Beseda življenja OktoberOktober20152015
Razlaga
P. Fabio Ciardi OMI
»Po tem bodo vsi
spoznali, da ste moji
učenci, če boste imeli
ljubezen med seboj.«
(Jn 13, 35).
2.
Privlačen spis izprvih stoletij krščanstva, Pismo Diognetu,
poroča:
To je razlikovalno znamenje, značilnost kristjanov.
Ali vsaj bi moralo biti, kajti tako si je Jezus zamislil svojo
skupnost.
3.
»Kristjanov ne ločujejood drugih ljudi ne zemlja, ne jezik, ne
običaji. Ne prebivajo v svojih mestih, ne govore drugačnega
narečja in ne žive posebnega življenja.«
4.
So običajni ljudjekakor vsi drugi. Vendar imajo
skrivnost, zaradi katere imajo močan vpliv v družbi in so
njena duša. (Prim. Pismo Diognetu, 5-6).
5.
To skrivnost jeJezus izročil svojim učencem malo pred smrtjo.
6.
Kakor stari izraelskimodreci, kakor oče sinu, nam je tudi
on, Učitelj modrosti, kot dediščino zapustil umetnost,
kako naj živimo, in to dobro.
7.
Tega se jenaučil prav od Očeta: »... razodel sem vam vse, kar
sem slišal od svojega Očeta,« (prim. Jn 15, 15),
in to je bil sad njegovega izkustva v odnosu z njim.
8.
To izkustvo jev tem, da ljubimo drug drugega. To je
Jezusova zadnja volja, njegova oporoka, nebeško
življenje, ki ga je prinesel na zemljo in ga deli z nami, da
bi postalo tudi naše življenje.
9.
Jezus hoče, dabi bila to istovetnost njegovih učencev: da so
njegovi učenci, jih bodo prepoznavali po medsebojni ljubezni.
10.
»Po tem bodovsi spoznali, da ste moji učenci, če boste
imeli ljubezen med seboj.«
Vendar »je vnjej nemalo stvari, ki so proti-pričevanje v
odnosu do krščanstva«. (Janez Pavel II., Skrivnost učlovečenja, 11).
14.
Kristjani so sev Jezusovem imenu dolga stoletja bojevali v
neskončnih vojnah in so še vedno razdeljeni med seboj. Nekateri
ljudje tudi danes povezujejo kristjane s križarskimi vojnami, z
inkvizicijskimi sodišči ali jih imajo za skrajneže, ki branijo
zastarelo moralo in se upirajo napredku znanosti.
15.
Pri prvih kristjanihv porajajoči se skupnosti v Jeruzalemu
ni bilo tako. Ljudi je navduševala skupnost dobrin, ki so
jo uresničevali, edinost, ki je vladala v tej skupnosti, ter
»veselje in preprosto srce«, ki sta bili zanjo značilni.
(prim. Apd 2,46).
16.
»Ljudstvo jih jezelo cenilo,« tudi beremo v Apostolskih
delih, tako da je »vse bolj raslo število mož in žena, ki
so verovali v Gospoda«. (Apd 5,13-14).
Pričevanje življenja te skupnosti je imelo veliko privlačno
moč.
17.
Zakaj nas tudidanes ne prepoznavajo kot ljudi, ki se od
drugih ločijo po ljubezni? Kaj smo naredili iz Jezusove
zapovedi?
18.
»Po tem bodovsi spoznali, da ste moji učenci, če boste
imeli ljubezen med seboj.«
19.
Mesec oktober jev katoliškem svetu po starem običaju
posvečen “misijonom”, razmišljanju o Jezusovem naročilu,
naj gremo po vsem svetu oznanjat evangelij, molitvi in
podpori vsem tistim, ki so v prvih vrstah.
20.
Ta beseda življenjalahko vsakemu pomaga, da se zave
temeljne razsežnosti vsake oblike krščanskega oznajevanja. To
ni vsiljevanje vere, ni spreobračanje, ni sebična pomoč ubogim,
da bi se spreobrnili.
21.
Niti ni najprejzahtevna obramba moralnih vrednot ali
trdno stališče ob krivicah in vojnah, čeprav so vse to
dolžnosti, ki se jim kristjan ne more izmikati.
ej zahtevna obramba moralnih vrednot ali trdno stališče ob krivicah in vojnah, čeprav so vse to dolžnosti, ki se jim kris
22.
Krščansko oznanjevanje jepredvsem pričevanje življenja,
ki ga mora drugim ponuditi vsak Jezusov učenec osebno:
»Sodobni človek raje posluša pričevalce kot učitelje.«
(Pavel VI., O oznanjevanju evangelija, 41.)
Sodnik Livatino
(italian),
ki ga je ubila
mafija
23.
Tudi tistega, kije Cerkvi sovražen, pogosto prevzame
zgled ljudi, ki svoje življenje posvečajo bolnim, revnim in
so pripravljeni zapustiti domovino ter oditi v oddaljene
kraje pomagat in biti blizu zadnjim.
24.
Jezus pa zahtevapredvsem pričevanje celotne skupnosti, ki
kaže evangeljsko resnico. Skupnost mora pokazati, da more
življenje, ki ga je prinesel, resnično roditi novo družbo, v
kateri živijo v pristnem bratstvu, si pomagajo, drug drugemu
služijo in so skupaj pozorni na najbolj krhke in potrebne
ljudi.
25.
Življenje Cerkve poznapodobna pričevanja. To so na
primer vasi za domorodce, ki so jih zgradili frančiškani in
jezuiti v Južni Ameriki, ali samostani s trgi, ki so nastali
okoli njih.
26.
Tudi danes skupnostiin cerkvena gibanja ustanavljajo
mesteca pričevanja, v katerih je mogoče videti znamenja
nove družbe, sad evangeljskega življenja, medsebojne
ljubezni.
27.
»Po tem bodovsi spoznali, da ste moji učenci, če boste
imeli ljubezen med seboj.«
28.
Ne da bizapustili kraje, v katerih živimo, in ljudi, s
katerimi se družimo, bomo lahko – če med seboj živimo v
tisti edinosti, za katero je Jezus dal življenje – ustvarili
drugačen način življenja in sejali okoli sebe kali upanja in
novega življenja.
29.
Družina, ki sevsak dan znova odloči, da bo v dejanjih
živela v medsebojni ljubezni, lahko postane žarek luči v
bloku ali soseščini, kjer so drug do drugega ravnodušni.
30.
“Celica okolja” –to sta dve ali tri osebe, ki se združijo, da bi
korenito uresničevale evangeljske zahteve na svojem delovnem
področju, v šoli, na sedežu sindikata, v upravnem uradu, v zaporu
– bo lahko premagala logiko boja za oblast, ustvarila ozračje
sodelovanja in pomagala, da se nenadejano rodi bratstvo.
31.
Mar niso takodelali kristjani v času rimskega cesarstva? Mar
niso tako širili preobražujočo novost krščanstva?
32.
Danes smo mi“prvi kristjani”, kakor oni smo poklicani, da si
odpuščamo, se vidimo vedno nove, si pomagamo, skratka, da se
ljubimo tako močno, kakor je ljubil Jezus, v prepričanju, da ima
njegova navzočnost med nami moč, da tudi druge potegne v božjo
logiko ljubezni.
33.
»Po tem bodovsi spoznali,
da ste moji učenci, če boste
imeli ljubezen med seboj.«
(Jn 13, 35).
Besedilo Padre Fabio Ciardi OMI
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia, Italia)
* * *
Razlaga Besede življenja je vsak mesec prevedena v 96 jezikov in doseže
več milijonov oseb po vsem svetu preko tiska, radia, TV in svetovnega spleta.
Informacije: www.focolare.org
•
PPS je objavljen v različnih jezikih na www.santuariosancalogero.org