na osnovi polimlečne kisline (PLA) in konopljinih
vlaken v masnem razmerju 90:10 s pomočjo dvopolžnega ekstruderja. Konoplja in PLA sta razgradljivi
in zaradi tega idealni za zamenjavo nerazgradljive plastike, ki se samo kopiči. Kot produkt smo dobili
kompozitni filament (nekak neskončen špaget), ki ga lahko direktno uporabimo tudi v 3D tiskalniku.
Sedaj so na voljo tudi naravna barvila.
Kompoziti iz naravnih vlaken so za približno 25 odstotkov močnejši, kot pa termoplastika ojačana z
lesnimi vlakni poleg tega pa ne postavljajo nobenih okoljevarstvenih problemov, kot jih na primer
steklena. Konopljina vlakna so zelo heterogena in jih
lahko opisujemo kot kompozitni sistem, sestavljen iz
treh različnih delov: srednja lamela ter primarna in
sekundarna celična stena, zgrajena okoli srednjega
prostora – lumna (Škufca, 2010).
V letu 1996 je bilo v Veliki Britaniji ustanovljeno podjetje HempPlastic, ki se je pričelo ukvarjati z
industrijsko konopljo in posledično bio-plastiko iz
konoplje. Na svojem področju so zelo uspešni, razvitih
imajo veliko različnih metod za predelavo, ki so zgoraj
naštete, plastiko pa predelujejo v različne izdelke, ki jih
lahko izdelajo tudi po naročilu (HEMPPLASTIC, 2010).
6.22 3D tiskalniki
3D tiskanje je postopek izdelave tridimenzionalnih
predmetov iz digitalne datoteke. Za oblikovanje
predmeta so potrebni še nekateri dodatni procesi.
Končni produkt je narejen v zaporednih plasteh, ki se ob
prerezu dobro vidijo. Najprej je potrebno izdelati virtualen načrt oz skico, narejen v CAD (Computer
Aided Design) 3D Modeling programu za nove izdelke ali pa s pomočjo 3D skenerja kopirati že
obstoječe izdelke. Ko imamo digitalno 3d obliko pripravljeno za tiskanje, jo pošljemo 3d tiskalniku v
datoteki s končnico .STL, ki je znak za stereolitografijo. STL datoteka vsebuje množico 3D večkotnikov,
ki so razrezani v sloje tako, da printer razume, kako pašejo skupaj. Stopljen material se nato nanaša v
plasteh skozi majhne šobe. Uporabljajo se najrazličnejši materiali, od gume, plastike papirja, kovine in
Slika 8 Kompozit in PLA.
Vir: http://konopko.si/razvoj-novih-izdelkov
(21.7.2015)

15
v zadnjem času vedno bolj uporabljena bioplastika. Bioplastika ima ugodne lastnosti za topljenje in
hlajenje. Navadno je navita na kolut, ki je nameščen na 3D tiskalniku in ob tiskanju se »špaget«
bioplastike vleče v ogrevalno glavo, kjer se stopi. Nato se skozi majhno luknjico nanese na tiskalno
posteljo. Tiskalniki se med seboj razlikujejo po gibanju postelje in glave-nekateri imajo gibljivo le
posteljo, nekateri le glavo, pri nekaterih pa je gibljivo vse. Gibati pa se morajo v treh smereh. Proces
lahko traja nekaj minut ali pa več dni, odvisno od zahtevnosti predmeta. (3D tisk, 2013-2015).
Na voljo je več različnih tehnologij za tiskanje. Nekatere metode uporabljajo topljive in mehke
materiale za izdelavo plasti. Najpogosteje sta uporabljena lasersko sintiranje in modeliranje s
taljenjem, druge tehnologije pa so še OBJET-Polyjet, VOXELJET-Vox plastika in vox pesek ter ZCORP-
mavčni prah (3D tisk, 2013-2015).
V drugem viru so definirali sedem glavnih procesov in tehnologij. Pri fotopolimerizaciji gre za
polimersko smolo, ki se strdi ob UV svetlobi. Najpogosteje uporabljena tehnika pri tem je
stereolitografija (SLA), kjer se iz posode s smolo s pomočjo UV laserja nanaša po ena plast naenkrat.
Zaradi UV svetlobe se polimer (smola) strdi. Nato se nanašajo nove in nove plasti po določenem
vzorcu. Naslednji proces je brizganje materiala in je zelo podoben tiskanju na papir. Skozi drobne
šobe se nanaša material, ki se strdi ob prisotnosti UV svetlobe. Pri brizganju veziva sta uporabljena
dva materiala, en je v obliki prahu, drug pa je tekoče vezivo. Najprej se nanese prašnati material, čez
pa se nanese tekoče vezivo, ki deluje kot lepilo. To se ponavlja do končnega izdelka, nazadnje se
odstrani preostali prah in se uporabi pri naslednjem tiskanju. Zlito modeliranje z odlaganjem je
naslednja tehnologija, kjer se uporablja plastika ali kovine. Šobe se premikajo, material pa otrdi takoj
po iztiskanju. Najbolj pogosteje se uporabljata ABS (Akrilonitril Butadien stiren) in PLA (polimlečna
kislina). Pri Powder Bed Fusion je najpogostejša metoda lasersko sintiranje. Laser povezuje (zliva)
majhne delce plastike, kovin, keramike ali stekla v 3D oblike. Oblikujejo se plast za plastjo do končne
oblike. Prah, ki ostane je podporni material za končni izdelek. Spajanje plošč, ki so lahko kovinske,
plastične ali papirnate, poteka pod visokim pritiskom. Zadnja tehnologija pa je direktno odlaganje
materiala s pomočjo energije, kjer je navadno uporabljen kovinski material. Nanaša se z gibljivo glavo
s šobami, ki ga s pomočjo energije stopi in oblikuje v 3D material ( 3D Printing.com, 2015).
Široko ponudbo dobrih programov nudijo velika podjetja kot so Google in Microsoft ter mnoga
manjša podjetja. Cene skenerjev se gibljejo od 500€ za manjše do prek sto tisoč za večje in
zmogljivejše v velikih podjetjih. 3D printing se je v zadnjem času začel uporabljati v medicini,
avtomobilski in vesoljski industriji itd. Zdi se, da bo v prihodnje 3D tiskanje imelo veliko vlogo in se
bolj razširilo. Pomembno pa je, da nadomestimo »umetno« plastiko s plastiko iz naravnih materialov,
ki so razgradljivi ali pa se lahko reciklirajo. Eden izmed takšnih materialov je lahko biokompozit iz
konoplje.
7 Bioremediacija z industrijsko konopljo
Onesnažena tla so v kmetijstvu dandanes vedno večji problem. Onesnažimo jih lahko zaradi napačne
rabe gnojil, uporabe digestata iz čistilnih naprav, včasih pride do onesnaženja zaradi industrije. Taka
tla je zelo težko očistiti, ker težke kovine niso esencialni elementi za rast rastlin in jih zato prevzemajo
v svoj organizem le v majhnih količinah. Nekatere rastline, pa so poznane kot čistilke tal. Te rastline
so navadno enoletnice, z manjšo ekonomsko vrednostjo. Ena izmed enoletnic je tudi industrijska
konoplja in ima večjo ekonomsko vrednost. Če jo sejemo na onesnaženih tleh, prevzeme nekaj težkih
kovin iz tal. Te se nalagajo v semenih, vlaknih, listih in celuloznem delu stebla. Največja količina težkih
kovin se nalaga v listih, nato v steblih in najmanj v semenih. Razlik v moči vlaken med vlakni iz
neonesnaženega območja in vlakni iz onesnaženega območja ni bilo. Vrednosti težkih kovin v

16
rastlinah kljub prisotnosti niso bile tako visoke, da bi bile škodljive ali nevarne (Linger, Müssig,
Fischer, & Kobert, 2002).
Težke kovine se lahko iz tal črpajo tudi s pomočjo lanu in bombaža. V eni izmed raziskav so bile
vključene tri različne vrste rastlin-lan, bombaž in industrijska konoplja. Posajane so bile na
industrijsko onesnaženem območju v Bolgariji. Vsebnosti težkih kovine-svinca, cinka, kadmija in bakra
so se merile v cvetovih, steblih, listih in koreninah. Največ težkih kovin so našli v koreninah, od tega
najvišja količina v lanu, od težkih kovin pa je največ bilo svinca. Druge vrednosti za svinec, baker in
cink so bile med konopljo in lanom dokaj podobne, kadmija pa je lan prevzel dosti večjo količino.
Bombaž je za razliko ostalih dveh oljnic, največ težkih kovin akumuliral v seme in majn v korenine.
Težke kovine največjo težavo v rastlini predstavljajo ravno pri prenosu iz enega dela rastline v
drugega, ker so namreč slabo mobilni. Zaradi tega lahko sklepamo, da se največ težkih kovin
akumulira ravno v koreninah, odvisno pa je od vrste do vrste (Angelova, Ivanova, Delibaltova, &
Ivanov, 2004).
Rastline, onesnažene s težkimi kovinami imajo potencial v papirni industriji ali pa za izdelavo izolacije.
Izdelava tekstila bi bila morda malenkost rizična. Tako ima konoplja tudi v Sloveniji potencial za
bioremediacijo in kasnejšo uporabo.

17
8 Zaključek
Po končanem projektu in nekajmesečnem raziskovanju o industrijski konoplji sem navdušena nad to
rastlino. Po analizi tehnologij predelave industrijske konoplje lahko rečem, da stranskih produktov in
odpada pri predelavi industrijske konoplje sploh ni. Uporabijo se namreč lahko vsi deli rastline za
vrsto različnih izdelkov, ki jih lahko uporabimo od avtomobilske industrije, za osebno nego, v
kulinariki in še marsikje drugje. Pomembno je, da poznamo uporabo posameznih delov rastline,
sestavo stebla in končne produkte, da se lahko osredotočimo na posamezne tehnologije predelave v
izdelke.
Med tehnologijami predelave bi lahko ločili osnovne in nadaljnje. Brez osnovnih predelovalnih
procesov namreč ne bi bilo mogoče dobiti določenih izdelkov. Ti procesi so razvlaknjevanje oz
godenje, luščenje in stiskanje konoplje, destilacija in sušenje. S razvlaknjevanjem oz godenjem ločimo
vlakna od celuloznega dela stebla in vsak del lahko potem predelamo v določene izdelke. Iz vlaken s
procesom tkanja in izdelovanja niti dobimo tekstil za humano uporabo ali pa v industriji, izdelamo
lahko tudi filc in bioplastiko, kis e uporablja v 3D tiskalnikih. Iz celuloze, ki jo zdrobimo, lahko
naredimo papir po metodi za izdelavo papirja, nepredelano celulozo lahko uporabimo za nastilj ali pa
jo povežemo v brikete za kurjavo. Najbolj perspektiven izdelek iz celuloznega dela stebla je
konopljina izolacija in konopljin beton ter zidaki.
Z luščenjem konoplje pridobimo semena za prehrano, saj odstranimo trd ovoj okrog semena. S
hladnim stiskanjem olja v prvi vrsti dobimo kakovostno in zdravo konopljino olje, kar ostane (oljne
pogače in briketi) pa lahko predelamo v konopljine proteine, moko, manj kakovostne ostanke pa
lahko uporabimo za prehrano živali. Manj kakovostno olje lahko predelamo v biodizel, čeprav
znanstveniki pravijo, da ni najbolj primerno za to uporabo, je pa zato primerno za maziva. S sušenjem
konoplje dobimo kakovosten čaj, z destilacijo pa pridobimo eterično olje in hidrolat, ki sta uporabna
predvsem v kozmetiki in zdravilstvu. V zadnjem času je hit tudi konopljino pivo.
Večina predelovalnih procesov je okolju prijaznih, saj za predelavo ne potrebujemo toliko energije.
Na ta način varujemo okolje, najbolje pa je, da lahko za nekatere procese uporabimo energijo,
pridobljeno iz konoplje. Tehnologije se vseskozi izboljšujejo in se nadgrajujejo.
Glavni izdelki, ki naj bi bili proizvedeni v tovarni so hladno stiskano konopljino olje, izolacijski material
in tekstil. Na tak način bi se porabili vsi deli rastline, ostalo bi nekaj listov in cvetov za nadaljnjo
predelavo. Za te izdelke potrebujemo razvlaknjevalnik, predilnico, statve in stiskalnico. Ostanke bi
lahko nato naprej predelali v željene izdelke ali pa jih vrnemo naravi kot kompost.

18
9 Bibliografija
3D Printing.com. (2015). forum 3D printing. Pridobljeno iz spletni forum 3D printing.com:
http://3dprinting.com/about/
3D tisk. (2013-2015). podjetje 3d tisk. Pridobljeno iz speltna stran 3d tisk: http://www.3dtisk.si
Ačko, D. K. (1999). Pozabljene poljščine. Ljubljana: Kmečki glas.
American Hemp. (2013). podejtje American Hemp. Pridobljeno iz spletna stran:
http://www.americanhempllc.com/#!horse-bedding/c1iam
Amisy. (2012). shelling mashine. Zhengzhou, Kitajska.
BebiNatura. (2010). Podjetje BebiNatura. Pridobljeno iz spletna stran podjetja BebiNatura:
http://www.bebinatura.si/index.php?language=si
Brown, D. T. (1998). Cannabis. Netherlands: OPA.
C.E.L.C. (2010). Podjetje C.E.L.C. Pridobljeno iz spletna stran:
http://www.mastersoflinen.com/eng/lin/9-de-la-fibre-au-fil__
Čeh, B. (2009). Oljnice: pridelava, kakovost olja ter možnost uporabe za biomaziva in biodizel.
Ljubljana: Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije.
Dejan, R. (1995). Konoplja in lan. Murska Sobota: samozaložba.
Favn d.o.o. (2011). Pridobivanje eteričnih olj. Grosuplje, Grosuplje, Slovenija.
Hannah Biz. (2006-2008). Konopljarna Hannah Biz. Pridobljeno iz spletna stran podjetja Hannah Biz:
http://www.hannah-biz.si/AboutCanabis.aspx
Harmonija narave. (2014). podjetje Harmonija narave. Pridobljeno iz spletna stran:
http://www.harmonija-narave.com/index.asp?action=view&cID=0&gID=27&pID=150
Hasič, E. (2014). Industrijska konoplja in tekstil. Frankolovo, Frankolovo, Slovenija.
Hemp Technologies Collective. (2008-2015). podjetje. Pridobljeno iz spletna stran:
http://www.hemp-technologies.com/page27/page27.html
HempFlax. (26. julij 2014). podjetje HempFlax. Pridobljeno iz dokument s spletne strani:
http://hempflax.com/files/pdf/hempflax_presentation.pdf
HEMPPLASTIC. (2010). podjetje HEMPPLASTIC.com. Pridobljeno iz spletna stran:
http://www.hempplastic.com
Hercog, M. (2013). Tržne dimenzije industrijske konoplje. Maribor: EPF.
Konopko.si. (20. marec 2015). Raziskave o uporabi konopljinega hidrolata. Frankolovo, Frankolovo,
Slovenija.

19
Kurner, A. (2014). ekološka kmetija Darja. Pridobljeno iz spletna stran:
http://www.ekoloskakmetijadarja.si/#!konoplja/cf80
Mankowski, & Kolodziej. (2008). Increasing Heat of Combustion of Briquettes Made of Hemp Shives .
International Conference on Flax and Other Bast Plants (str. 345-352). Poznan: Institute of
Natural Fibres.
Medved, M. (2012). Industrijska konoplja v Sloveniji in svetu. maribor: FKBV.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. (25. 5 2015). MKGP. Pridobljeno iz Spletno mesto
MKGP: http://www.mkgp.gov.si/si/medijsko_sredisce
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano. (24. 9 2007). PIS. Pridobljeno iz Spletno mesto PIS:
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV4540#
Oljarna Kocbek. (2015). podjetje Kocbek. Pridobljeno iz Spletna stran Podjetja Kocbek:
http://www.kocbek1929.com/?page=nasveti&action=view&id_kategorija=21
Rajh, V. (2015). podjetje Lerra. Pridobljeno iz spletna stran: http://www.lerra.si/
Resulbegović, S. O. (brez datuma). Konoplja v gradbeništvu. Frankolovo, Frankolovo, Slovenija.
Rijavec, P. (2. avgust 2013). Gradnja iz konoplje. Ljubljana, Ljubljana, Slovenija.
Robinson, R. (2000). Velika knjiga o konoplji. Ljubljana: samozaložba A. Urbančič.
Senčar, E. (31. marec 2013). Več kot bio ali eko je naravno. Ljubljana, Ljubljana, Slovenija.
Senčar, E. (2014). Konoplja, zdravilna za telo in zemljo, slastna na krožniku. Nedelo.
Seshata. (18. december 2013). Sensi Seed. Pridobljeno iz spletna stran foruma Sensi Seed:
http://sensiseeds.com/en/blog/hemp-textiles-produced/
Sheppard, L. M. (2007). How products are made. Pridobljeno iz Forum MadeHow:
http://www.madehow.com/Volume-6/Industrial-Hemp.html
Stemergy. (2006-2007). podjetje Stemergy. Pridobljeno iz spletna stran: http://www.hempline.com
Svete, T. (2014). Smolo namažemo na dlesni. Misteriji, 11-16.
Škufca, G. (2010). Razvoj ter izdelava sredice in površinskega sloja kompozita iz vlaken konoplje za
smuči. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.
Viltužnik, B. (2009). optimizacija tehnološkega procesa izdelave kartona z uvajanjem CO2 v papirno
pulpo. Maribor: Univerza v Mariboru.
Vitalni.si. (2011). Vitalni-ostanimo vitalni. Pridobljeno iz spletna stran Vitalni.si:
http://www.vitalni.si/vsebina/192/2/105/Uporaba_konopljinih_vlaken.html
Zapušek, A. (2014). Konopko.si. Pridobljeno iz spletna stran: http://konopko.si/kozmetika
Zapušek, A., & Habjanič, L. (2014). Prehranski izdelki iz konoplje. Frankolovo, Frankolovo, Slovenija.

končno poročilo

Recommended

Recommended

More Related Content

Featured

Featured (20)

končno poročilo