Umetnostna zgodovina - rimska umetnost, slikarstvo in umetna obrt, freske, Pompeji,

1. RIMSKA
UMETNOST
Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.
GlobartGo Akademija znanja
Semester 2014/2015
3. del
SLIKARSTVO in
UMETNA OBRT

2. Slikarstvo
• številni primeri rimskega stenskega slikarstva so ohranjeni v mestih pod
Vezuvom (Pompeji, Herkulaneum) – odsev razvoja velikih centrov (Rim,
Aleksandrija)
• prerez ustvarjanja skozi slabih 300 let (od 2. stol. pr. n. št. – konca 1. stol.)
• nadaljevanje helenističnega izročila, predvsem v mozaični umetnosti
• raznoliki motivi (mitološke scene, iluzionistična arhitektura, vedute,
portreti, tihožitja, fantastični detajli…)

5. Atrij samnitske hiše, 2. stol. pr. n. št., Pompeji
Pogled v atrij iz vestibula,
Hiša Paquiusa Proculusa,
1. stol., Pompeji

6. Pogled v atrij in tablinium, hiša Marcusa Lucretiusa Fronta, 1. stol., Pompeji

7. Nosilec –
zid
Plasti grobih ometov
Plasti finih ometov
Barvna plast
Kalcinirana površina
Lončene skodelice s sledovi različnih
pigmentov, 1. stol., British Museum, London
Prerez skozi fresko
Tehnika prave freske

8. Štirje pompejanski slogi
PRVI SLOG, zač. 2. stol. pr. n. št. - 80 pr. n. št.
inkrustacijski - imitacija barvitih marmornih
plošč – reliefne štukaturne plošče so poslikane
z barvami in dajejo vtis dragocenega marmorja
DRUGI SLOG, 80-20 pr. n. št.
arhitekturni - površina zidu se odpre s pomočjo
iluzionističnih poslikav – perspektivične
arhitekture, pokrajina in včasih celo človeške
figure

9. TRETJI SLOG, čas cesarja Avgusta (27 pr. n. št. –
sredina 1. stol.)
dekorativni - ploskovita monokromatska ozadja,
členjena s fantazijskimi arhitekturnimi elementi in
miniaturnimi detajli, v sredini pa so naslikane
pripovedne scene tako, kot bi bile obešene slike
ČETRTI SLOG, ok. 50 do uničenja 79
kombinirani - je manj dekorativen in bolj
kompleksen, saj si izposoja elemente vseh
prejšnjih slogov (imitacijo kamnitih plošč,
arhitekturne panorame, fantastične elemente in
naslikane pokrajine)
Štirje pompejanski slogi

10. PRVI SLOG
marmorna imitacija,
samnitska hiša,
pozno 2. stol. pr. n. št.,
Herkulaneum

11. Favnova hiša,
2. stol. pr. n. št.,
Pompeji
Rekonstrukcija

12. Detajl imitacije marmorja (freska)

13. • DRUGI SLOG
Cubiculum (spalnica), vila Fanniusa Synistorja, 50–40 pr. n. št., Boscoreale,
rekonstrukcija v Metropolitan Museum of Art, New York
DRUGI SLOG

14. Boscoreale

15. Boscoreale

16. Hipotetična rekonstrukcija obednice (triklinija) v rimski vili iz Boscoreala,
vir: http://www.kvl.cch.kcl.ac.uk/boscoreale.html

17. Apolonova hiša, Pompeji, 3D interpretacija naslikane površine,
Vir: King‘s Visualization lab, http://www.kvl.cch.kcl.ac.uk/

18. Dionizični friz,
vila Misterijev, 1. stol.,
Pompeji

19. Vila Misterijev

20. Vrtna pokrajina, Livijina vila, 30-20 pr. n. št., Primaporta,
Palazzo Massimo, Rim

22. Livijina vila

23. Freska z Marsom, Venerina hiša, 1. stol., Pompeji

24. TRETJI SLOG
Črna soba, vila Agrippe Postumusa, ok. 10 pr. n. št., Boscotrecase

25. Črna soba, detajl,
Metropolitan Museum of Art, New York

26. Črna soba, detajl

27. Rdeča soba, vila Agrippe Postumusa, ok. 10 pr. n. št., Boscotrecase,
Museo Archeologico Nazionale, Neapelj

28. Rdeča soba, detajl

29. Pokrajina s Perzejem in Andromedo Pokrajina z Galatejo in Polifemom
Mitološka soba iz Agripove vile,
Metropolitan Museum of Art,
New York

30. Mitološka soba, detajli

31. ČETRTI SLOG
Hiša Vetijcev, 1. stol., Pompeji

32. Detajl: puti pri raznih opravilih

33. Hiša Vetijcev, soba z mitološkimi slikami
Heraklejevega triumfa

34. Neronova Zlata hiša (Domus Aurea), 64 – 68, Rim

35. Renesančne groteske – izbrani motivi

36. Rafaelova poslikava prostorov kardinala Bibbiene v Vatikanski palači, 1516

37. Hiša velikega portala (Casa Gran Portale),
1. stol., Herculaneum

38. Freska, Terentius Neo z ženo, ok. 50 – 79, Pompeji,
Museo Archeologico Nazionale, Neapelj

39. Tihožitje z ribami,
Hiša Marcusa Lucretiusa Fronta, 1. stol., Pompeji

40. Tihožitje z vrčem in breskvami,
freska iz Herkulaneuma, ok. 62–79,
Museo Archeologico Nazionale, Neapelj

41. Štukatura
Podoba krilate boginje zmage, iz rimske vile,
Museo Nazionale Romano, Rim

42. Štukaturni relief iz term na forumu,
po 62, Pompeji

43. Mozaiki
Idealna stratigrafija mozaika (po Vitruviju):
1 Statumen – prva plast: nivo velikih kamnov (potreben, če
je mozaik postavljen na zemeljsko podlago)
2 Rudus – druga plast: apno + grobi pesek
3 Nucleus – tretja plast: apno + fin pesek
4 Posteljica - tretja plast: malta, bogata z apnom + fin pesek
Vanjo se vstavlja kocke, ko je malta še vlažna.
5 Tessellatum – mozaična površina iz kockic (tesserae) in fine
malte, s katero se zapolni fuge
1
1
1
2
5
3
4
Mozaične tehnike: Opus tesselatum, opus vermiculatum, opus sectile

44. Motivno raznoliki mozaiki

45. Tihožitje,
2. stol. pr. n. št.,
Favnova hiša,
Pompeji

46. Mozaik iz Hadrijanove vile, Tivoli, ok. 130 pr. n. št., Altes Museum, Berlin

47. Detajl

48. Portret ženske, 1. stol., Pompeji,
Museo Archeologico Nazionale, Neapelj

49. Mozaik iz Neptunovih term, ok. 139, Ostia

50. Rimski mozaik iz mesta Lod, ok. 300, Izrael,
potujoči eksponat

51. Mozaik iz Loda, detajl

52. Umetna obrt
Podobe vsakdana

53. Kruh iz pekarne
v Herkulaneumu,
star 2000 let

54. Vsakdanji predmeti:
karbonizirana lesena zibelka,
skrinja za oblačila
in trinožna miza,
1. stol., Herculaneum

55. Bronasta svetilka
in grelec s satirji iz Pompejev

56. Zakladna najdba iz vile v Boscorealu,
1. stol., Musée du Louvre

57. Zakladna najdba iz Mildenhalla,
4. stol., British Museum, London

58. Misorij Teodozija I., 388,
Academia de la Historia,
Madrid

59. Rimske geme z različnimi motivi

60. Avgustova kameja (Gemma Augustea), sardoniks, 10–14,
Kunsthistorisches Museum, Dunaj

61. Diptih Simahov in Nikomahov, konec 4. stoletja,
Victoria and Albert Museum, London, in Museé du Cluny, Pariz