eTwinning od A do Ž
Projektni management v šoli
Mag. Anastazija Avsec
Vprašanje
• Razmislite in se s sosedom pogovorite o
namenu udeležbe na
delavnici e Twinning od A do Ž
• Čas 3 min in 3 min.
“Ne gre za prenos informacij ampak za
navduševanje.”
Leticia B. Cavagnara
Planet Zemlja
• Razmislite in se s sosedom pogovorite o
kriterijih na podlagi katerih lahko razdelimo
naš svet?
• Čas 3 min in 3 min.
Učenec ali ne-učenec
“I don`t divide the world into the weak and
strong, or the successes and the failures…
I divide the world into the learners and non-
learners.”
Dr. Benjamin R. Barber
If the Mayors ruled the World
“Sveta ne delim na šibkega ali močnega,
ali na uspehe in neuspehe.
Sam delim svet na učence in ne-učence.”
Kakšna naj bo šola 21. stoletja?
• “The end of education is
to discover and open
the talents which are hidden
like a treasure within every person.”
J. Delores
Cilj izobraževanja je odkriti in
razviti talente, ki so skriti kot
zaklad v vsakem posamezniku.
Učiti se vedeti
Učiti se delati
Učiti se biti
Učiti se živeti skupaj
UNESCO stebri vzgoje in izobraževanja
Kaj si moram
zapomniti?
Evropski projekt
• Ideja, problem, izzivi pri vsakdanjem delu
• Motivacija
• Cilji
• S kakšnimi viri/znanji razpolagamo?
• Kaj še potrebujemo?
• Kaj smo pripravljeni vložiti v projekt?
Osnovna šola Kapela
• Šola na SV Slovenije, podeželsko okolje, 210-letnica obstoja (2014).
• Največ učencev je obiskovalo Osnovno šolo Kapela v letu 1924 (410).
• Po letu 1998 prvič upade število učencev pod 200, 169 v šol. l. 2013/14.
• Z zmanjševanjem števila učencev se šola vključi v projekte.
• Vključevanje v projekte:
– 1998 vključitev v mrežo Zdravih šol
– 1999 priključitev mreži UNESCO ASP net
– 2000 EKO šola
– 2006 in 2007 Skriti zaklad; neposredno mednarodno sodelovanje
– 2007 – 2009 Comenius večstranska šolska partnerstva „Fairytales around Europe”-P
– 2010 Evropsko jezikovno priznanje
– 2010 – 2012 Comenius VŠP „Improving Literacy and Numeracy Skills”-P
– 2013 – 2015 Comenius VŠP „The Power of Feedback“ - K
Vprašanje
• Razmislite, katere zmožnosti, sposobnosti ste
razvijali pri sebi v tem letu in jih izmenjajte s
svojim sosedom.
• Čas 3 min in 3 min.
Učiti se, da bi vedeli
Učitelji in ravnatelji smo pri svojem delu v 21.
stoletju postavljeni pred mnoge izzive, ki jih
lahko sprejmemo kot nove priložnosti. Danes
se svet tako hitro razvija, da tudi od nas
zahteva nenehno učenje ter pridobivanje
novih znanj in veščin za delovanje.
Izzivi – kako spremeniti šole v učno
okolje 21. stoletja?
• Zmanjševati razliko med spoloma.
• Razvijati učiteljeve kompetence za podporo
učencem.
• Šola za vsakogar.
• Internacionalizacija šol.
Učiti se delati
Vprašanje
Razmislite o izkustvenem učenju in
izmenjajte mnenje s svojim sosedom.
Čas 2 min in 2 min.
Izkustveno učenje
Krog izkustvenega učenja (po
Kolbu):
•se začne z izkušnjo,
•kateri sledita opazovanje in
refleksija,
•nato formiranje abstraktnih
konceptov in generalizacij,
• sledi preizkušnja konceptov
v novih situacijah,
• kar znova pripelje do
konkretne izkušnje.
To vrsto izkustvenega učenja
lahko ponazorimo s procesom
poklicne/profesionalne rasti
učitelja.
Študijski obisk: Izgrajevanje močne profesionalne učne skupnosti
Sundsvall, Švedska
september 2012
Udeleženci:
Avstrija (1), Bolgarija(1), Češka(1), Nemčija
(2), Španija (2), Grčija (1), Italija (2),
Nizozemska (1), Poljska (2), Slovaška (1),
Slovenija (1).
Program:
Predstavitev udeležencev.
Obisk mestne hiše, ogled mesta, lokalne
industrije.
Obiski osnovnih in srednjih šol.
Srečanje z lokalno skupnostjo, ravnatelji
Obisk osnovne šole
Söråkerskola
Osnovna šola 1. – 6. razred (6.-11. let)
Uporaba IKT tehnologije
Učenci 21. stoletja
Učenci v nižjih razredih uporabljajo iPad in
interaktivno tablo za različne naloge, v
višjih razredih uporabljajo učenci netbook.
Učinkovita in preudarna raba IKT
tehnologije.
Arenaskolan
270 učencev 12.- 16. let (7.- 9. razred)
Za učence tujce imajo poseben razred.
Obisk dveh srednjih šol
Belgija: De Grasmus in De Klare Bron
Šola na dveh lokacijah v mestu Leuven.
Javna šola
Metodološka šola, v kateri udejanjajo
vrednote spoštovanje, sodelovanje drug z
drugim, kreativnost in vključenost.
Šolo obiskuje 366 otrok, 16 različnih
narodnosti v starosti od 6 do 12 let.
Naši vodiči po šoli so bili učenci Elias, Luna in
Ravi.
Švedska: S:t Olofsskolan
Šola leži izven centra mesta Sundsvall.
Javna šola
Šolo obiskuje 254 otrok, 28 različnih
narodnosti v starosti od 6 do 12 let.
Raziskovalna šola, ki sodeluje z Univerzo v
Karlstadu.
3 “H” v izobraževanju
“Tvoje delo bo izpolnjevalo velik del tvojega življenja. Edini način, kako
biti resnično zadovoljen je, da delaš to, kar resnično verjameš, da je
čudovito.
Edini način, kako delati dobro je, da imaš rad, kar delaš. Če takšnega
dela še nisi našel, ga ne nehaj iskati. Ne ustali se. Kot je pri vseh stvareh,
ki jih imaš rad, boš vedel, ko ga boš našel.”
Steve Jobs
Kako začeti z evropskim projektom –
naša izkušnja
Kontaktni seminar na Švedskem, 2006
Evropske zgodbe in pravljice (2007-2009)
Cilji projekta posegajo v področje razširjenega programa, manj v program OŠ
Sodelujejo osnovne šole (Anglija – koordinator, Francija, Nemčija, Slovenija, Švedska,
Turčija).
Iskanje potencialnih partnerjev/projektov na spletu 2009
Motivacijsko pismo bodočemu koordinatorju, ravnatelju Mørkved skole norveške
Pripravljalni obisk (februar 2010)
Cilji projekta (posegajo neposredno v šolski kurikul):
Izboljšanje pristopov poučevanja na področju razvijanja bralne in matematične pismenosti.
Pri učencih razviti boljše učne strategije.
Pospeševanje medkulturnega zavedanja med učenci in učitelji.
Navezovanje stikov naših učencev z učenci partnerskih šol (dopisovanje).
Razvijanje šolske strategije za izboljšanje bralne in matematične pismenosti, izhajajoč iz dobre prakse
vseh partnerskih držav.
Dolgoročno doseganje boljših učnih rezultatov učencev.
Faze projekta
• Ob zaključku projekta 2010-2012 se porodi ideja o novem
projektu Moč povratne informacije z enim izmed partnerjev.
• Konceptna faza(načrtovanje projekta):
– Cilji projekta (september 2012)
– Iskanje partnerjev, posredovanje ponudbe za sodelovanje v projektu s
pomočjo nacionalne agencije CMEPIUS (oktober 2012)
– Interes za sodelovanje izrazi več kot 70 šol širom Evrope
– Izbor (november 2012)
– Organizacija in izvedba pripravljalnega obiska na Danskem
– Priprava projekta
– Uspešna kandidatura na razpisu in “začetek” novega projekta 2013-
2015.
Kaj je pomembno za dobro sodelovanje v
projektu?
• Vnaprej dogovorjeni načini komuniciranja.
• Porazdelitev obveznosti in nalog med
partnerje.
• Jasna opredelitev in vnaprej predstavljeni
finančni stroški posameznega partnerja.
Kako vključiti projekt v redno delo?
– Ključen je izbor ciljev projekta oziroma kaj želimo?
Kakšne so
potrebe naše
šole, naših
učencev?
Evropski
projekt
Evropski
projekt
ANALIZA
STANJA
ANALIZA
STANJA
Katera znanja,
veščine
potrebujemo
učitelji?
Poglobljeno str.
znanje in
izpopolnjene str.
veščine
Načrtovanje
aktivnosti –
časovnica
Kakšen bo vpliv naših
aktivnosti na
učence/učitelje?
Kako smo bili uspešni
pri izvajanju
aktivnosti?
Šest klobukov razmišljanja
De Bono, 2006
“I not only use all the brains I have
but all I can borrow.”
Woodrow Wilson
Uporabljam ne samo svoje možgane, ampak
vse, ki si jih lahko sposodim.
Učiti se živeti skupaj
• Sodelovanje z evropskimi kolegi je dodana vrednost, obogatitev
delovnega vsakdana in priložnost spoznati nove ljudi in deliti ter
pridobivati nova znanja.
• S sodelovanjem v evropski dimenziji izobraževanja vsi skupaj utrjujemo
zavest, da smo državljani Evrope in to prenašamo na svoje učence. Na
življenje v skupni Evropi lahko učitelji pripravljamo učence le tako, da tudi
sami vstopimo v evropski izobraževalni prostor in začutimo Evropo.
• Evropski učitelj lahko občuti prednosti enostavne mobilnosti v Evropski
uniji, ki vključuje izobraževanje v drugih evropskih državah, učenje jezikov
in drugih evropskih kultur. Lahko izkoristi možnosti zaposlovanja oziroma
drugih programov izmenjav, ki jih ponuja Evropska unija. Vse to prispeva
k ustvarjanju večjezične in multikulturne Evrope in vzgajanju za evropsko
državljanstvo (Shratz, 2005).
Evropski učitelj
Antonio Silva Mendes, direktor Direktorata za izobraževanje in
kulturo pri Evropski komisiji, je na evropski Comenius
konferenci (Bruselj, 3.- 4. 5. 2012) dejal:
"Pri mednarodnem sodelovanju šol gre za to, da združiš
entuziazem, izvirnost ljudi različnih držav, kultur in okolij, da bi
ustvarili nekaj novega, ki bo prispevalo k razvoju šol kot
prostora za delo in učenje. Kreativnost in kapaciteta učiteljev
se lahko popolno razvijeta šele s sodelovanjem v mednarodnih
projektih."
Širjenje rezultatov/diseminacija
• Dobro načrtovanje je polovica uspeha.
• Sprotno spremljanje izvajanja projekta in evalvacije.
• Šola se postavi na ogled.
• Izkoristimo možnosti, ki se nam ponujajo v 21. stoletju.
• Skupni rezultati:
o Evropska zakladnica
o Projekt
o Skupna spletna stran
o Okrožnice / spletna stran
o Skupna knjiga
o Rezultati posamezne šole
Evropski projekti kot dodana vrednost
Učiti se biti
V poročilu o najboljših izobraževalnih sistemih na svetu je
izpostavljeno, da kakovost vsakega izobraževalnega sistema
ne more nikoli pretiravati v kakovosti njegovih učiteljev. Edini
način, kako izboljšati učne dosežke, je izboljšati poučevanje
(Mc Kinsey, 2007: 7).
Biti učitelj pomeni pomagati učencem učiti se. Biti ravnatelj
pomeni pomagati odraslim učiti se. Zato je tako težko (Mc
Kinsey, 2007: 35).
McKinsey v poročilu o najboljših izobraževalnih sistemih na svetu, 2007.
Šole niso zato, da so v njih zaposleni učitelji,
ampak zato, da v njih izobražujemo učence.
Pestalozzi delavnice Democracy in basic education, Helsinki
Strategija uspeha
Ključ do uspeha
Dr. Angela Lee Duckworth
Ključ do uspeha
Kako si zagrizen?
Kaj sem se
nau il-ač
novega?

Projektni management v šoli

  • 1.
    eTwinning od Ado Ž Projektni management v šoli Mag. Anastazija Avsec
  • 2.
    Vprašanje • Razmislite inse s sosedom pogovorite o namenu udeležbe na delavnici e Twinning od A do Ž • Čas 3 min in 3 min.
  • 3.
    “Ne gre zaprenos informacij ampak za navduševanje.” Leticia B. Cavagnara
  • 4.
    Planet Zemlja • Razmislitein se s sosedom pogovorite o kriterijih na podlagi katerih lahko razdelimo naš svet? • Čas 3 min in 3 min.
  • 5.
    Učenec ali ne-učenec “Idon`t divide the world into the weak and strong, or the successes and the failures… I divide the world into the learners and non- learners.” Dr. Benjamin R. Barber If the Mayors ruled the World “Sveta ne delim na šibkega ali močnega, ali na uspehe in neuspehe. Sam delim svet na učence in ne-učence.”
  • 6.
    Kakšna naj bošola 21. stoletja? • “The end of education is to discover and open the talents which are hidden like a treasure within every person.” J. Delores Cilj izobraževanja je odkriti in razviti talente, ki so skriti kot zaklad v vsakem posamezniku.
  • 7.
    Učiti se vedeti Učitise delati Učiti se biti Učiti se živeti skupaj UNESCO stebri vzgoje in izobraževanja
  • 8.
  • 9.
    Evropski projekt • Ideja,problem, izzivi pri vsakdanjem delu • Motivacija • Cilji • S kakšnimi viri/znanji razpolagamo? • Kaj še potrebujemo? • Kaj smo pripravljeni vložiti v projekt?
  • 10.
    Osnovna šola Kapela •Šola na SV Slovenije, podeželsko okolje, 210-letnica obstoja (2014). • Največ učencev je obiskovalo Osnovno šolo Kapela v letu 1924 (410). • Po letu 1998 prvič upade število učencev pod 200, 169 v šol. l. 2013/14. • Z zmanjševanjem števila učencev se šola vključi v projekte. • Vključevanje v projekte: – 1998 vključitev v mrežo Zdravih šol – 1999 priključitev mreži UNESCO ASP net – 2000 EKO šola – 2006 in 2007 Skriti zaklad; neposredno mednarodno sodelovanje – 2007 – 2009 Comenius večstranska šolska partnerstva „Fairytales around Europe”-P – 2010 Evropsko jezikovno priznanje – 2010 – 2012 Comenius VŠP „Improving Literacy and Numeracy Skills”-P – 2013 – 2015 Comenius VŠP „The Power of Feedback“ - K
  • 11.
    Vprašanje • Razmislite, katerezmožnosti, sposobnosti ste razvijali pri sebi v tem letu in jih izmenjajte s svojim sosedom. • Čas 3 min in 3 min.
  • 12.
    Učiti se, dabi vedeli Učitelji in ravnatelji smo pri svojem delu v 21. stoletju postavljeni pred mnoge izzive, ki jih lahko sprejmemo kot nove priložnosti. Danes se svet tako hitro razvija, da tudi od nas zahteva nenehno učenje ter pridobivanje novih znanj in veščin za delovanje.
  • 13.
    Izzivi – kakospremeniti šole v učno okolje 21. stoletja? • Zmanjševati razliko med spoloma. • Razvijati učiteljeve kompetence za podporo učencem. • Šola za vsakogar. • Internacionalizacija šol.
  • 14.
    Učiti se delati Vprašanje Razmisliteo izkustvenem učenju in izmenjajte mnenje s svojim sosedom. Čas 2 min in 2 min.
  • 15.
    Izkustveno učenje Krog izkustvenegaučenja (po Kolbu): •se začne z izkušnjo, •kateri sledita opazovanje in refleksija, •nato formiranje abstraktnih konceptov in generalizacij, • sledi preizkušnja konceptov v novih situacijah, • kar znova pripelje do konkretne izkušnje. To vrsto izkustvenega učenja lahko ponazorimo s procesom poklicne/profesionalne rasti učitelja.
  • 16.
    Študijski obisk: Izgrajevanjemočne profesionalne učne skupnosti Sundsvall, Švedska september 2012 Udeleženci: Avstrija (1), Bolgarija(1), Češka(1), Nemčija (2), Španija (2), Grčija (1), Italija (2), Nizozemska (1), Poljska (2), Slovaška (1), Slovenija (1). Program: Predstavitev udeležencev. Obisk mestne hiše, ogled mesta, lokalne industrije. Obiski osnovnih in srednjih šol. Srečanje z lokalno skupnostjo, ravnatelji
  • 17.
    Obisk osnovne šole Söråkerskola Osnovnašola 1. – 6. razred (6.-11. let) Uporaba IKT tehnologije Učenci 21. stoletja Učenci v nižjih razredih uporabljajo iPad in interaktivno tablo za različne naloge, v višjih razredih uporabljajo učenci netbook. Učinkovita in preudarna raba IKT tehnologije. Arenaskolan 270 učencev 12.- 16. let (7.- 9. razred) Za učence tujce imajo poseben razred. Obisk dveh srednjih šol
  • 18.
    Belgija: De Grasmusin De Klare Bron Šola na dveh lokacijah v mestu Leuven. Javna šola Metodološka šola, v kateri udejanjajo vrednote spoštovanje, sodelovanje drug z drugim, kreativnost in vključenost. Šolo obiskuje 366 otrok, 16 različnih narodnosti v starosti od 6 do 12 let. Naši vodiči po šoli so bili učenci Elias, Luna in Ravi.
  • 19.
    Švedska: S:t Olofsskolan Šolaleži izven centra mesta Sundsvall. Javna šola Šolo obiskuje 254 otrok, 28 različnih narodnosti v starosti od 6 do 12 let. Raziskovalna šola, ki sodeluje z Univerzo v Karlstadu.
  • 20.
    3 “H” vizobraževanju
  • 21.
    “Tvoje delo boizpolnjevalo velik del tvojega življenja. Edini način, kako biti resnično zadovoljen je, da delaš to, kar resnično verjameš, da je čudovito. Edini način, kako delati dobro je, da imaš rad, kar delaš. Če takšnega dela še nisi našel, ga ne nehaj iskati. Ne ustali se. Kot je pri vseh stvareh, ki jih imaš rad, boš vedel, ko ga boš našel.” Steve Jobs
  • 22.
    Kako začeti zevropskim projektom – naša izkušnja Kontaktni seminar na Švedskem, 2006 Evropske zgodbe in pravljice (2007-2009) Cilji projekta posegajo v področje razširjenega programa, manj v program OŠ Sodelujejo osnovne šole (Anglija – koordinator, Francija, Nemčija, Slovenija, Švedska, Turčija). Iskanje potencialnih partnerjev/projektov na spletu 2009 Motivacijsko pismo bodočemu koordinatorju, ravnatelju Mørkved skole norveške Pripravljalni obisk (februar 2010) Cilji projekta (posegajo neposredno v šolski kurikul): Izboljšanje pristopov poučevanja na področju razvijanja bralne in matematične pismenosti. Pri učencih razviti boljše učne strategije. Pospeševanje medkulturnega zavedanja med učenci in učitelji. Navezovanje stikov naših učencev z učenci partnerskih šol (dopisovanje). Razvijanje šolske strategije za izboljšanje bralne in matematične pismenosti, izhajajoč iz dobre prakse vseh partnerskih držav. Dolgoročno doseganje boljših učnih rezultatov učencev.
  • 23.
    Faze projekta • Obzaključku projekta 2010-2012 se porodi ideja o novem projektu Moč povratne informacije z enim izmed partnerjev. • Konceptna faza(načrtovanje projekta): – Cilji projekta (september 2012) – Iskanje partnerjev, posredovanje ponudbe za sodelovanje v projektu s pomočjo nacionalne agencije CMEPIUS (oktober 2012) – Interes za sodelovanje izrazi več kot 70 šol širom Evrope – Izbor (november 2012) – Organizacija in izvedba pripravljalnega obiska na Danskem – Priprava projekta – Uspešna kandidatura na razpisu in “začetek” novega projekta 2013- 2015.
  • 24.
    Kaj je pomembnoza dobro sodelovanje v projektu? • Vnaprej dogovorjeni načini komuniciranja. • Porazdelitev obveznosti in nalog med partnerje. • Jasna opredelitev in vnaprej predstavljeni finančni stroški posameznega partnerja.
  • 25.
    Kako vključiti projektv redno delo? – Ključen je izbor ciljev projekta oziroma kaj želimo?
  • 26.
    Kakšne so potrebe naše šole,naših učencev? Evropski projekt Evropski projekt ANALIZA STANJA ANALIZA STANJA Katera znanja, veščine potrebujemo učitelji? Poglobljeno str. znanje in izpopolnjene str. veščine Načrtovanje aktivnosti – časovnica Kakšen bo vpliv naših aktivnosti na učence/učitelje? Kako smo bili uspešni pri izvajanju aktivnosti?
  • 27.
  • 28.
    “I not onlyuse all the brains I have but all I can borrow.” Woodrow Wilson Uporabljam ne samo svoje možgane, ampak vse, ki si jih lahko sposodim.
  • 29.
    Učiti se živetiskupaj • Sodelovanje z evropskimi kolegi je dodana vrednost, obogatitev delovnega vsakdana in priložnost spoznati nove ljudi in deliti ter pridobivati nova znanja. • S sodelovanjem v evropski dimenziji izobraževanja vsi skupaj utrjujemo zavest, da smo državljani Evrope in to prenašamo na svoje učence. Na življenje v skupni Evropi lahko učitelji pripravljamo učence le tako, da tudi sami vstopimo v evropski izobraževalni prostor in začutimo Evropo. • Evropski učitelj lahko občuti prednosti enostavne mobilnosti v Evropski uniji, ki vključuje izobraževanje v drugih evropskih državah, učenje jezikov in drugih evropskih kultur. Lahko izkoristi možnosti zaposlovanja oziroma drugih programov izmenjav, ki jih ponuja Evropska unija. Vse to prispeva k ustvarjanju večjezične in multikulturne Evrope in vzgajanju za evropsko državljanstvo (Shratz, 2005).
  • 30.
    Evropski učitelj Antonio SilvaMendes, direktor Direktorata za izobraževanje in kulturo pri Evropski komisiji, je na evropski Comenius konferenci (Bruselj, 3.- 4. 5. 2012) dejal: "Pri mednarodnem sodelovanju šol gre za to, da združiš entuziazem, izvirnost ljudi različnih držav, kultur in okolij, da bi ustvarili nekaj novega, ki bo prispevalo k razvoju šol kot prostora za delo in učenje. Kreativnost in kapaciteta učiteljev se lahko popolno razvijeta šele s sodelovanjem v mednarodnih projektih."
  • 31.
    Širjenje rezultatov/diseminacija • Dobronačrtovanje je polovica uspeha. • Sprotno spremljanje izvajanja projekta in evalvacije. • Šola se postavi na ogled. • Izkoristimo možnosti, ki se nam ponujajo v 21. stoletju. • Skupni rezultati: o Evropska zakladnica o Projekt o Skupna spletna stran o Okrožnice / spletna stran o Skupna knjiga o Rezultati posamezne šole
  • 32.
    Evropski projekti kotdodana vrednost
  • 33.
    Učiti se biti Vporočilu o najboljših izobraževalnih sistemih na svetu je izpostavljeno, da kakovost vsakega izobraževalnega sistema ne more nikoli pretiravati v kakovosti njegovih učiteljev. Edini način, kako izboljšati učne dosežke, je izboljšati poučevanje (Mc Kinsey, 2007: 7). Biti učitelj pomeni pomagati učencem učiti se. Biti ravnatelj pomeni pomagati odraslim učiti se. Zato je tako težko (Mc Kinsey, 2007: 35). McKinsey v poročilu o najboljših izobraževalnih sistemih na svetu, 2007.
  • 34.
    Šole niso zato,da so v njih zaposleni učitelji, ampak zato, da v njih izobražujemo učence. Pestalozzi delavnice Democracy in basic education, Helsinki
  • 35.
  • 36.
    Ključ do uspeha Dr.Angela Lee Duckworth Ključ do uspeha Kako si zagrizen?
  • 37.
    Kaj sem se nauil-ač novega?