noviceZrečice 2021

OŠ REČICA OB SAVINJI
NOVICE Z REČICE
ŠOLSKO LETO 2020/2021

Novice Z Rečice 2020/2021
2
Jure Blekač, 8. r.
LITERARNO GLASILO OŠ REČICA OB SAVINJI
Letnik XIX, številka 23, junij 2021, šolsko leto 2020/2021
Mentorici: Monika Repše in Eva Budna
Oblikovanje in urejanje: Monika Repše
Priprava likovnega materiala: Maša Kolšek
Kolaž na naslovnici: Liam Bajrič, Tian Finkšt, Lan Gosar, Žan Hlastec, Tjaš Hriberšek, Matevž Zvir, 7. a

3
UVOD .....................................................................................................................................6
OSTANIMO ODGOVORNI.....................................................................................................6
ŠOLSKEMU GLASILU NA POT ...............................................................................................8
NAŠA ŠOLA PRAZNUJE.........................................................................................................9
RAZREDI SE PREDSTAVIMO ...............................................................................................12
ČLOVEŠKO TELO SKOZI VERZE ŠESTOŠOLCEV........................................................................23
MOŽGANI..........................................................................................................................23
LASJE.................................................................................................................................23
UŠESA ...............................................................................................................................24
NOS...................................................................................................................................24
OČI....................................................................................................................................25
JEZIK .................................................................................................................................26
PESNIŠKO PREBUJENJE .........................................................................................................27
PRAVA PESEM...................................................................................................................27
GOSPOD PESNIK................................................................................................................28
HRUŠKA DEBELUŠKA .........................................................................................................29
HRUŠKA POTEPUŠKA.........................................................................................................30
HRUŠKA ............................................................................................................................30
MOJ PRIJATELJ ..................................................................................................................31
Krištof Faganel: PRIJATELJ – NAJVEČJI ZAKLAD ..................................................................32
PUSTOLOVŠČINE NA KVADRAT .............................................................................................33
Z LAMBERGARJEM NA POTI ..............................................................................................33
S PEGAMOM IZ OČI V OČI .................................................................................................34
NA TEMNI CELINI S KRPANOM ..........................................................................................35
S KRPANOM NA POT .........................................................................................................36
KRPANOVA ZVIJAČA..........................................................................................................38
NAD OBLAKI DOMIŠLJIJE.......................................................................................................39
MOJA MUCA.....................................................................................................................39

4
MOJ OLIVER ......................................................................................................................40
DOGODIVŠČINA V MESTU VSENAROBE .............................................................................41
JUNAK TIM........................................................................................................................42
MIŠKA ZA RAČUNALNIK OŽIVI ...........................................................................................43
PIŠKOTEK ..........................................................................................................................44
SKRIVNOSTNA SABLJA.......................................................................................................45
V DEŽELI DOMIŠLJIJE.........................................................................................................46
V DEŽELI IGRAČ .................................................................................................................47
PETER IN VESOLJČEK .........................................................................................................48
PESTRI IZZIVI LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA ..........................................................................49
VSEZNALČEK IN PRVOŠOLCI ..............................................................................................49
ŠOLSKO LETO »ZAZNAVAMO« S ČUTILI .............................................................................49
IZDELAVA POŠASTKA.........................................................................................................52
NARAVOSLOVNI DAN MALO DRUGAČE .............................................................................54
Sadno-zelenjavni krožniki šestošolcev...........................................................................54
Sadno-zelenjavni krožniki sedmošolcev.........................................................................55
Sadno-zelenjavni krožniki osmošolcev ..........................................................................56
Človeško telo iz plastelina.............................................................................................56
ŠOLSKI JEZIKOVNI KOTIČEK...................................................................................................57
MY HAMSTER....................................................................................................................57
MY TOWN.........................................................................................................................58
THE SPORT I DO ................................................................................................................59
EIN BRIEF FÜR MEINEN FREUND .......................................................................................60
WIR UND UNSERE SCHULE ................................................................................................63
UNSERE SCHULE................................................................................................................64
ZWISCHEN DEN ZELLEN.....................................................................................................65
LA CLASE DE ESPAÑOL.......................................................................................................67

5
Nina Zidarn, 2. r.
Katja Hriberšek, 3. r.
Katja Hriberšek, 3. r.

6
UVOD
OSTANIMO ODGOVORNI
Ob pogledu skozi okno me obhaja prijeten, sproščen optimizem. Ukrepi preprečevanja
nalezljive bolezni, ki so zaznamovali naše življenje v šoli, službi in prostem času, se iz tedna v
teden sproščajo. Lahko zapišem, da se ponavlja lanska pomlad, ko smo se v tem času vračali
nazaj v normalnost po prvem valu epidemije. Takrat sem zapisal, da je bilo leto posebno,
drugačno, za katerega si želimo, da se ne bi ponovilo. Motil sem se. Virus se je jeseni vrnil
med nas in naše življenje ter delo v tem šolskem letu še bolj zaznamoval.
Zaposleni v šoli smo se zagotovo trudili slediti vsem predpisanim ukrepom in ob tem
kvalitetno podajati učno snov, tako v razredu kot na daljavo. Trudili smo se biti kar se da
razumevajoči, do učencev in staršev, ter hkrati ohranjati nedotakljivost in profesionalnost
svojega poslanstva. Menim, da nam je to dobro uspevalo, saj nismo bili deležni omembe
vrednih pripomb ali pritožb, starši pa so tudi naše delo na daljavo v večji meri nagradili s
pohvalami in zadovoljstvom. Tudi po vrnitvi v šole smo se trudili ohraniti predpisane ukrepe
na življenjski, razumni ravni, sprejemljivi za otroke in hkrati dovolj varni za preprečevanje
okužb. Uspevalo nam je, saj večjega izbruha bolezni med učenci in zaposlenimi ni bilo.
Bolezen, maske, razkuževanje, testiranja, varnostna razdalja, pouk na daljavo … sama
neprijetna dejstva, ki so nas in nas očitno bodo spremljala še lep čas. A poglejmo na vse to z
drugega zornega kota. Predpisane cilje v učnih načrtih potisnimo za hip ob rob. Pedagogi in
starši, vprašajmo naše »uka željne«, kaj nam je ta epidemija dala dobrega? Razmislimo tudi
sami … Česa smo otroke naučili? Odgovori otrok nas bodo presenetili. Osebno pa bi na prvo
mesto postavil besedo odgovornost. Pedagoški delavci smo odgovorni za podajanje znanj,
naučili smo se novih metod in pristopov, ki so nam v drugačni situaciji omogočali
poučevanje. Učenci so naenkrat postali sami odgovorni za spremljanje pouka, sodelovanje,
učenje, opravljanje nalog. Odgovornost staršev pa se je izkazala v podpori in pomoči svojim
otrokom in nenazadnje tudi nam, učiteljem.
Uspeh se je poleg pridobljenih znanj pokazal v številnih zanimivih likovnih, tehničnih,
literarnih, plesnih, glasbenih in drugih »izdelkih«, v dvigu samostojnosti in ustvarjalnosti, v
pridobitvi novih veščin s področja računalništva in komunikacij. Morda so se v času dela od

7
doma učenci naučili tudi številnih drugih – domačih opravil, za katere jim je prej zmanjkovalo
časa in volje. Marsikdo je verjetno začel gojiti nov hobi ali interesno dejavnost, da si je krajšal
čas, ko je bil doma sam in mu je primanjkovalo motivacije za šolsko delo.
Epidemija nam je torej dala možnost, da se naučimo veliko novega in se posvetimo tistim
stvarem, za katere nam ob rednem delovnem ali šolskem tempu sicer zmanjkuje časa.
Šolsko leto na Rečici te dni zaključuje 216 nasmejanih obrazov. Leto je bilo drugačno, a
uspešno. Ostanimo torej še naprej odgovorni, spoštujmo ukrepe in pazimo na svoje zdravje.
Počitnice naj bodo vesele, sproščene, varne in zdrave!
ravnatelj, Peter Podgoršek
Julija Jenko, 2. r.

8
ŠOLSKEMU GLASILU NA POT
Stopili smo v mesec junij, ko so pred nami še sklepna dejanja letošnjega šolskega leta. Bilo je
drugačno in posebno v marsičem do sedaj. Ostajamo pa zvesti lepi tradiciji, da izdamo novo
številko šolskega glasila. Letošnjo številko začenjamo s posebnimi verzi, ki obeležujejo rojstni
dan naše šole.
Dragi mladi ustvarjalci,
ponovno ste se izkazali. Tudi
letos Novice razkrivajo vašo
neizmerno željo po
ustvarjanju. Vaša domišljija
ne pozna meja, pa naj gre za
besedno ali likovno
umetnost. Ponosni sva, da
ste sooblikovalci letošnje
zgodbe šolskega glasila.
Niko Senica, 4. r.
Vsem, katerih dela so izbrana, čestitava in se zahvaljujeva za vztrajnost ter pripravljenost
narediti nekaj dodatnega dela. Z vašo pomočjo bo ob prebiranju letošnjih Novic lepše vsem
nam. Zahvalo namenjava tudi vsem mentoricam, ki ste znale naše mlade umetnike motivirati
in jih usmerjale, da so nastali čudoviti verzi, zanimive zgodbe, bili izrečeni neponovljivi
občutki ter da se na slikarskih platnih skozi različne motive prelivajo ta prave in najbolj
čarobne barve skozi različne tehnike likovnega ustvarjanja.
Dragi bralci, želiva vam, da ob listanju čisto svežih strani Novic uživate in podoživite letošnje
nenavadno šolsko leto skozi mozaik različnih tem, ki tvorijo neponovljivo zgodbo. Hvala
vsem, da ostajate zvesti spremljevalci šolskega glasila.
Poletje, ki je pred vami, užijte s polno mero. Prijetne in nepozabne počitniške dni vam vsem
želiva
Monika Repše in Eva Budna,
mentorici šolskega glasila

9
NAŠA ŠOLA PRAZNUJE
Naša šola zdaj praznuje,
vse, ki smo v njej, razveseljuje.
Učenci tu po znanje prihajajo že dvajset let,
polni izkušenj in lepih spominov,
po devetih letih gredo v svet.
Vsak september na široko svoja vrata odpre,
njene prostore napolni smeh in igrivost, od energije kar vre.
Želimo ji vse najboljše in še mnogo let,
da kmalu okroglo obletnico praznovali bomo spet.
Rečiška šola v ponos nam je vsem,
naj tako ostane dan za dnem …
Katarina Starič, 7. a

10
Nastja Zupanc, 9. r.
Matevž Zvir, 7. a

11
Tilen Strnišnik, Jonatan Žuntar, 8. r.
David Šmit, Ana Veninšek. r.

12
RAZREDI SE PREDSTAVIMO
1. razred
razredničarka: Anka Starič
vzgojiteljica: Karmen Kočevar
učiteljica angleščine: Špela Videmšek
Sara Celinšek, Aleks Gubenšek Rovšnik, Nik Huš, Enja Jeraj, Amila Jusufović, Anže Kolenc,
Neža Kolenc, Iris Kompan, Tjaž Krajnc, Ambrož Lenko, Ela Lomšek, Jošt Miklavc, Rene
Remic, Ema Retko, Žan Robnik, Patricija Skok, Lara Svet, Bor Tiršek, Izak Zgojznik, Maks
Žlebnik, Luka Žunter, Maja Žunter

13
2. razred
razredničarka: Erika Jamnik
Aleks Arnič, Redjep Asani, Eva Bitenc, Ajda Bric, Tim Čremožnik, Gal Čretnik, Anže Eržen,
Alen Flere Ahmetović, Tia Gosar, Julija Jenko, Iris Jerovčnik, Miha Kotnik, Matija Lesjak
Zajc, Nejc Lugarić, Vid Miklavžina, Gaja Predovnik, Saša Rozoničnik, Igor Senica, Bine
Škabar, Erik Šon, Tinkara Tanšek, Teodor Tominšek, Vladyslav Trytenko, Nina Zidarn, Ema
Zvir, Val Žunter

14
3. razred
razredničarka: Sabina Kramer
Rožle Atelšek, Katja Bizjak, Zarja Breznik, Domen Amadej Brinjovec, Neža Goličnik, Žiga
Hafner, Zoja Hanžekovič, Katja Hriberšek, Nace Jurjevec, Tian Krajnc, Matic Kramer, Petra
Lenko, Gašper Lomšek, Armin Mehmedović, Jan Melavc, David Ovčar, Nejc Podbregar, Urh
Prislan, Anastasia Rakun, Blaž Robnik Hlastec, Trine Rosenstein, Luka Žibret, Nejc Žunter

15
4. razred
razredničarka: Eva Budna
Lovro Banko, Gal Bevc, Manca Blekač, Maša Bric, Adriana Flere Ahmetović, Hana
Globočnik, Gal Gorkič, Kevin Kopušar, Patrik Lugarić, Vito Martinović, Patricija Petrovič,
Ema Planovšek, Urban Potočnik, Tanaj Rakun, Nik Rozoničnik, Niko Senica, Kristjan Starič,
Jaka Škabar, Daša Šmit, Ota Tiršek, Tjaša Zidarn, Zala Žibret

16
5. razred
razredničarka: Martina Potočnik
Luka Atelšek, Urban Bitenc, Urh Češnovar, Pia Čretnik, Zoja Emeršič, Madai Finkšt, Jakob
Fortuna, Jon Gosar, Lovro Hriberšek, Lan Hrovat, Jon Kaker, Lina Kladnik, Rok Kladnik,
Špela Kolenc, Anže Kranjc, Aleks Lesjak Rigelnik, Taras Paučnik, Tine Rosenstein, Dominik
Senica, Rok Strožič, Luka Svet, Neža Ugovšek, Kaja Zupanc, Amalia Žukovec

17
6. a razred
razredničarka: Branka Lipnik
Matic Atelšek, Maja Bizjak, Žan Breznik, Florjan Češnovar, Jan Firšt, Jakob Glušič, Maks
Govek, Ines Jerovčnik, Matija Koren, Laura Polak, Eneja Rakun Drobež, Nik Zupanc, Jakob
Žlebnik, Nika Žlebnik

18
6. b razred
razredničarka: Darja Goltnik
Isa Asani, Isra Asani, Luka Banko, Tit Benda, Matija Glušič, Filip Golob, Jaka Hrovat, Klemen
Lenko, Jure Matko, Daša Ovčar, Ajda Julija Ozimic, Aneja Podbregar, Maj Prislan, Urh Turk

19
7. a razred
razredničarka: Maša Kolšek
Liam Bajrić, Lucija Banovšek, Sara Časl, Medea Finkšt, Tian Finkšt, Lan Gosar, Ines
Gubenšek Rovšnik, Žan Hlastec, Tjaš Hriberšek, Mateja Orel, Mirjam Senica, Katarina
Starič, Manca Strožič, Neli Ugovšek, Matevž Zvir

20
7. b razred
razredničarka: Monika Repše
Domen Bevc, Lars Cajner, Pia Cajner, Jan Češnovar, Ameli Hanžekovič, Žak Janžovnik, Maja
Kaker, Keli Kopušar, Tamir Korenjak Ošep, Neli Mahorič, Žan Medenjak, Hafiza Sejdić, Alja
Slapnik, Vid Vižintin, Zala Žlebnik

21
8. razred
razredničarka: Katja Atelšek
Lana Benda, Nicole Blatnik, Jure Blekač, Staš Breznik, Ana Colnarič, Jože Hriberšek, Hana
Kladnik, Gašper Koren, Nik Kotnik, Žana Lakić, Blaž Mikek, Nikolaj Rakun, Maruša Robič,
Tilen Strnišnik, David Šmit, Jan Tič, Ana Veninšek, Enej Vižintin, Eva Vodovnik, Eva Volk,
Karin Žlebnik, Jonatan Žuntar

22
9. razred
razredničarka: Mihela Lekše
Devan Bajrić, Marcel Bezovšek, Matic Časl, Miha Češnovar, Tim Finkšt, Tom Finkšt, Filip
Glušič, Neja Gregorc, Nejc Knapič, Tinkara Kolenc, Katja Kovač, Miha Krančič, Gašper
Matija Obojnik, Domen Ovčar, Blaž Potočnik, Tia Ana Skok, Lovro Šinkovec, Nastja Zupanc,
Filip Žlebnik

23
ČLOVEŠKO TELO SKOZI VERZE ŠESTOŠOLCEV
MOŽGANI
Naši možgani,
veliki in mali
so ves čas prižgani.
Meljejo, proučujejo,
načrte kujejo,
podnevi in ponoči
ustaviti jih ni moči.
Hodim, tečem, skačem, ležem,
pojem, jočem, se smejim,
za stvarmi sežem
in se veliko naučim.
Možgane super je imeti,
se zabavati in živeti.
Jure Matko, 6. b
LASJE
Lasje se radi šopirijo in važijo,
kadar okrog marširajo.
Vedno so drugače urejeni in lepi.
Najraje imajo dvorano, polno ljudi,
da tako občutijo svojo lepoto.
Sovražijo škarje,
posebej pa še večere,
ker se takrat vedno razmršijo,
a vseeno vedo,
da se bodo zjutraj ponovno uredili.
Klemen Lenko, 6. b
Hana Globočnik, 4. r.

24
UŠESA
Moja ušesa vse dni spijo,
nič ne slišijo,
ko mi starši nasvete delijo.
Ko pa ni treba,
so moja ušesa radar,
ki vse ulovijo,
kar odrasli govorijo.
Pri pouku moja ušesa spijo,
da med odmorom zaživijo
in besede lovijo.
Luka Banko, 6. b
NOS
Nos sredi obraza v svet štrli
ter vonja, ali kaj diši ali kaj smrdi.
Lahko je zavihan ali raven,
kljunast, orlovski, afriški, grški, rimski.
Lahko je širši, ožji, daljši, krajši
ali le preprosto božanski.
Ko pride mraz, iz njega se ,,smrkec’’ cedi,
pomladi pa ga cvetni prah jezi.
Nos je organ, ki pomaga nam,
da zrak vdihnemo ter ga iz pljuč izdihnemo.
Tesno povezan z ušesi in žrelom je,
zato pomembno je, da ne prehladimo se.
Laura Polak, 6. a
Tinkara Kolenc, 9. r.

25
OČI
Mlade oči so kamrica vida,
ko Tina vrže oko na sosedovega
Vida.
Ko pride do njega,
vanj zaljubljeno obrača oči,
še slepec bi videl,
da ljubezen iz njih žari.
Ne spusti ga izpred oči,
dokler se Vid v daljavi ne izgubi.
Takrat jo resnica zbode v oči,
da Vidu za njene poglede prav nič
mar ni.
Tina spozna,
da več ni dobro zatiskati si oči –
ljubezen je slepa,
že star pregovor veli.
Ajda Julija Ozimic, 6. b
Neja Gregorc, 9. r.

26
JEZIK
Jezik je sladkosned in napol slep. Nikoli ne ve, kaj bo okusil,
če mu bo všeč, pa bo znova poskusil. On vedno ve, kaj je
sladko in kaj slano, a vseeno poskuša zbrano. Ker jezika
nihče ne vidi, si misli: »Jaz samcat tukaj tičim, pa
prav vsakemu pristojim. In ko sem na koga besen,
se kar sam nadenj znesem. Pokažem se mu in se
jezim, čeprav se po tihem mu smejim.« In ne
misli si, da si jezik ničesar ne želi. Vedno po
tihem upa, da otrok se smeji. Ker včasih
se mu nasmehne sreča in vidi
najboljšega kolega. In kdor
ugotovi, kdo je, je vseved
… Ste že uganili?
Seveda.
Sladoled.
Daša Ovčar, 6. b

27
PESNIŠKO PREBUJENJE
PRAVA PESEM
Mogoče je čisto navaden dan,
ko dobiš poseben navdih
in iz tebe pesnik pride na plan.
Spesnil boš pravo pesem,
to ti bo uspelo le, če boš resen …
A le kako nastane prava pesem?
Je res dovolj, če si samo resen?
O, to pa nikakor ne drži!
Za pravo pesem je treba pisati vsaj tri dni.
List papirja in pisalo,
upam, da se bo nekaj verzov nabralo.
Za pravi pesniški navdih ni pravega recepta,
vse je odvisno od tvojega koncepta.
Ustvarjalnost in domišljija poletita v nebo,
list je zapolnjen, to je res lepo.
Kitica za kitico spletli sta poezijo,
zvenijo ubrano, kot bi skladatelj napisal
melodijo.
Prava pesem pride iz pesnikovega srca,
kadar objema te veselje, žalost, trpljenje,
sreča, ljubezen ali evforija - morda
to so taki trenutki,
ko te prevzemajo različni občutki.
Prava pesem je zdaj zlita na papir,
v pesnikovem srcu pa zavlada – mir.
Katarina Starič, 7. a
Ameli Hanžekovič, 7. b

28
GOSPOD PESNIK
Jaz sem gospod pesnik.
Pesnik, ki nenehno pesnim,
pesnim pesmi takšne in drugačne.
Pišem cele dni in cele noči,
črno pero po belem listu drsi.
Pesnik, ki besede v verze zapisuje
in iz njih kitice oblikuje.
Laura Polak, 6. a Maruša Robnik, Karin Žlebnik, 8. r.
Ana Veninšek, Karin Žlebnik, 8. r.

29
HRUŠKA DEBELUŠKA
Jaz sem hruška debeluška,
ki potuje prek sveta,
mene vsak jež pobere
ali človek potepta.
Jež me je pobral veliki,
nesel me je prek gora,
da družino bi nahranil,
z mojim sokom iz srca.
Ampak jaz bila sem
res uporna, ježku sem z
bodic ušla, me ob poti najde
Neža in se z mano posladka.
besedilo in slika
Neža Ugovšek, 5. r.
Nejc Žunter, 3. r.

30
HRUŠKA POTEPUŠKA
Sem hruška debeluška,
prava hruška potepuška,
sem vsa sladka in lepljiva,
saj sem črvom zelo mamljiva.
Me jež vsak pobere,
na svoj hrbet me nabode,
zdaj derem se in stokam,
neprestano jokam.
Amalia Žukovec, 5. r.
HRUŠKA
Ko prišla je pomlad,
je hruška zacvetela.
Priletela je čebela in jo oprašila,
da bi hruška slastne sadeže obrodila.
Na drevesu hruška je zorela,
bila je sočna in debela.
Ko v deželo jesen je prišla,
hruška padla je na tla.
Nekega jutra je bil jež na sprehodu,
zagledal je sočno hruško in jo »nabodu«.
Odnesel jo je v svoj brlog
in jo imel za zimski je obrok.
Jakob Fortuna, 5. r.
Matic Kramer, 3. r.
Matic Kramer, 3. r.

31
MOJ PRIJATELJ
Nikoli nisem sam,
ker prijatelja imam.
Ko imam težavo,
vedno najde rešitev ta pravo.
Ko žalost v meni nastane,
vedno me potolaži in objame.
Ko ne vem po kateri šel bi poti,
mi vedno prihiti naproti.
Mi pot vedno pravo pokaže
in nikoli se nič ne zlaže.
Tanaj Rakun, 4. r.
Isra Asani, Daša Ovčar, Ajda Julija Ozimic, Aneja
Podbregar, 6. b
Ines Gubenšek Rovšnik, 7. a

32
Krištof Faganel: PRIJATELJ – NAJVEČJI ZAKLAD
Pravi prijatelj
ti vedno priskoči na pomoč,
ko okrog tebe nikogar več ni
in se ti zdi,
da rešitev za težavo ni.
Prijatelj zasije
kot lučka v temi,
te razveseli, spodbudi
in nasmeji.
Takrat se zaveš,
da imaš pravi zaklad –
res pravega prijatelja
in imaš ga srčno rad.
Kristjan Starič, 4. r. Maja Bizjak, Ines Jerovčnik, Laura Polak,
Eneja Rakun Drobež, Nika Žlebnik

33
PUSTOLOVŠČINE NA KVADRAT
Z LAMBERGARJEM NA POTI
Z Lambergarjem sva bila že od nekdaj prijatelja. Kot otroka sva se vedno družila. Ko mi je
povedal, da mora oditi in rešiti Dunaj, sem ga vprašala, če lahko grem z njim. Odgovoril mi je,
da je prenevarno. Spomnila sem ga, da sem se šolala v viteški šoli in da se ničesar ne bojim.
Nato je popustil in rekel, da lahko grem z njim, če mu bom le sledila in bo on glavni na poti.
Privolila sem in nato sva se odpravila na pot.
Ko sva prispela na Dunaj, so se nama vsi klanjali, nato pa so naju namestili v zelo prestižno
stanovanje v gradu. Nato je Lambergar šel na urjenje
in na poti mu je mat' povedala, kaj je Pegamova šibka
točka. Vrnil se je z novico, da bo premagal Pegama
tako, da bo izkoristil njegovo šibko točko.
Jaka Hrovat, 6. b
Končno je prišel dan boja. Pegam in Lambergar sta se začela boriti. Lambergar je med bojem
izkoristil Pegamovo šibko točko tako, da mu je odrezal srednjo glavo. Tako ga je tudi
premagal. Zelo sem bila vesela. Pegamovo srednjo glavo je kazal na svojem meču. Cesar je
dal Lambergarju v last tri gradove. En grad je Lambergar podaril meni, saj sem ga že od
nekdaj podpirala.
Ko pa sva se odpravljala z Dunaja, sva kar naenkrat srečala Pegamovega najboljšega
prijatelja. To je bil Brdavs. Presenetil naju je, saj se je prikazal iznenada. Postalo me je strah,
ampak, ker sva oba z Lambergarjem hodila na viteško šolo, sva hitro vzela meča in se začela
bojevati z Brdavsom. Brdavs je Lambergarja zabodel v srce. Zelo sem se ustrašila. Razjezila
sem se in na Brdavsa zlila spalni napoj. Potem sem Lambergarja povila s krpo in s svojim
konjem hitro zbežala.
Lambergarja so nato ozdravili. Po njegovem okrevanju sva se odpravila do svojih gradov in
proslavila Brdavsov ter Pegamov poraz.
Sara Časl, 7. a

34
S PEGAMOM IZ OČI V OČI
Ta zgodba govori o pogumnem vitezu in plemiču Krištofu Lambergarju, ki je skozi svoje
življenje v dnevnik zapisoval vse, kar se mu je zgodilo. Ko sem po njegovem dnevniku
pobrskala še sama, sem v njem našla zapis o Lambergarjevem boju s Pegamom. Takole je
pisalo je:
»Danes je na Kranjsko
prišel dunajski sel s
prošnjo dunajskega
cesarja, da se pridem
borit s krutim
Pegamom. Prošnjo sem
seveda sprejel, vendar
me je sprva bilo malo
strah, kajti Pegam je
strašen morilec s tremi
glavami.
Sara Časl, Manca Strožič, Katarina Starič, Neli Ugovšek, 7. a
Takoj, ko je sel odšel, je do mene prihitela mati, ki ni bila vesela, da grem v boj. Svetovala in
pomagala mi je – dala mi je zdravega mladega žrebca ter nasvet, da naj izmed Pegamovih
treh glav odsekam le srednjo in bo pokončan. Za nasvet sem ji še vedno zelo hvaležen. A časa
za zahvale ni bilo, pohiteti sem moral, kajti pot do Dunaja je res dolga.
Zdaj že nekaj časa jezdim proti Dunaju in bližje, kot sem, bolj sem nemiren, vendar me ni
strah, saj zdaj vem, kako premagati Pegama.
Ko sem prispel v dunajsko palačo, sem v Pegamovih očeh videl negotovost in presenečenje,
kar mi je dalo dodatnega poguma. Pegam se je z mano pogovarjal malo izzivalno in
zaničujoče, a sem bil kljub temu še vedno prepričan, da ga bom premagal. Dogovorila sva se,
da bo boj na polju, kjer naju bodo lahko vsi videli.

35
Ob začetku boja sva takoj zdirjala drug proti drugemu, vendar sva oba ostala cela. Ko sva bila
spet vsak na svojem koncu travnika, sem slišal Pegama, kako se je postavljal pred mano in
me skušal prestrašiti. Namignil sem mu , da se bom, ko bo mrtev, poročil z njegovo ženo. To
ga je še bolj razjezilo in z vso silo se je zagnal vame. Hotel sem se umakniti, vendar sem bil
prepozen. Malo me je porezal po roki, ampak to me ni ustavilo in še z več jeze in moči kot
prvič sem se zagnal vanj. Ko sem dirjal proti njemu, mi je srce bilo vse hitreje, sabljo sem
nameril v Pegamovo srednjo glavo in mu jo odsekal z vratu. Videl sem Pegama, ki se je
zgrudil na tla, in Dunajčane, kako so se veselili. Tudi mene sta preplavila veselje in ponos.
Od cesarja sem v zahvalo dobil še tri gradove ter se z nasmehom na obrazu veselo vrnil
domov.
Neli Ugovšek, 7. a
NA TEMNI CELINI S KRPANOM
Ponoči sem imela čudne sanje. Ne vem, vendar sem bila na potovanju po svetu.
Spominjam se ga takole.
Potovala sem po svetu, po čudnih krajih. Videla sem nešteto strašnih, pa tudi zanimivih
stvari. Najboljše pa je bilo, ko sem skupaj s Krpanom raziskovala črno celino.
Ko sem čakala na ladjo, se mi pridruži en zelo velik in
močan gospod. Predstavi se mi in začudena opazim, da
govori slovensko. Pove, da mu je ime Krpan in da rad
potuje tako kot jaz. Skupaj se odpraviva na vožnjo, ki
naju je po nekaj urah pripeljala do džungle.
Tam sva izstopila in se naprej podala peš. Čeprav je bila
džungla strašna in nevarna, me poleg Krpana čisto nič ni
bilo strah. V roki je namreč držal mačeto, s katero je
sekal gosto drevje in ovijalke.
Jaka Škabar, 4. r.

36
Tako sva hitro napredovala v notranjost gozda in kmalu prispela do vasi.
Tam so bili doma majhni ljudje, ki so kopali sol. Vse naokrog je bilo polno soli, zato si jo je
Krpan napolnil v nahrbtnik. Po krajšem pogovoru sva se posloviva in se odpravila nazaj.
Ko sva se vrnila domov, je Krpan dobil odlično zamisel. Sol bi rad prodal na Dunaj, saj je tam
nikakor ni bilo mogoče dobiti.
Tako sva se posloviva, jaz pa sem se v tistem trenutku zbudila.
Pia Cajner, 7. b
Patricija Petrovič, 4. r.
S KRPANOM NA POT
Bilo je v tistih časih, ko se je Krpan ravno peljal na Dunaj, jaz pa sem tudi potreboval prevoz
do Dunaja, ker sem tam imel sorodnike. Ni mi preostalo drugega, kot da štopam ob cesti.
Mimo je pripeljala kočija, s katero se je peljal Krpan. Ustavila se je in Krpan me je vprašal, če
potrebujem prevoz. Tako sem spoznal Krpana in se z njim odpeljal na Dunaj.
Na poti sva doživela veliko dogodivščin. Najbolj se mi je
vtisnilo v spomin, kako smo se peljali preko strmega
brezna ... Bil je že večer, ko smo se peljali mimo gostilne,
v kateri smo se ustavili, da bi se okrepčali. V njej smo
spoznali starca, ki nam je povedal za brezno. Opisal nam
ga je do potankosti. Ne vem, če je bilo res vse, kar je
povedal, a za določene stvari sem se pozneje prepričal
kar sam. Povedal nam je na primer, da živi na dnu brezna
zmaj, ki ne bruha ognja, ampak led. Povedal nam je tudi,
da je tam zelo velika verjetnost plazov in da se vsi, ki so
se odpravili čez to brezno, nikoli niso več vrnili.
Alen Flere Ahmetović, 2. r.

37
Krpan je vztrajal, da gremo po tej poti, saj je veliko bližje.
Nato smo se pripravili in odšli na pot. Ker je deževalo, so bila tla mokra in spolzka, zato smo
morali biti dodatno previdni. Takrat pa je zagrmelo, strela je udarila in utrgal se je plaz
naravnost na nas. Konji so se iztrgali iz vajeti in zdrveli naprej proti izhodu iz brezna, mi pa
smo skupaj s plazom zdrveli navzdol in na koncu trdo pristali na tleh.
Najprej, kar sem začutil na dnu, je bil hlad, ki me je oblival po celem telesu. Ko sem se uspel
priplaziti iz kočije, sem videl polno človeških trupel in kosti. Spoznal sem, da jih je veliko
ujetih v led. Za sabo sem zaslišal rjovenje. Ko sem se obrnil, sem opazil, da prihaja iz votline,
ki je bila popolnoma prekrita z ledom. Sedaj sem začel verjeti starcu, ki nam je povedal za
ledenega zmaja. Občutek sem imel, da je nehalo deževati, nato pa sem ugotovil, da še vedno
dežuje, le da se, ker je tu spodaj tako mrzlo, dež sproti spreminja v sneg in led.
Medtem je Krpan na nek način poskušal spraviti kočijaža k zavesti, saj ga je tak padec zelo
močno pretresel. Ker mu to ni najbolje uspevalo, se je odločil, da ga bo pustil v nezavesti,
dokler ne pridemo iz brezna. Skupaj sva se potem odločila, da se raje odpravimo ven, dokler
se še lahko. Nato pa sva v votlini, iz katere je prihajalo rjovenje, zagledala par oči, ki so
postajale vedno večje, kar pa je lahko pomenilo le eno. Zmaj se je prebudil in prihajal je proti
nama. Sam sem se iz varnostnih razlogov skril za kočijo in opazoval Krpana, kako bo opravil z
zmajem, nato pa sem se spomnil, da mi je Krpan povedal, da tihotapi sol in da jo bo na
Dunaju prodal. Povedal mi je tudi, da jo je skril med svojo prtljago.
V kočiji sem potem poiskal sol in jo dal Krpanu ter mu svetoval, da jo vrže zmaju v oči. Tako je
tudi storil. Zmaja je zaslepil za ravno toliko časa, da smo lahko pobegnili.
Ko je zmaj spregledal, nas je verjetno še nekaj časa iskal, ampak mi smo bili takrat že zelo
daleč, saj so nas konji počakali pri izhodu iz brezna.
Ko smo prišli na Dunaj, sem se odpravil k sorodnikom, Krpan pa k cesarju. Preden sva se
poslovila, mi je Krpan dal še nekaj soli, ki mu je ostala.
Od takrat naprej sem o njem bral v časopisih, da je premagal Brdavsa in zato dobil potrdilo,
da lahko prekupčuje s soljo, ter veliko mošnjo cekinov, a videla se nisva nikoli več.
Matevž Zvir, 7. a

38
KRPANOVA ZVIJAČA
Lani poleti se je Krpanu obetal velik posel s soljo. Na jug Italije je moral pretihotapiti 37 vreč
soli. To je bilo tudi za Krpana preveč, zato je potreboval še mojo pomoč. Odločil sem se, da
grem zraven, saj je bilo z njim vedno pestro.
Sredi junija se je najina pot začela. Krpanov konj je bil močnejši, zato je nanj naložil več vreč.
Opozoril me je na tekmeca, ki vozi za iste ljudi. Hotel je biti hitrejši od njega in pripeljati na cilj
več soli.
Mejo sva prečkala skozi temne in mračne tunele. Najhitrejša pot na jug je bila skozi mesto, a
tam se je zalomilo. Napadel naju je tekmec in njegovi pajdaši. Martin je z njimi sklenil dogovor.
Vso sol bova za njih peljala na jug, oni pa naju ne bodo ubili. Mislil sem, da je kupčija za naju
končana, ampak Martin je imel načrt. Odločil se je, da jih ukane. Skupaj smo potovali in sedmi
dan se je pokazala priložnost za pobeg.
Ponoči sva odjezdila na pot, ki je bila bolj dolga in nevarna. Poznal jo je samo Krpan. Moj konj
je bil že zelo utrujen in je padel na tla. Martin ga je nesel do koče, jaz pa sem jahal njegovega
konja. V koči je Krpan pripravil zvarek iz soli in neke skrivne sestavine, ki jo je nosil s sabo. Konj
je bil bolje in zjutraj smo nadaljevali pot.
Ko smo bili že blizu cilja, je Martina poklical cesar z Dunaja, jaz pa sem se začel vračati proti
domu. Pot domov je bila lažja. Jezdil sem počasi, večkrat počival in ni me bilo strah sovražnikov.
Ko sem prišel domov, me je že čakal Krpan. Povedal mi je, da je premagal Brdavsa in da nama
naslednjič ne bo več potrebno vtihotapiti soli.
Tamir Korenjak Ošep, 7. b
Neli Mahorič, 7. b

39
NAD OBLAKI DOMIŠLJIJE
MOJA MUCA
Zdravo. Jaz sem Ajda. Rada bi vam predstavila svojo muco Zvezdo. Njena dlaka je tribarvna:
bela, rjava in oranžna. Rada se igra z žogico skokico. Rada je mačje palčke, brikete in meso.
Večkrat gre na svoj najljubši travnik. Ko jo pokličem, rečem: »Zvezda, muc, muc, glej, kaj
imam!« Nato malo počakam in vedno priteče k meni. Če me boste kdaj obiskali, vam jo tudi
pokažem, če ji bo to všeč.
Ajda Bric, 2. r.

40
MOJ OLIVER
Oliver je moj maček. Star je eno leto. Rad ima brikete in meso. Je rjave barve in po trebuhu
ima belo črto. Rad leži v košari s senom.
Iris Jerovčnik, 2. r.

41
DOGODIVŠČINA V MESTU VSENAROBE
V mestu Vsenarobe je bilo že dolgo časa vse narobe. Otroci so, namesto da bi veselo tekali
naokrog, žalostno strmeli v tla, odrasli so se vseskozi prepirali in celo miši so lovile mačke.
Nekega dne pa je v mesto prišel čarovnik. Županu je rekel, da lahko naredi mesto zopet
veselo. Župan mu je obljubil sto zlatnikov, če mu uspe. V kotu je zmešal čarobni napoj. Župan
je naročil, da naj skliče vse meščane na trg. Čarovnik je dal vsakemu žličko napoja. Naenkrat
se je močno zabliskalo in nebo so prekrili črni oblaki. Čez nekaj časa je spet posijalo sonce.
Potem pa so otroci veselo tekali okrog, odrasli se niso več prepirali in mačke so lovile miši.
Čarovnik je dobil obljubljeno plačilo in je šel svojo pot. In v mestu Vsenarobe je bilo zopet vse
prav.
Gašper Lomšek, 3. r.
Urh Češnovar, 5. r.

42
JUNAK TIM
Nekega dne se je rodil junak Tim. Njegov oče je bil neustrašen. Največkrat je lovil
nepridiprave. Bil je pošten, boril se je za pravico. Ker je bil že star, je moral v pokoj. Njegovo
delo je prevzel sin Tim. Bilo je zelo težko. Zelo se je mučil.
Nekega lepega sončnega dne pa je na poti našel banano. A ne kar eno banano, temveč
čarobno banano. Kadarkoli jo je pojedel, je dobil zelo
veliko moči in energije. Energije je imel toliko, da bi lahko
pretekel cel svet. Kadar se je zgodilo kaj hudega, so ga
poklicali. Tim je pojedel banano in odletel na pomoč.
Nekega dne je na Zemljo priletel razbojnik Kars. Bil je
tako močan, da je dvignil nebotičnik. Na Zemlji je počel
čudne stvari. Ropal je trgovine, kradel denar, strašil ljudi.
Poklicali so Tima. Odhitel je, da bi ga ulovil. Kars pa mu je
nastavil zanko. Skril mu je banane. Tim je bil žalosten. Ni
se nehal boriti s Karsom. Čeprav ni imel več banan, je bil
močan. Njegova moč je bila v poštenju. Poštenost pa je
podedoval po očetu, seveda pa tudi moč. Večkrat je šel v
boj s Karsom in nekega dne mu ga je uspelo premagati.
Kars je odšel in nikoli se ni vrnil.
Vid Vižintin, 7. b
Tim je ugotovil, da sploh nič ne potrebuje za moč. Potrebuje le dobro srce in poštenost. Vse
to pa je dobil od očeta. Zato je bil njegov oče superjunak.
Nace Jurjevec, 3. r.
La clase de español

43
MIŠKA ZA RAČUNALNIK OŽIVI
Nekega dne, ko sem hotela iti na računalnik pisati spis za šolo, sem nenadoma videla, da je
miška za računalnik oživela. Skočila je dol z mize in se podila po sobi. Hotela sem jo ujeti,
ampak mi je ušla po stopnicah do kuhinje. Spet sem jo hotela ujeti, vendar mi je ušla v
hladilnik. Očitno je bila res zelo lačna, saj je pojedla skoraj vse iz hladilnika. Nisem si mislila,
da lahko miške za računalnik jedo. Tedaj je skočila iz hladilnika in jaz sem jo ujela. Bila pa je
še ena težava. Nisem namreč vedela, da te lahko miška za računalnik požgečka. Začela me je
žgečkati. Tedaj je imela priložnost in mi skočila iz rok ter mi ušla na dvorišče. Začela sem se
poditi za njo. Bila je tako hitra, da sem se zaradi hitrega teka spotaknila ob kamen in padla
naravnost na nos. Moj nos je bil čisto rdeč in velik, ampak zaradi tega nisem obupala. Končno
sem le ujela miško za računalnik in sedaj je nikoli več ne pozabim prilepiti z lepilom na mizo,
da mi ne bo nikoli več pobegnila. Jaz pa sem morala v bolnico, da so mi povili nos. Naslednji
dan v šoli nisem imela domače naloge, saj sem potem izvedela, da sem miško lovila cel dan.
Tjaša Zidarn, 4. r.
Katja Bizjak, 3. r.

44
PIŠKOTEK
Danes ponoči se je zgodilo nekaj čudežnega! Piškotek, ki sem ga spekla, je oživel! Prišel me je
zbudit, a sem mislila, da sanjam. Začel je skakati po meni in ugotovila sem, da to niso sanje.
Takoj me je vprašal, kaj bova počela danes. Odločila sem se, da bi mu spekla prijatelje
piškotke. Piškotek je dobil svoje nove prijatelje in bil je neizmerno srečen. Tega dne ne bo
piškotek nikoli pozabil. Zvečer sem jim pripravila večerjo. Ko so večerjali, sem jim pogrnila
posteljice. Odšli smo spat. Naslednje jutro sem se zbudila s piškotki. A piškotki so še spali.
Pripravila sem jim zajtrk in počakala, da se zbudijo. Pojedli smo zajtrk in odšli na sprehod v
park. Ustavili smo se tudi na igralih, kjer so se piškotki igrali.
Če piškotkov ni nihče pojedel, se lahko še danes pojavijo pri tebi doma.
besedilo in slika Trine Rosenstein, 3. r.

45
SKRIVNOSTNA SABLJA
Nekega dne sta fanta prišla k Prijatelju, a ju ni slišal, ker je ravno čistil nek predmet. Mislila
sta, da vidita nekakšno sabljo, zato sta šla tiho proti njemu. Prijatelj ju je opazil in hitro skril
ta predmet. Fanta pa je to zelo zanimalo, zato sta hotela po ovinkih priti resnici do dna.
Drekec-pekec je dregnil prijatelja pod rebra in radovedno rekel Prijatelju: »Še kar ne morem
verjeti, da so tisto sabljo dobili generali in ne vi. Kakšna nesramnost!«
»Prav nesramno, res,« je dodal Pukec-smukec.
Fantovo razmišljanje je pritegnilo Prijateljevo pozornost.
Začel se je nemirno presedati in ni vedel, kaj naj reče. Zatem pa sta
ga fanta vprašala, če je čistil sabljo. Prijatelj se je hudomušno
nasmehnil in odvrnil, da nista videla prav. Sledila je tišina. Prijatelj je
nato končno povedal, da je res čistil sabljo in da jima je prikril delček
prejšnje zgodbe, kajti bilo ga je strah, da bi prišel kdo in mu vzel
sabljo. Fanta sta napela ušesa in prisluhnila Prijatelju.
»Rekel sem vama, da so sabljo vzeli generali, ampak ni bilo tako. Tisti
Luka Atelšek, 5. r.
Lah, ki se je ujel v mojo past, je pri sebi imel svojo sabljo in tok. Vedel sem, da jo bodo vzeli
generali,
zato sem se nečesa domislil. Pri sebi sem imel svojo oguljeno in staro sabljo, pa sem jo
zamenjal z Lahovo, ko ta ni bil pozoren. Mojo sabljo so kasneje nevede vzeli generali, jaz pa
sem imel novo in zelo lepo ohranjeno. Na ročaju je imela barvne diamante in vsa se je
svetila.«
Vmes ga je Pukec-smukec prekinil in mu rekel: »A nama jo, prosim, pokažete?«
Prijatelj jima jo je hitro pokazal, saj je vedel, da ga ne bi nikoli izdala.
Fanta sta bila navdušena nad sabljo in prisegla sta, da bo to samo njihova skrivnost. Častna
prijateljska!
Ajda Julija Ozimic, 6. b

46
V DEŽELI DOMIŠLJIJE
Nekega dne se je v severnem Amsterdamu rodila deklica po imenu Anika. Ko je bila stara dve
leti, so ji umrli starši in živela je z babico in dedkom. Pri njenih 12 letih so odšli v Albanijo in
ko so prispeli, je deklica odšla na sprehod. Najprej je srečala Lili liziko. Vprašala jo je, kje je.
Povedala ji je, da je prispela v Sladkorno deželo. Anika je vprašala, če tukaj vsi izgledajo kot
slaščice in Lili ji je razložila, da so bili včasih ljudje in da jih je zlobna čarovnica spremenila v
slaščice. Pojasnila ji je tudi, da če bo predolgo ostala v Sladkorni deželi, bo tudi ona postala
slaščica. Aniko je bilo strah, a se je odločila, da bo tvegala in jim pomagala premagati
čarovnico. Potem sta odšli do čarovničinega gradu in skoraj jo je že spremenila v slaščico, ko
se je njena palica razletela na drobne koščke. Anika se je spomnila maminih zadnjih besed:
»Čarovnici pokaži obesek sreče«, zato je Anika pomolila obesek pred čarovnico in tudi ta se
je razletela na tisoč drobnih koščkov. Vsi ljudje v Sladkorni deželi so spet postali normalni
ljudje, Anika pa se je srečno vrnila domov.
Ema Planovšek, 4. r.
Hafiza Sejdič, 7. b

47
V DEŽELI IGRAČ
Nekoč je v gozdu živel medo po imenu Teddy. Ni bil navaden medved, ampak je hotel biti
pliško. Nekega dne je šel k čebelam krast med. Čebela matica ga je pri delu zalotila in ga
pičila. Ta pik ga je teleportiral v Deželo igrač. Videl je žive punčke, vojake, medvedke – to, kar
je bil tudi sam. Odšel je v prvo hišo in se znašel v veliki sobi. Videl je dečka, ki se je igral z
vojaki. Kar naenkrat ga je zagrabil in podrl vse vojake. Odšel je iz hiše in vprašal, če je v bližini
kakšen med in oni so mu odgovorili, da živijo v Medenem mestu, ki je za velikim zidom.
Teddy se je odpravil tja in zagledal fontano. Iz nje je tekel med in vse hiše okoli njega so bile
prekrite z medom. Žive punčke so mu pokazale grad, ki je bil iz rubinov. Naselil se je vanj.
Povsod po gradu so bili panji, kjer so živele služkinje čebele. Te ga za razliko od gozdnih čebel
niso pičile. Teddy se je tam imel zelo lepo, zato se ni nikoli več vrnil v gozd.
besedilo in slika Zala Žibret, 4. r.

48
PETER IN VESOLJČEK
pravljica in ilustracije Tian Krajnc, 3. r.

49
PESTRI IZZIVI LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA
VSEZNALČEK IN PRVOŠOLCI
ŠOLSKO LETO »ZAZNAVAMO« S ČUTILI
V letošnjem šolskem letu smo v 1. razredu spoznali in se naučili veliko novih in zanimivih
vsebin. Med drugim smo s pomočjo Vseznalčka ugotovili, kako pomembna so naša čutila pri
zaznavanju sporočil iz okolice. Razmišljali smo, kaj nam je v letošnjem šolskem letu najbolj
ostalo v spominu. Pri tem pa so nam pomagala naša čutila.
Prvošolci smo odgovorili na vprašanje: »Kaj ti je v tem šolskem letu najbolj ostalo v spominu,
kar si slišal/a, videl/a, otipal/a, vonjal/a ali okusil/a?« Odgovori so bili zelo zanimivi in
različni.
Slišal/a sem:
- Zanimivo razlago slikovnih sporočil pri delu na daljavo. Maks
- Učiteljico, ko je dala sošolcem in sošolkam navodilo, da bodo risali risbice za moj
rojstni dan. Amila
- Učiteljico, ko je rekla, da se bomo pri pevskem zboru učili pesmico Umivaj si roke.
Luka
- Petje ptičkov, ko sem bila zunaj. Ema
Videl/a sem:
- Po dolgem času sošolke in sošolke v šoli, v našem razredu. Tjaž
- Zanimivo gosenico pri delu na daljavo, ki mi je bila v pomoč pri štetju. Iris
- Zanimive oblike in barve jesenskih listov v gozdu, ki sem jih potrebovala za likovni
pouk. Patricija
- Sošolke in sošolce na video uri. Sara
- Kako je zrasel fižol v našem vrtičku v razredu. Žan
Otipal/a sem:
- Ježkovo kapo v knjigi iz šolske knjižnice. Bila je zelo puhasta. Lara
- Tla v telovadnici pri »delanju« sklec. Bila so mrzla in gladka. Nik

50
- Da so na šabloni odprtine za like. Šablona je zelo gladka. Ambrož
- Voščenko pri likovnem pouku. Je zelo gladka in trda. Maja
- Trdo in okroglo plezalo na igrišču. Anže
Vonjal/a sem:
- Čistilo na mizi, ko jo je čistilka očistila. Bor
- Razkužilo. Vohal sem ga večkrat. Aleks
- Dišečo torto na prvi šolski dan. Jošt
- Lazanjo pri kosilu. Zelo je dišala. Rene
Okusil/a sem:
- Vanilijev jogurt s čokoladnimi kroglicami pri malici. Izak
- Sir, papriko in kruh pri malici; pri kosilu pa juho z rezanci. Neža
- Čokoladno in sočno tortico na prvi šolski dan. Ela
- Krof z marelično marmelado in sladkorjem. Enja
Enja Jeraj, 1. r. Ela Lomšek, Bor Tiršek, 1. r.

51
Lara Svet, 1. r. Patricija Skok, 1. r.
Iris Kompan, 1. r.

52
Jošt Miklavc, 1. r.
IZDELAVA POŠASTKA
Petošolci smo po ponovni vrnitvi v šolo četrtkove ure gospodinjstva namenili izdelavi
pošastka. Pošastko je maskota, ki smo jo izdelali s tkanjem, kvačkanjem, šivanjem in
vezenjem. Prvo uro smo pripravili karton, na katerega smo navezovali niti in pričeli tkati.
Trup našega pošastka je bil prvi in tudi najdaljši del. Po tkanju, ki je trajalo kar precej ur, smo
začeli kvačkati roke in noge, nakar smo jih prišili na pošastka. Nato je sledilo šivanje velikega
okroglega gumba. Ta je predstavljal pošastkovo veliko oko. Ko je večina učencev gumb
prišila, smo mislili, da je pošastko že končan. Manjkali sta le še začetnici našega imena in
priimka. S pridnim delom smo lahko dobili odlične ocene. Ure izdelave pošastka mi bodo
ostale lepo prišite v spominu, saj sem se naučila veliko novega! Končne izdelke si lahko
ogledate na fotografiji.
Zoja Emeršič, 5. r.

53
Pošastki 5. razreda
Aleks Lesjak Rigelnik, 5. r.

54
.
Lovro Hriberšek, 5. r.
NARAVOSLOVNI DAN MALO DRUGAČE
Naši učenci so pri delu zelo ustvarjalni, kar bodo dokazale naslednje fotografije. Prvi sklop
fotografij je nastal ob naravoslovnem dnevu na temo Jem sadje, zelenjavo in hodim v naravo.
Sadne in zelenjavne krožnike so ustvarjali učenci od 6. do 8. razreda.
Drugi sklop fotografij pa je nastal med naravoslovnim dnem na temo Človeško telo. Da
domišljija in ustvarjalnost ne poznata meja dokazujejo naši osmošolci, ki so se izkazali za
prave mojstre plastelina.
Preverite, kaj vse je nastalo.
Sadno-zelenjavni krožniki šestošolcev
6. a

55
6. b
Sadno-zelenjavni krožniki sedmošolcev
7. a
7. b

56
Sadno-zelenjavni krožniki osmošolcev
8. r.
Človeško telo iz plastelina

57
ŠOLSKI JEZIKOVNI KOTIČEK
MY HAMSTER
My hamster's name is Zdravko. He is a one year old Russian hamster. He has got a grey and
white coloured fur. Most of the time, he is in his cage. Sometimes we pet him outside of his
cage too. His favourite food are sunflower seeds and cereals. He likes to run on a hamster
wheel and chew on many things. Sometimes he sleeps all day long and then has a party all
night long. He drinks a lot of water too. Zdravko is quite a shy animal. I love to care for him.
besedilo in foto Ema Planovšek, 4. r.

58
MY TOWN
This is my town. In my town, there is a police station, a museum, a bakery and a post office.
The police station is next to the town museum. The bakery is between the post office and
the caffee. At the bakery, we can buy bread. The flower shop is opposite the post office. My
house is between the flower shop and the bank. At the bank, we can save money. The hotel
is next to the supermarket and the school is next to the toy shop. We learn new things at
school. There is a train station opposite the toy shop. At the toy shop, we can buy different
toys. The cinema is between the church and the fire station. At the cinema, we can watch a
film. Next to the cinema, there is a fire station and next to it is a church. I like my town.
besedilo in slika Gašper Lomšek, 3. r.

59
THE SPORT I DO
This is me on the climbing wall. Indoor climbing has been my hobby for five years now. I still
love it. When I climb, I am tied to a rope so I do not hurt myself. I usually wear a green jersey
and black pants when I climb. I climb two times a week and I also have a climbing wall in my
bedroom. This is my favourite sport.
besedilo in slika Zoja Emeršič, 5. r.

60
EIN BRIEF FÜR MEINEN FREUND
Tjaša Zidarn, 4. r.

61
Patrik Lugarič, 4. r.

62
Hana Globočnik, 4. r.

63
WIR UND UNSERE SCHULE

64
UNSERE SCHULE

65
ZWISCHEN DEN ZELLEN

67
LA CLASE DE ESPAÑOL

noviceZrečice 2021

Recommended

Recommended

More Related Content

What's hot

What's hot (20)

noviceZrečice 2021