1. ja in seveda stroiek. Vsak mesec je treba porodati o
kolidinski proizvodnj i in porablj enih surovinah.
Tro5arino najprej pladam kmetu, od katerega
kupim i,ganje, potem ko proizvedem likerje, pa
5e enkrat carinski upravi. Ta znesek dobim si-
cer vedinoma nazaj,vendar Sele po mesecu dni.
To sploh ni logidno, razen da dri,ava en mesec
obrada ta denar. Tro5arina pa sploh ni nizka.
Mislim, da znaSa okrog pet evrov za Liter i,ga-
nja. Pri tem pa recimo domadi vinarji tro5arine
navino sploh ne pladujejo, ker so to pad nekako
dosegli,< razmiSlja Barbara. Seveda smo nje-
no izpoved preverili tudi sami. Irena Ferkulj z
ministrstva za finance nam je o postopku pla-
devanja tro5arine pri proizvodnji likerjev po-
vedala: >>Postopek ravnanja, spremljanja in
nadzora troiarinskih izdelkov j e povzet po za-
vezuj odi evropski zakonodaji oziroma direktivi
o splolnem reZimu za tro5arino, ki je v doma-
d,o zakonodajo prenesena z naSim zakonom o
tro5arinah. Ko troiarinski zavezanec izdelku s
pladano troSarino (na primer Zganju) v postop-
ku izdelave dodaja razlidne sestavine, kot so
med, sladkor, sadje, zeli5da, arome in podobno,
gre za tehnoloiki postopek proizvodnje novega
tro5arinskeg a izdelka. Troiarina se plada glede
na uvrstitev konkretnega novega izdelk&, v tem
primeru likerja, pod ustrezno tarifno oznako
kombinirane nomenklature carinske tarife in
v odvisnosti od vsebnosti alkohola.<< Zakaj pa
je pri vinu drugade? >Slovenija tako kot vedina
drtav dlanic EU, ki so tradicionalne proizvajal-
ke vina, z&vino doloda nidelno stopnjo troSari-
ne. Ta odloditev temelji na kompleksnem pre-
misleku, ki poleg fiskalnega vidika upoSteva 5e
vrsto drugih dejavnikov, kot so morebitni vpliv
na strukturne spremembe v gospodarstvu in
kmetijstvu, na lokalno pridelavo, ponudbo in
konkurendnost tega kmetijskega pridelka,<< 5e
pojasni Ferkuljeva. Ker Zal ni videti, da bi se to
Iahko v bliZnji prihodnosti spremenilo, bo Bar-
bara ta cmok pad morala pogoltniti.
Sporodilo partnerja
iifi{+ffi
BORJA JEI,TC,
DOBRADETA
Slepa ulica
""'
.,;i.'i',.' ....:',ffi as ni nai gospod!< ugotavlja ekipa
i$
Dobrih del: >Na5a celotna ekipa se
t$fr,,.,,,
,,.'ul
je za&la sredevati pred pribliino le-
4ri..,l,,.,,.,r.i, tom dni, polna zagona, navduienja
zvedavosti, idej in vere v tq da bomo s svojim
projektom spremenili svet. Po letu dni sestanko-
vanj, debat in usklajevanj je ostala ved ali manj Ie
5e ver4 vse drugo narn je usahnilo. Verjetno vsak
od nas poznaobduteh ko sreda osebo ali dobi ide-
jo ali ima priloZnost za nekaj res izjemnegA pa ne
zagrabi priloZnosti'na polno'in mu je potemLal.
Zbralismo narnred le toliko volje, dasa in denarj4
da smo projel,rt razvili do 8O-odstotne pripravlje-
nosti za trg in tam obtidali. Ir{imamo finandnega
poriv4 ki nam bi pomagal postaviti ta projekt na
vsakodnermi prednostni seznarn, nimamo vodje,
ki nam bi tempiral dasorme in vsebinske korake
(zanimivo je, da je vsak od nas sicer samostojen
in razmeroma uspeien v sicer5njem poslo'rrnem
Zrvljenju), nimamo dovolj dobro opredeljenega
kondnega cilja inzato, ker je projekt tako obseZen
invelidasten, sije teZko predstavljati, daje to plod
na5ih razmi5ljanj in dela. Obtidali smo! Potrebu-
jemo nekoga ali nekaj, kar nas bo izvleklo iz tega
poloZaj a,<<priznava Borja Jelid. Nid nenavadnega.
Tudi to je del podjetniStva.
Po pogovoru z njimi smo se odlodili, da ekipi
Dobrih del omogodimo sestanekz O. K. Consul-
SBERBANK
',,' .''t.,t...:''.',,' ..,.,,.,,,..r,,'.., .',''
Nikolaj
Meja$ in qie-
gova sode-
lavka Kata-
rina Veselko
iz O. K.
Consultinga
sta prisluh-
nila teXavam
ehipe Do-
brih del, kije
oditno za$la
v resne or-
ganizacr.iske
teXave,
Podjetnikt, zsvos imqmo lO milijanav spodbud!
Fw
,s
ffi
ffi
i$
IH
ffi
r*
ll
rf
$
ll
fr
**
$
'i,
,.',:,

2. '"1,
ePdH+WffisF
+f tingom, ki nam je zveseljem narnenil nekaj dasa.
Z nami sta se usedla direktor podjetja Nikolaj
Meja5 in njegova sodelavka Katarina Veselkq ki
sta prisluhnila teilavam ekip e.Telavaekipe je to-
rej, da so se zdruilili zelo razlidni ljudje, ki nekako
ne najdejo skupnega jezika. Na skupni sestanek so
priSli Uro5, ki bo skrbel zatrilenje produkta"Borj4
ki razvija spletno platformo, in vlagatelj Z,oran,ln
je Le delno podprl projekt. Idejo zaprojekt je si-
cer dal Matic, ki pa se od takrat s skupino skoraj-
da ne sliSi ved. >Matic je bil pomemben ob zagonu
projektA navadno pa ti isti ljudje nimajo energije,
da bi se s tem ukvarjati tudi izvedbeno. Tako lah-
ko veliko idej propade, de zraven ni pravih ljudi,
ki poprimejo za delo. Je pad botj kreatirma oseb4
zdruililje ekipo in poniknil,< pravi Nikolaj Meja5.
Ker imajo v skupini teZave s tem, kdo dela in
kdo je samo v timu, de mu sploh lahko tako rede-
mo, jim Mejai pojasni: >Lastni5tvo projektaje ne-
kaj drugega kot sodelovanje. Dokler imajo nekate-
ri dlani obduteh da jih dru gi izkori5dajo in delajo
ved, projekt ne more zailiveti.< Vsi se tudi otepajo
odgovornosti, da bi prevzeli vodenje tim4 ker se
zavedajo teZawrosti naloge. To priznatudi Zoran,
ki node postati vodja, ker se mu zdi, da ne more
uspeSno nadzirati drugih dlanovskupine - ne spo-
znase na primer dovolj na Borjevo programersko
delo. >Ne potrebujete organi zatofiain nadzorni-
ka tim potrebuje vodjo, H bo razporedil naloge in
izv aj aI das ormi nadzo r. Vs ak p a mo r a zase ve deti,
daje kakovostno opravil svoje delq< opozori Me-
ja5. Trenutno dakajo drug drugega saj UroI ne
more prodajati, dokler platforma ne bo kondan4
Borji pa delo ne gre disto po nadrtu, saj imapreved
drugih obveznosti, poduti pa se tudi, kot daje po-
glavitno delo padlo na njegove rame. >Na Zalost v
timu ne vidimo osebe, ki bi lahko ukrotila vse so-
delujode. Poiskati bi bilo treba nekoga zunanje-
ga. Taka funkcija pad zahteva celega dloveka in
deprav imajo nekateri veliko izkuSenj, nobeden
nima dovolj dasa in fokusa<< priznaUroS.
MejaS jih spomni, da bodo verjetno teilko na-
Sli osebo; ki bo to delo opravlj alazastonj, razen(e
bi se dogovorili, da pladajo 5ele, ko projel<t zaiiw:
>Obstajajo moZnosti, da neko ga zaposlite vsaj za
poloviden delormi das prek katere od svojih druZb.
Je pa res, daje tudi to lahko finandno prezahtermq
ko se sredstva 5e ne ustvarjajo.,,
Druga telavapa j e nezmoZnost pravidn e r azde'
litve deleiev glede na to, koliko je kdo prispeval
pri tem projel.rtu - nekateri le idejq drugi finan-
ce, tretji pa so vloZili veliko svojega dasa v pripra-
vo. Meja5 jim svetuje: >Lahko odprete stroiko'rno
mesto znotraj enega izmed podjetrj in podradun
ter tako vodite eviden co.Telava pa nastane, de se
ne rnorete dogovoriti, prek digavega podjetja bi to
lahko inredli. Najbolje bi bilq da gre prek investi-
torjevega podjetja ki je v tem primeru Zoran. O
tem se lahko pogovorimo naslednjid, ko se bodo
sestanka udeleZili vsi sodelujodi,<< predlaga Meja5.
Ailevnaprej opomni: >Vedno obstaja moZnost, da
vse skupaj ugasnete in zadnete zrtovasamo s dla-
ni ekip€, H bi bili res radi pri tem projektu. Tudi
v preteklosti so dolodeni ljudje dobili ideje, do-
kondali pa so jih popolnoma drugi. Poleg navdiha
je i,altreba vloZiti tudi ogromno truda da projek[
uspe.(
Gor ali dol, levo ali desno?
Uroi iz ekipe Dobrih del ob tem doda: ,rLev pr-
vih trenutkih sestanka sem imel obdutek, da
smo v dobrih in varnih rokah! Predstavili smo
projekt, naS pogled na trenutne razmere in za-
plete; ki jih doZivljamo. Po dolgem in umirje-
nem pogovoru smo se dogovorili, da si vzame-
mo nekaj tednov za razmislek o moilnostih za
reSitev zastoja projekta ter se znova sredamo
v polni zasedbi. Komaj dakam, da se premak-
nemo - gor ali dol, levo ali desno, samo da se
Ze enkrat premakneffio, tudi de to pomeni ko-
nec sodelovanja, konec projekta. Premakniti se
moram o iz Livegablata, v katero smo se vkopali
zaradi pomanjkanja finandnih sredstev in ka-
rakterne kombinacij e dlanov ekipe.<<
Kaj pa o moZnosti dobre re5itve meni Ka-
tarina Veselko? >Ekipa verjame v svojo idejo
in opazenje njihov kreativni podjetni5ki duh.
Kondali so pruo kreatirm o fazo razvoja podje-
tja in se znalli v zastoju na ved ravneh - ener-
getski, organizacijski, finandni in psiholo5ki.
Prvotno navduSenje je upadlo, napredek se je
upodasnil, zato je energija za nadaljnje faze
zmanjiana. V tem trenutku je nujno, da izbere-
jo kljudno osebo, ki bo prevzela vodenje ekipe
in organizacrlo procesa. Potrebujejo jasno vizi-
jo - Sele ko se bo vsak izmed dlanov ekipe zave-
dal, kak5en je njegov prispevek krazvoju pod-
jetniSke ideje (in bo ta prispevek tudi na zavse
udeleZene praviden nadin ovrednoten finand-
no oziroma'z deleZem v podjetju), bodo lah-
ko premagali zastoj. Navzodi so pokazati veli-
ko pripravljenost, da naredijo naslednji korak.
Dogovorili smo se za sestanek s celotno ekipo,
na katerem jih bomo vodili skozi proces klasi-
fikacije njihovih individualnih ciljev, iskanja
skupne vizije prihodnosti in dogovora o moZ-
nih izhodih iz zastoja.<< O tem, kaj se bodo do-
govorili, pa v prihodnji reviji Moje finance.