2. Task 13: “Incident & Emergency Management”
•Naloga 13: “Upravljanje (prometa) v primeru nastanka: slučajnega, nepredvidenega, izrednega dogodka na cesti”.
Predstavitev temelji na povzetku sestankov CEDR in eCall (eKlic).
3. Predstavniki Naloge 13
Država
Ime in priimek
Austria
Christian Ebner
Belgium Vlaanderen
Eva van den Bossche, Armand Rouffaert
Denmark
Iben Louring Mortensen, Charlotte Holstrøm
England
David Stones (task leader), Steve Warner
Finland
Laura Väisänen, Timo Karhumäki
Norway
Kjersti Leiren Boag
Netherlands
Gerrit Broekhuizen, Michel Kusters
Iceland
Nicolai Jónasson
Italy
Amleto Pasquini, Sandro la Monica
Slovenia
Uroš Brumec (CEDR predstavnik za eCall / eKlic)
Sweden
Henrik Sundquist, Maria Nichani
Project Support
Nicholas Taylor, Peter Owlett, Kathryn Stafford (TRL)
4. Country
NRA or Representative Organisation
Austria
ASFiNAG
Belgium-Flanders
Agentschap Wegen en Verkeer
Denmark
Vejdirektoratet
England
English Highways Agency (Task Leader)
Finland
FINNRA
Italy
StradeANAS
Netherlands
Rijkswaterstaat
Norway
Statens vegvesen
Slovenia
Slovenian Roads Agency (also in eCall)
Sweden
Trafikverket
Iceland3
Vegagerdin
5. Kaj je upravljanje prometa? (TIM = Traffic Incident Management)
•Traffic Incident Management (TIM) je strukturiran odziv na nesreče, incidente oz. izredne dogodke v cestnem prometu. Naloga je razviti skupne delovne prakse med različnimi upravami in njihovimi pristojnosti: DRSC, DARS, policija, URSZR in drugih odzivnih služb (vlečne službe itd.),da se zagotovi medsebojno usklajeno sodelovanje oz. delovanje (določeni protokoli) za doseganje ciljev, vključno z varnostjo tako udeležencev v cestnem prometu kot odzivnih služb. S tem se zmanjša odzivni čas pristojnih služb ter posledično se zmanjšajo zastoji in gospodarski stroški, ki jih slednji prinašajo. Posledica je boljše in udobnejše potovanje, zanesljivost in učinkovitost prometne infrastrukture.
• V praksi se tako določi zaporedje faz od odkritja incidenta, potrditev in obnovo v normalno stanje.
9. Nivo upravljavskih uslug
•Pristojnosti nacionalnih regulativnih organov v zvezi z upravljanjem incidentov se med državami razlikujejo, na splošno sodijo v tri hierarhične ravni storitev:
–“Vzdrževalec” cestnega omrežja
–“Operater” cestnega omrežja
–“Upravljavec” cestnega omrežja
Prevodi so iz angleškega jezika in niso (po pomenu) enaki kot v slovenskem jeziku. Pomeni v smislu funkcij, ki jih v Sloveniji izvaja upravljavec cest je glede na klasifikacijo zgolj “vzdrževalec” cestnega omrežja.
11. 10 točk, ki so bistvene za TIM
1.Hitro odkrivanje in odzivanje.
2.Dobre informacije o lokaciji, resnosti dogodka in vseh spremljajočih nevarnostih.
3.Zaščita dogodka ter zagotavljanje varnosti.
4.Usklajen odziv z jasno strukturo oblasti, vlog in odgovornosti.
5.Zanesljiva komunikacija med odzivom in z javnostjo.
6.Zagotavljanje ustrezne opreme, objektov in naprav, dostopne poti in obvozi ter nadzorne centre.
7.Zadostna pomoč in izvajanje storitev (vlečne službe, povrnitev v prvotno stanje…) za zagotovitev hitre povrnitve v prvotno stanje in zmanjšanje zastojev.
8.Usposabljanje in poročanje.
9.Pisne smernice in uradne sporazume, kjer je to potrebno.
10.Spremljanje, ocena učinkovitosti in povratne informacije v prakso.
13. •V Angliji upravljalec cest financira ter sodeluje s policijo ter ključnimi službami (GPS naprave, radarji [točkovna ter povprečna hitrost], 3D kamere za RAI, komunikacijske naprave…) ter celo uporabnike cest (električni tahografi, ogledala za videnje mrtvega kota…).
•Z ‘’Cost Benefit’’ analizo je bilo ugotovljeno, da tovrstno vlaganje prinese pozitivne učinke (predvsem na dolgi rok).
•Manj zastojev, manj nesreč nanj negativnih vplivov več denarja za nadaljnji razvoj.
•Prav tako je pomemben dizajn prometne infrastrukture (planiranje, načrtovanje, projektiranje; [RSA, RSI, RAI] …), da je dejansko takšen, da preprečuje nesreče oz. nastajanje dogodkov, ki povzročajo le-te (npr. namenski prostori za vzdrževanje).
•Delajo predvsem na PREPREČEVANJU zastojev!
•Kadar pa se nepredviden dogodek zgodi pa je potrebno čim prej vzpostaviti situacijo v prvotno stanje.
•Dejstvo je, da je potrebno optimizirati obstoječe stanje (izboljšati pretočnost cest) z danimi zmožnostmi, saj ni financ za nenehno gradnjo ter širjenjem cest.
14. •Zelo pomembno je sprotno obveščanje uporabnikov cest in takojšnje ukrepanje:
–Obveščanje:
•Mediji (radio, navigacijske naprave, internet, TV)
•SPIS portali
–Ukrepanje:
•Uvedba „Prometnih nadzornikov“ (Traffic Officers)
•Pomoč policiji za čimprejšnje vzpostavitev prevoznost ceste
Prom. nadzorniki imajo pooblastila ustaviti promet in urejati obvoze, nimajo pooblastil sankcioniranja, to ureja policija.
18. •V naprej pripravljeni obvozi ter določene naloge / protokoli, omogočajo hito in učinkovito reagiranje ter upravljanja s prometom;
–natančno določena obvozna pot ter uskladitev z upravljavci cest (DARS, DRSC, občine – tako za uporabo ceste, kot za postavitev, vzrževanje in aktiviranje signalizacije ter urejanje semaforjev),
–pri obvozih, ki so večkrat aktivni se v naprej postavijo obvozne table (zložljivi kažipoti), kateri se aktivirajo po potrebi,
–v križiščih se predvidijo pristojnosti (policija ali mahalčki) za urejanje prometa,
–z načrtom se vsi seznanijo ter dodelijo se naloge za urejanje oz. vzpostavitev obvozov.
Obvozi
19.
20. Na kritičnih cestnih odsekih je v naprej postavljena ‘‘zložljiva‘‘ signalizacija, ki se aktivira po potrebi.
Prenosljivi znaki (ZDA)
24. Ravnanje z zstoji: Kontrolirano ‘‘doziranje‘‘ vozil v prometni tok s semaforji na uvozni rampi in vožnja po odstavnem pasu. S pomočjo zank se avtomatsko zazna / predvidi gneča; s pomočjo kamer se preveri stanje na odstavnem pasu; omeji se hitrost na vseh pasovih in aktivira odstavni pas v vozni pas. Na vsakih 500m so odstavne niše.
26. UK in NL
•Poleg Anglije je prav tako Nizozemska ena izmed vodilnih držav pri upravljanju prometa.
•Oboji imajo izdelane smernice in protokole, ki jih nenehno izboljšujejo.
27. •Poleg tega izvajajo vaje (z vsemi akterji) in opravljajo analize. Na podlagi navedenega izboljšujejo sodelovanje ter optimizirajo proces TIM.
28. •Novosti so uvajanje zastorov za preprečevanje pogleda, saj se zaradi gledanja (radovednosti) dogajajo sekundarne nesreče ter tako se dodatno zmanjšuje pretočnost prometa.
(Večje nesreče, v prometni konici – kadar ni mogoče takoj ukrepati in je potrebno počakati na primeren čas za povrnitev v prvotno stanje.)
29. Avstrija (ASFiNAG)
•Pristopila k celovitemu upravljanju („Operater“ cestnega omrežja).
•Zbirajo podatke o prometu in stanju cest (zanke, kamere, senzorji) ter priprava programske opreme za sledenje ter predvidevanje nastanka kolon / zastojev.
•Intenzivno delajo na uvedbi „Prometnih nadzornikov“ (Traffic Officers).
•Vzpostavljajo enoten nadzorni center (upravljanje z cestami in tuneli).
So cca. 6 let za Angleži, saj so v Angliji pred šestimi leti vpeljali „Prom. nadzornike“.
30. TMC plus
•Poleg „traffic info“ radia omogočajo prav tako ažurne podatke preko navigacijskih naprav.
31. Kaj lahko naredimo za zmanjšanje zastojev in nesreč zaradi okvar in napak oz. nepravilnosti na kamionih – tranzit ?
32. Primer iz Anglije
•Povezovaje služb in inštitucij ter podatkov: policija, carina, inšpektorji, prometni nadzorniki…
•Celovit pregled vozil pri vstopu v Anglijo; t.i. skenerji za pregled:
–zavor (termo skenerji),
–skenerji za pregled naloženosti vozil (enakomerna razporeditev tovora),
–tehtanje vozil,
–skeniranje profila pnevmatik itd.
Odstranjevanje oz. preprečevanje nadaljnje vožnje do odprave pomanjkljivosti!
40. Zakaj toliko truda ?
•Zaradi zavedanja se stroškov, ki nastanejo zaradi zastojev, nesreč ter njihov družbeno ekonomski vpliv na blaginjo države in zagotavljanja prometne varnosti.
•Zastoji imajo velik negativni vpliv na družbo / državo saj ceste predstavljajo ožilje države (telesa) in če so te žile zamašene pride do zastojev (infarkt).
•Tako ljudje ne morejo pravočasno v službo, „Just in time“ logistika je skoraj nemogoča, tako material in storitve ne dosežejo pravočasno cilja, ovirane so interventne službe, kjer vsaka sekunda šteje …
•Onesnaževanje okolja (hrup, vibracije, izpušni plini itd.)
41. Malo statistike:
•Predstavnik Nizozemske nam je podal zadnje ocene, ki so jih naredili v zvezi z oceno zastojev. Tako so ocenili, da je cena zastoja ~ 60 eur/osebo/uro.
–Družbeni stroški prometne varnosti / zastojev je v letu 2008 poskočilo z 10,4 na 13.600.000,000 EUR.
–Družbeni stroški zaradi prometnih nesreč, ki so posledica 12% vseh zastojev, je od 336 do 432.000.000 EUR.
–''Incident and Emergency Management'' (TMC – oziroma centri za upravljanja prometa) prispevajo k zmanjšanju izgube časa potovanja za približno 30% in tako prihranijo približno 100 – 130 milijonov evrov na leto družbenih stroškov (McKinsley, Rand Europe, TNO, KIM).
•Ocena Angležev in Avstrijcev je nekje 15 eur/osebo/uro. Predstavniki Anglije so povedali, da je njihova ocena stara in delajo na tem, da bodo novelirali kriterije po katerem ocenjujejo (bolj se nagibajo oceni Nizozemske).
–Strošek smrti je v UK ocenjen na 2,5 miliona USD, medtem ko je ekonomski strošek nesreč za 2009 ocenjen na 52,2 biliona USD.
•V Kanadi se je povečala gostota prometa za 60% kar stane državo 6,1 biliona USD letno …
42. EU
Prometni zastoji stanejo 120 bilionov EUR na leto
(168,7 bilionov USD), kar je enako 1% EU BDP.
44. •eVarnost predstavlja širši koncept varnosti z uporabo ITS sistemov in povezovanje / komunikacijo med njimi (eVozila, eCeste).
•Tako je omogočena komunikacija med vozili, infrastrukturo (pametna cesta), ki poteka preko TMC (centrov za upravljanje prometa) in obratno.
•Danes sodobna vozila že omogočajo medsebojno komunikacijo (ponavadi samo med vozili enake avtomobilske znamke).
45. •Želja in zahteva upravljavca ceste je varnost za vse in tako omogočena medsebojna komunikacija in obveščanje o stanju ceste, zastojih, pokvarjenih vozilih, nesrečah …
•Tako bo lahko upravljavec ceste s pomočjo TMC pridobil in pošiljal pomembne informacije o dogodkih in stanju na cestah.
•Eden od teh sistemov je eCall / eKlic …
46.
47. •Zamisel o namestitvi sistema za samodejni klic v sili v avtomobile ima v Evropi čedalje večjo podporo.
•Podporo uvedbi sistema je zdaj obljubilo skupaj že 25 evropskih držav. Med njimi so tudi Slovenija ter prav tako evropski proizvajalci avtomobilov in operaterji mobilne telefonije.
•Kljub vedno večji podpori pa sistem pet let po začetku pobude v nobeni državi EU še ni zaživel (razen 9-tih – pilotski projekt). Evropska komisija je države sicer pozvala k čimprejšnji uvedbi sistema eCall, vendar je več držav izrazilo zaskrbljenost zaradi stroškov uvedbe (približno 100 EUR na vozilo). V nekaterih državah pa le počasi posodabljajo reševalne službe in usposabljajo osebje za sprejem klicev eCall.
•Sistem eCall se sproži, ko posebna naprava v avtomomobilu zazna močan trk, in nato samodejno pokliče številko za klic v sili 112. Reševalne službe takoj prejmejo podatke o kraju nesreče. Klic eCall se lahko sproži tudi s pritiskom na gumb.
•V vsakem primeru se med centrom za reševanje in vozilom poleg prenosa podatkov vzpostavi tudi glasovna povezava. Tako lahko voznik in sopotniki, če to zmorejo, sporočijo dodatne podatke o nesreči.
48. ZA KAJ GRE?
•V prometnih nesrečah na evropskih cestah še vedno umre ali se poškoduje preveč ljudi. Smrtnih žrtev na cestah je v primerjavi z letom 2001 manj za 27 %, vendar je bilo leta 2008 še vedno:
–1,2 milijona nesreč, ki so se končale s poškodbami;
–39 000 mrtvih;
–1,7 milijona ljudi, poškodovanih v prometnih nesrečah.
KAKŠNE BI BILE NJEGOVE KORISTI?
•Reševalne službe bi na podlagi sistema, ki omogoča takojšnje javljanje nesreč, in natančnih satelitskih podatkov lahko precej hitreje prišle na kraj nesreče in tako:
–vsako leto rešile do 2 500 življenj;
–za 10–15 % zmanjšale resnost poškodb (manj primerov trajne invalidnosti, lažje namesto hujših poškodb).
49. Druge prednosti
•manj zastojev zaradi prometnih nesreč;
•učinkovitejše upravljanje prometa in hitrejši odziv ob prometnih nesreč;
•možnosti uporabe sistema za druge koristne storitve – elektronsko cestninjenje,
•sledenje prevoza nevarnega blaga, različne oblike zavarovanj itd.;
•avtomobilska in telekomunikacijska industrija bi lahko zagotavljali nove storitve v vozilu, kot so satelitski sistem za določanje položaja, zmogljivosti za obdelovanje podatkov in komunikacijske zmogljivosti.
50. Kako deluje ?
Načeloma bo (odvisno od direktive EU) z letom 2014 eKlic obvezen za vsa nova vozila v EU.
V Sloveniji sodeluje pri pripravi/določanja protokola Min. za visoko šolstvo znanost in tehnologijo v sodelovanju z URSZR.
51.
52. 9 držav že testno uporablja eKlic in določa protokol za uporabo – pilotski pojekt
•Nizozemska,
•Hrvaška,
•Romunija,
•Italija,
•Nemčija,
•Finska,
•Češka,
•Švedska ter
•Grčija
Informacije / podatki eKlica so posredovane 112 centru na dva načina:
-prvo kot digitalni impulz, ki javi lokacijo avtomobila in lahko poleg nje vsebuje še veliko podatkov:
-vrsta goriva
-tip vozila (znamka, barva …)
-osebno, tovorno vozilo, avtobus, motorno kolo (trenutno je eKlic vpeljan v vozila do 3,5t)
-število potnikov (npr. otroci v avtobusu?)
-tovor (ADR oz. nevarno blago, žive živali …) posebno če se zgodi nesreča v tunelu v katerem je udeleženo vozilo, ki prevaža nevarno blago; - in drugo v obliki vzpostavitve glasovne komunikacije med voznikom in operaterjem. Te dodatne informacije so zelo dragocene za pravilno in pravočasno ukrepanje – seveda če lahko voznik govori. Z vzpostavitvijo govorne komunikacije se ugotovi ali se je voznik zaletel npr. v drog ali jarek in ni telesno poškodovan – potrebuje samo avto vleko ali asistenco ali pa je udeležen v prometni nesreči in potrebuje nujno medicinsko oskrbo ter gasilce v kolikor je ukleščen v vozilu.
53. •Vse pridobljene informacije je nato potrebno obdelati ter posredovati ustreznim (pristojnim) službam – partnerjem (policija, prva pomoč, gasilci, upravljavec ceste …), da vsak v sklopu svojih pristojnosti in nalog ustrezno ukrepa. Seveda je želja upravljavca ceste, da zagotovi varnost na cesti ter jo čim prej usposobi za nadaljnji promet oziroma vzpostavi obvoz ter o dogodku obvesti udeležence v prometu.
•Prav tako se postavlja vprašanje kdo, kdaj in katere informacije / podatke bi naj prejemal. V bistvu so dogodki na cestah različno pomembni odvisno kaj se zgodi in kje (nesreča, okvara vozila) ter ali je to v urbanem naselju, avtocesti ali osamljeni gozdni cesti. Na tem področju bo potrebno še veliko storiti / doreči. Po eni strani bi želeli biti vsi seznanjeni o dogodkih na cestah po drugi strani pa se bojijo prevelikega števila (nepomembnih) informacij / podatkov.
•Prav tako se je potrebno zavedati, da informacije s sabo pripeljejo odgovornost, katero bo tisti, kateri jih bo prejemal oziroma z njimi upravljal tudi moral prevzeti.
•Nekdo bo seveda moral prejemati te podatke, jih obdelovati in posredovati pristojnim službam / institucijam.
54. Delovanje eKlica na Nizozemskem
Third Party Services
Incident
Management
domein
Noodhulpketen
C2000
1-1-2 NCV netwerk
centrale
KLPD
PAC
Eenheid
Openbaar
telefonie
netwerk
Regionale
meldkamer
RWS
Gesprek + MSD
Call Info
Service
Business rules
...
VID
RDW
MSD
Event +
verrijkte
gegevens
Verrijkte gegevens
Automotive
service
center
MSD – Minimum Set of Data
NCV –
RWS – read NRA
55. Avtomobilska industrija tudi …
•Citroën že ponuja storitev vendar je klic preusmerjen na njihov asistenčni center (v Sloveniji ne deluje)
•BMW prav tako omogoča povezavo do asistenčnega centra, z dodatnimi podatko o sili trka, koliko zračnih blazin se je sprožilo, stanje varnostnih pasov in ali se je vozilo prevrnilo.
•Peugeot, Volvo …
57. Topic
Timeschedule for CEDR EB
1
Travel time information
Draft ready in 2011
2
Co-modal traveller information
Draft ready in 2011
3
Speed control
Draft ready for EB of March 2011
4
HGV overtaking ban
Draft ready in 2011
5
Incident warning
Draft ready in 2011
6
Hard shoulder running
Draft ready in 2011
7
Dynamic lane management
Draft ready in 2011
8
Tidal flow
Draft ready in 2011
9
Ramp metering
Draft ready in 2011
10
Interchange lane control
Draft ready in 2011
11
Re-routing
Draft ready in 2011
12
Incident management
Draft ready for EB of March 2011
13
Strategic Route Management
Draft ready in 2011
58. Hvala za pozornost …
Uroš Brumec, dipl.inž.tehnol.prom. E-pošta: uros.brumec@ddc.si
