sanje

1. 146
pustiti prehiteti in preprosto priznati »bogovom« uspešnost.« Vrteli so pa-
lice z že lepo zapečenimi in dišečimi jabolki.
Razkol! Humanizem na ustih niča. Življenjske radosti se izničujejo na
materialni osnovi. Vrednost v cvenku in kapitalu. Strast v mesu. V
zmagoslavnih ekstatičnih pohodih odmeva groteskni smeh duhovno-
sti. Omejuje in uravnava zakon, ki nima stika z resničnostjo, skonstrui-
ran po želji zakona, mehaničen, brez povezave – zakon nad zakonom.
Obrne za 180 stopinj, frekvenca 1,6. Prisluhnite! Naznanilo. Množice
hitijo – k poslušanju. Tudi tisti med zadnjimi so zvedeli. Pritegnili so
svojo pozornost in njihov obstoj je upravičen. Bilo je. Bilo je prebrano!
Bilo je povedano. Pripovedujejo. Da, tako je bilo slišati. To je njegova
zgodba in če je narobe razumljena, narobe posredovana ali po svoje
prirejena, nič zato. Slabo poslušajo ali tudi preslišijo – bistvo – posre-
dovana novica je prava laž. Tisto, kar so hoteli, so slišali. Odmev je
pravi. Nenavadnih dogodkov je vedno več, ti so potrebni in najno-
vejši »čudež« postaja v novi preobleki še večji. Informacija se hitro
širi. Majhen čudež potrebuje še krvi in mistične barvitosti, brez prave
razlage je uspeh dosežen: fascinantno, famozno zasnovan in se fan-
tastično nadgrajuje. Da, to je pravo, kullll, full kull! Feni! Folk dere,
dere in se dere naprej. Strahovita moč se širi v vrtincu, ki jih odnaša s
seboj. V gmoti fekalij se gibljejo in med njimi tudi tisti, ki so se pode-
lali že na začetku, ti, predhodniki zaznajo smrad; ostajajo imuni ali se
pridružijo istemu tiru in ritmu in v miru urinirajo in blatijo za drugim
vogalom. Razpadajo odgnitki. Virus se širi. V sivini obrazi – gledajo
v tla, drugi čeznjo, nekam v daljavo in tretji proti nebu. Kdo so, spra-
šuje. Tisti, ki so ostali daleč zadaj, in tisti redki, ki so se zaprli in izoli-
rali z močno ogrado, morda ne zaznavajo. Nepoškodovani primerki.
Tako drugačni so, težko bodo preživeli. Bo zemlja zmogla, bo seme
dovolj močno, da bo kalilo? Cmok v grlu. Nad črnim asfaltom se dvi-
ga in valovi preproga vidne vročine, smrdi po katranu, pete se ugre-
zajo pod lastno težo. Duh jo opozori. Mrtva narava – ljudje – prozorni
baloni, plastične fasade, prosojna živa telesa hodijo mimo. Soma ali
stoma; vsekakor avtomati – corpus delicti. Stran od tod.