PPP sa odbrane doktorske disertacije Jelene Kostić Tomović na Filološkom fakultetu u Beogradu 2007. godine

1. 1
Imenice nastaleImenice nastale
konverzijom u savremenomkonverzijom u savremenom
nemačkom književnomnemačkom književnom
jeziku i njihovi ekvivalentijeziku i njihovi ekvivalenti
na srpskomna srpskom
mrmr Jelena KostiJelena Kostićć

2. 2
CILJEVICILJEVI
ČETIRI GRUPE PROBLEMAČETIRI GRUPE PROBLEMA
 Određenje konverzije i supstantivizacijeOdređenje konverzije i supstantivizacije
(SNJ)(SNJ)
 Obrada supstantivizacije u nemačkojObrada supstantivizacije u nemačkoj
jednojezičnoj leksikografijijednojezičnoj leksikografiji
 Obrada supstantivizacije u nemačko-srpskojObrada supstantivizacije u nemačko-srpskoj
leksikografijileksikografiji
 Prevodni ekvivalenti imeničkih konverzionihPrevodni ekvivalenti imeničkih konverzionih
tvorenicatvorenica

3. 3
I GRUPA PROBLEMAI GRUPA PROBLEMA
 Šta je konverzija i koje procese u SNJŠta je konverzija i koje procese u SNJ
obuhvata?obuhvata?
 Koji tipovi konverzije i supstatnivizacijeKoji tipovi konverzije i supstatnivizacije
postoje u SNJ?postoje u SNJ?
 Koja su svojstva pojedinačnih klasaKoja su svojstva pojedinačnih klasa
imeničkih konverzionih tvorenica uimeničkih konverzionih tvorenica u
SNJ?SNJ?

4. 4
I GRUPA PROBLEMAI GRUPA PROBLEMA
-- KORPUSKORPUS
RomanRoman Das GlasperlenspielDas Glasperlenspiel
H. Hessea (1943)H. Hessea (1943)

5. 5
ŠTA JE KONVERZIJAŠTA JE KONVERZIJA??
Konverzija je prelazak lekseme, fraze iliKonverzija je prelazak lekseme, fraze ili
frazeologizma u novu vrstu reči, bezfrazeologizma u novu vrstu reči, bez
formativa (npr. derivacionog morfema)formativa (npr. derivacionog morfema)
koji bi istovremeno i omogućavao ikoji bi istovremeno i omogućavao i
obeležavao ovu sintaksičkuobeležavao ovu sintaksičku
transpoziciju.transpoziciju.
leben → Leben, nleben → Leben, n krank → Kranke, m/fkrank → Kranke, m/f

6. 6
ŠTA UZROKUJE KONVERZIJU?ŠTA UZROKUJE KONVERZIJU?
Konverziju pokreće potreba da seKonverziju pokreće potreba da se
kognitivno-jezički konceptikognitivno-jezički koncepti
osposobe za vršenje raznovrsnihosposobe za vršenje raznovrsnih
sintaksičkih funkcija.sintaksičkih funkcija.
(sich) verletzen → verletzt →(sich) verletzen → verletzt →
Verletzte, m/fVerletzte, m/f

7. 7
KONVERZIJA KAO GRANIČNIKONVERZIJA KAO GRANIČNI
FENOMENFENOMEN

8. 8
KONVERZIJA UKONVERZIJA U
TVORBENOM SISTEMU SNJTVORBENOM SISTEMU SNJ
 Slaganje:Slaganje: Industrie-spionageIndustrie-spionage
 Izvođenje:Izvođenje: Veröffentlich-ung, verläss-lichVeröffentlich-ung, verläss-lich
 Prefiksalna tvorba:Prefiksalna tvorba: un-angenehmun-angenehm
 Skraćivanje:Skraćivanje: TÜV, DGB, Akku, KripoTÜV, DGB, Akku, Kripo
 Konverzija:Konverzija: angeklagtangeklagt →→ Angeklagte, m/f,Angeklagte, m/f,
jenseitsjenseits →→ Jenseits, nJenseits, n

9. 9
TIPOVI KONVERZIJE U SNJTIPOVI KONVERZIJE U SNJ
 Supstantivizacija:Supstantivizacija:
essenessen →→ Essen, n, verfahrenEssen, n, verfahren →→ Verfahren, n,Verfahren, n,
verwundenverwunden →→ Verwundete, m/f, krankVerwundete, m/f, krank →→ Kranke,Kranke,
m/f, ichm/f, ich →→ Ich, nIch, n
 Adjektivizacija:Adjektivizacija:
Spitze, fSpitze, f →→ spitze, schrittweise (adv.)spitze, schrittweise (adv.) →→
schrittweise (adj.)schrittweise (adj.)
 Indeklinabilizacija:Indeklinabilizacija:
Mittel, n (des Mittels)Mittel, n (des Mittels) →→ mittels, Trotz, mmittels, Trotz, m →→
trotz, während (part. I)trotz, während (part. I) →→ während (prep.)während (prep.)

10. 10
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA

11. 11
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
Imeničke
konverzione
tvorenice
Jednostavne
wissen
→ Wissen, n
Kompleksne
vorhanden sein
→ Vorhandensein, n

12. 12
JEDNOSTAVNAJEDNOSTAVNA
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
 InfinitiviInfinitivi
 Particip I i particip IIParticip I i particip II
 PrideviPridevi
 ZameniceZamenice
 BrojeviBrojevi
 Nepromenljive rečiNepromenljive reči ((priloziprilozi,, predlozi ipredlozi i
partikulepartikule))
 Tvorbene morfeme i slovaTvorbene morfeme i slova

13. 13
1.1. SUPSTATNIVIZACIJASUPSTATNIVIZACIJA
INFINITIVAINFINITIVA
bedauernbedauern →→ BedauernBedauern, n, n
erstaunenerstaunen →→ ErstaunenErstaunen, n, n
ansehenansehen →→ AnsehenAnsehen, n, n
berstenbersten →→ BerstenBersten, n, n (zum Bersten(zum Bersten voll)voll)
entkommenentkommen →→ EntkommenEntkommen, n, n
(es gab kein(es gab kein Entkommen)Entkommen)

14. 14
2.2. SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
PARTICIPA I PRIDEVAPARTICIPA I PRIDEVA
I Imenice srednjeg rodaI Imenice srednjeg roda
gut → Gut, n / Gute, n
sein (seiend) → Seiende, n
IIII Nomina communeNomina commune
tot → Tote, m/tot → Tote, m/ff
studieren (studierend) → Studierende, m/fstudieren (studierend) → Studierende, m/f
fangen (gefangen) → Gefangene, m/ffangen (gefangen) → Gefangene, m/f

15. 15
33.. SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
ZAMENICAZAMENICA
 Lične zameniceLične zamenice
ichich →→ Ich, n, duIch, n, du →→ Du, nDu, n
 Prisvojne zamenicePrisvojne zamenice
meinmein →→ Meinen, pl., seinMeinen, pl., sein →→ Seinen, pl.Seinen, pl.
 Neodređene zameniceNeodređene zamenice
allall →→ All, n, nichtsAll, n, nichts →→ Nichts, n,Nichts, n,
niemandniemand →→ Niemand, mNiemand, m

16. 16
44.. SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
BROJEVABROJEVA
 Osnovni brojeviOsnovni brojevi
fünffünf →→ FünfFünf, f, f
einein(s)(s) →→ EinsEins, f /, f /EineEine, n, n
 Redni brojeviRedni brojevi
fünftfünft →→ Fünfte,Fünfte, m/fm/f
 Brojni prideviBrojni pridevi (neodređeni brojevi)(neodređeni brojevi)
vielerleivielerlei →→ VielerleiVielerlei, n, n

17. 17
55.. SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
NEPROMENLJIVIH REČINEPROMENLJIVIH REČI
 PriloziPrilozi
durcheinanderdurcheinander →→ Durcheinander,Durcheinander, nn
gesterngestern →→ Gestern,Gestern, n,n, heuteheute →→ Heute,Heute, nn
nebeneinandernebeneinander →→ NebeneinanderNebeneinander, n, n
 PredloziPredlozi
jenseitsjenseits →→ JenseitsJenseits, n, n
 PartikulePartikule
jaja →→ Ja,Ja, n,n, neinnein →→ NeinNein, n, n

18. 18
66.. SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
VEZANIH MORFEMA I SLOVAVEZANIH MORFEMA I SLOVA
 Vezane (tvorbene) morfemeVezane (tvorbene) morfeme
ex – → Exex – → Ex, m/f, m/f
-ismus → Ismus-ismus → Ismus, m, m
 SlovaSlova
a/A → Aa/A → A, n,, n, b/B → Bb/B → B, n, n

19. 19
KOMPLEKSNAKOMPLEKSNA
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA

20. 20
KOMPLEKSNA KONVERZIJA:KOMPLEKSNA KONVERZIJA:
slaganje + konverzijaslaganje + konverzija
Komposition
Komplexe
Konversion
Konversion

21. 21
KOMPLEKSNAKOMPLEKSNA
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
 Supstantivizacija verbalnih frazaSupstantivizacija verbalnih fraza
Abschied nehmen → Abschiednehmen, nAbschied nehmen → Abschiednehmen, n
 Supstantivizacija pridevskih iSupstantivizacija pridevskih i
participskih frazaparticipskih fraza
allein lebend → Alleinlebende, m/fallein lebend → Alleinlebende, m/f
 Supstantivizacija frazeologizamaSupstantivizacija frazeologizama
Vater unser → Vaterunser, nVater unser → Vaterunser, n

22. 22
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
VERBALNIH FRAZAVERBALNIH FRAZA
 Supstantivizacija imperativskih frazaSupstantivizacija imperativskih fraza
(tzv. imperativne složenice)(tzv. imperativne složenice)
stell dich ein → Stelldichein, nstell dich ein → Stelldichein, n
vergiss mein nicht → Vergissmeinnicht, nvergiss mein nicht → Vergissmeinnicht, n
 Supstantivizacija fraza sa glagolom uSupstantivizacija fraza sa glagolom u
infinitivuinfinitivu
da sein → Dasein, nda sein → Dasein, n
vohanden sein → Vorhandensein, nvohanden sein → Vorhandensein, n

23. 23
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
PRIDEVSKIH I PARTICIPSKIHPRIDEVSKIH I PARTICIPSKIH
FRAZAFRAZA
 Imenice srednjeg rodaImenice srednjeg roda
nie gelernt → Niegelernte, nnie gelernt → Niegelernte, n
 Nomina communeNomina commune
außen stehend → Außenstehende, m/faußen stehend → Außenstehende, m/f
übel wollend → Übelwollende, m/fübel wollend → Übelwollende, m/f
nur begabt → Nurbegabte, m/fnur begabt → Nurbegabte, m/f

24. 24
SUPSTANTIVIZACIJASUPSTANTIVIZACIJA
FRAZEOLOGIZAMAFRAZEOLOGIZAMA
 KolokacijeKolokacije
einmal eins → Einmaleins, neinmal eins → Einmaleins, n
zu viel → Zuviel, n zu wenig → Zuwenig, nzu viel → Zuviel, n zu wenig → Zuwenig, n
 Geminatni frazeologizmiGeminatni frazeologizmi
hin und her → Hin und Her, nhin und her → Hin und Her, n
ein und alles → Ein und Alles, nein und alles → Ein und Alles, n

25. 25
LEKSIKOGRAFSKALEKSIKOGRAFSKA
OBRADAOBRADA
IMENIIMENIČKIHČKIH
KONVERZIONIHKONVERZIONIH
TVORENICATVORENICA

26. 26
II GRUPA PROBLEMAII GRUPA PROBLEMA
 Koje su imeničke konverzione tvoreniceKoje su imeničke konverzione tvorenice
obrađene u opštim rečnicima SNJ, iobrađene u opštim rečnicima SNJ, i
kako?kako?
 Koje su imenice ovog tipa obrađene uKoje su imenice ovog tipa obrađene u
učeničkim rečnicima SNJ, i kako?učeničkim rečnicima SNJ, i kako?
 Pitanje uzualizacijePitanje uzualizacije

27. 27
II GRUPA PROBLEMA - KORPUSII GRUPA PROBLEMA - KORPUS
 Opšti rečnici SNJOpšti rečnici SNJ
 Duden. Deutsches Universalwörterbuch (1983)Duden. Deutsches Universalwörterbuch (1983)
 Wahrig. Deutsches Wörterbuch (1966)Wahrig. Deutsches Wörterbuch (1966)
 Učenički rečnici SNJUčenički rečnici SNJ
 Langenscheidts Großwörterbuch Detusch alsLangenscheidts Großwörterbuch Detusch als
Fremdsprache (1993)Fremdsprache (1993)
 de Gruyter Wörterbuch Deutsch als Fremdsprachede Gruyter Wörterbuch Deutsch als Fremdsprache
(2000)(2000)

28. 28
LEKSIKOGRAFSKA OBRADALEKSIKOGRAFSKA OBRADA
KONVERZIONIH TVORENICAKONVERZIONIH TVORENICA
 OBRADA U STATUSU LEMEOBRADA U STATUSU LEME
 REGISTROVANJE U REČNIČKOMREGISTROVANJE U REČNIČKOM
ČLANKU UZ KONVERZIONUČLANKU UZ KONVERZIONU
BAZUBAZU
 IZOSTANAK LEKSIKOGRAFSKEIZOSTANAK LEKSIKOGRAFSKE
KODIFIKACIJEKODIFIKACIJE

29. 29
OBRADA U STATUSU LEMEOBRADA U STATUSU LEME
Lei·denLei·den das; -s, -;das; -s, -; 11 eine lange undeine lange und meistmeist
schlimme Krankheit <ein langes, schweres,schlimme Krankheit <ein langes, schweres,
unheilbares, chronisches Leiden>:unheilbares, chronisches Leiden>: DerDer
Patient starb nach langem, schwerem LeidenPatient starb nach langem, schwerem Leiden ||||
K-:K-: LeidenszeitLeidenszeit || -K:|| -K: HerzleidenHerzleiden,,
RückenleidenRückenleiden 22 nur Pl;nur Pl; das Gefühl vondas Gefühl von
Schmerzen und Kummer:Schmerzen und Kummer: die Leiden desdie Leiden des
Lebens; die Freuden und Leiden des AlltagsLebens; die Freuden und Leiden des Alltags ||||
K-:K-: Leidensmiene (LGDaF)Leidensmiene (LGDaF)

30. 30
REGISTROVANJE UZREGISTROVANJE UZ
KONVERZIONU BAZUKONVERZIONU BAZU
vorgehenvorgehen <V.i. 145; ist> (in einem bestimmten<V.i. 145; ist> (in einem bestimmten
Fall) handeln; <Mil.> vorrücken, vorstoßen,Fall) handeln; <Mil.> vorrücken, vorstoßen,
angreifen; <umg.> vorangehen; etwas geht vorangreifen; <umg.> vorangehen; etwas geht vor
geschieht; hat den Vorrang, ist wichtiger; bitte gehgeschieht; hat den Vorrang, ist wichtiger; bitte geh
schon vor, ich komme gleich nach <umg.>; hierschon vor, ich komme gleich nach <umg.>; hier
geht irgend etwas vor hier stimmt etwas nicht, hiergeht irgend etwas vor hier stimmt etwas nicht, hier
ist etwas anders als sonst; die Gesundheit, Arbeitist etwas anders als sonst; die Gesundheit, Arbeit
geht vor <umg.>; […]geht vor <umg.>; […] ich kann sein Vorgehenich kann sein Vorgehen
nicht billigennicht billigen; (WDW); (WDW)

31. 31
LEKSIKOGRAFSKILEKSIKOGRAFSKI
EKVIVALENTIEKVIVALENTI
IMENIČKIHIMENIČKIH
KONVERZIONIHKONVERZIONIH
TVORENICATVORENICA

32. 32
III GRUPA PROBLEMAIII GRUPA PROBLEMA
 Koje imeničke konverzione tvoreniceKoje imeničke konverzione tvorenice
SNJ registruju obimniji opšti nemačko-SNJ registruju obimniji opšti nemačko-
srpski rečnici?srpski rečnici?
 Kako ovi rečnici obrađuju imeničkeKako ovi rečnici obrađuju imeničke
konverzione tvorenice SNJ?konverzione tvorenice SNJ?
 Koje leksikografske ekvivalente nude?Koje leksikografske ekvivalente nude?

33. 33
III GRUPA PROBLEMA - KROPUSIII GRUPA PROBLEMA - KROPUS
Opšti nemačko-srpski odnosnoOpšti nemačko-srpski odnosno
nemačko-hrvatski rečnicinemačko-hrvatski rečnici
 Ristić/Kangrga:Ristić/Kangrga: EnciklopedijskiEnciklopedijski
nemačko-srpskohrvatski rečniknemačko-srpskohrvatski rečnik (1928)(1928)
 Šamšalović:Šamšalović: Njemačko-hrvatski iliNjemačko-hrvatski ili
srpski rječniksrpski rječnik (1929)(1929)
 Hurm:Hurm: Njemačko-hrvatski rječnikNjemačko-hrvatski rječnik
(1954)(1954)

34. 34
PREVODNIPREVODNI
EKVIVALENTIEKVIVALENTI
IMENIČKIHIMENIČKIH
KONVERZIONIHKONVERZIONIH
TVORENICATVORENICA

35. 35
IV GRUPA PROBLEMAIV GRUPA PROBLEMA
 Koje su osnovne karakteristikeKoje su osnovne karakteristike
prevodnih ekvivalenata imeničkihprevodnih ekvivalenata imeničkih
konverzionih tvorenica SNJ?konverzionih tvorenica SNJ?
 Da li se u okviru pojedinačnih klasaDa li se u okviru pojedinačnih klasa
mogu uočiti izvesne zakonomernosti ilimogu uočiti izvesne zakonomernosti ili
tendencije?tendencije?

36. 36
IV GRUPA PROBLEMA - KORPUSIV GRUPA PROBLEMA - KORPUS
Prevodi romanaPrevodi romana Das GlasperlenspielDas Glasperlenspiel
na srpski odnosno hrvatski jezikna srpski odnosno hrvatski jezik
 Mihailo Smiljanić:Mihailo Smiljanić: Igra staklenih perliIgra staklenih perli
(1960)(1960)
 Vera Čičin-Šain:Vera Čičin-Šain: Igra staklenimIgra staklenim
perlamaperlama (1979)(1979)
 Branimir Živojinović:Branimir Živojinović: Igra đinđuvamaIgra đinđuvama
(1992)(1992)

37. 37
IMENIČKE KONVERZIONEIMENIČKE KONVERZIONE
TVORENICE I STILTVORENICE I STIL
STILSKA FUNKCIJA IMENIČKIHSTILSKA FUNKCIJA IMENIČKIH
KONVERZIONIH TVORENICA:KONVERZIONIH TVORENICA:
KREIRANJE SUPERSTANDARDAKREIRANJE SUPERSTANDARDA

38. 38
ZAKLJUČCIZAKLJUČCI

39. 39
FLEKSIJA I KONVERZIJAFLEKSIJA I KONVERZIJA
 Fleksija – prepreka za konverzijuFleksija – prepreka za konverziju
 Jezici sa razvijenom fleksijom (npr.Jezici sa razvijenom fleksijom (npr.
slovenski jezici) – mogućnosti zaslovenski jezici) – mogućnosti za
konverziju ograničenekonverziju ograničene
 Jezici sa redukovanom fleksijom (npr.Jezici sa redukovanom fleksijom (npr.
germanski jezici) – uklanjanje preprekagermanski jezici) – uklanjanje prepreka
za, razvoj i širenje konverzijeza, razvoj i širenje konverzije

40. 40
KLASE REČIKLASE REČI
 Kao imanentno svojstvo jezičkogKao imanentno svojstvo jezičkog
sistema SNJ klase reči su prototipskesistema SNJ klase reči su prototipske
kategorije.kategorije.
 Kao aristotelovske kategorije, klase rečiKao aristotelovske kategorije, klase reči
su teorijski konstruktsu teorijski konstrukt – koncept veoma– koncept veoma
značajan u opisu jezičkog sistema i uznačajan u opisu jezičkog sistema i u
nastavi jezika.nastavi jezika.

41. 41
NEMAČKO-SRPSKANEMAČKO-SRPSKA
LEKSIKOGRAFIJALEKSIKOGRAFIJA
Nemačko-srpska odnosno hrvatskaNemačko-srpska odnosno hrvatska
leksikografska ostvarenja XX vekaleksikografska ostvarenja XX veka
odlikuju se ozbiljnimodlikuju se ozbiljnim
manjkavostima, na čijemmanjkavostima, na čijem
prevazilaženju neizostavno trebaprevazilaženju neizostavno treba
raditi.raditi.

42. 42
PREVODNI EKVIVALENTIPREVODNI EKVIVALENTI
Prevodna ekvivalencija:Prevodna ekvivalencija:
 denotativnadenotativna
 konotativnakonotativna
 pragmatičkapragmatička
 estetskaestetska
ostvaruje se na nivou teksta.ostvaruje se na nivou teksta.

43. 43
NASTAVA NEMAČKOG JEZIKANASTAVA NEMAČKOG JEZIKA
U SNJ imeničke konverzione tvoreniceU SNJ imeničke konverzione tvorenice
pokazuju niz specifičnostipokazuju niz specifičnosti,,
MORFOLOŠKIH, SEMANTIČKIH IMORFOLOŠKIH, SEMANTIČKIH I
STILSKIH,STILSKIH,
i zahtevaju posebnu pažnju na višimi zahtevaju posebnu pažnju na višim
nivoima nastave nemačkog jezika kaonivoima nastave nemačkog jezika kao
stranog.stranog.

44. 44
HVALA NA PAŽNJI!HVALA NA PAŽNJI!