2. Vsebina
• Poročilo o uresničevanju Programa
reform za izvajanje Lizbonske strategije
v Sloveniji
• Razvojna naravnanost proračuna 2008
in 2009
• Reforme - stanje, pogled naprej
3. Poročilo o uresničevanju Programa
reform za izvajanje Lizbonske
strategije v Sloveniji
1. Konkurenčno gospodarstvo in hitrejša
gospodarska rast
2. Učinkovito ustvarjanje, prenos in uporaba
znanja za gospodarski razvoj in kakovostna
delovna mesta
3. Učinkovita in cenejša država
4. Moderna socialna država in večja zaposlenost
5. Povezovanje ukrepov za doseganje
trajnostnega razvoja
4. Cilji SRS
Rast mora
biti za 3 o.t.
hitrejša od
EU
- v desetih letih preseči povprečno raven 2005 … BDP = 86,6% EU
gospodarske razvitosti EU 2007 … BDP = 90,6% EU
- povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske 2013 … BDP = preseči 100% EU
strategije (70%) zaposlenost 2005 = 66%, 2007=67,8%
izboljšati kakovost življenja in blaginjo vseh, stopnja tveganja revščine 12% #4 v EU
merjeno s kazalniki človekovega razvoja, zdravja, prikrajšanost … BE, ES, SI, FR, EU25, IE, UK, PT,
socialnih tveganj in družbene povezanosti Gini koeficient (v %) 2004=23,8 (#3 v EU, za S in
DK), razmerje kvintilnih razredov (80/20)= 3,4
(petina najbogatejših oseb ima 3,4-krat več dohodka od
petine najrevnejših oseb).
uveljavljati načela trajnosti kot temeljnega
19.500 1,35
kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, 19.000 1,31 1,3
vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja 18.500 naj niž j a
1,25 1,26 1,25
prebivalstva
stopnj a
18.000 rodnosti
1,2 18.923 1,2
17.500
17.961 18.157
17.000 1,15
17.321
16.500 1,1
2003 2004 2005 2006
število rojstev stopnja rodnosti
- počasen napredek pri prehodu na obnovljive vire!
s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in predsedovanje EU, vabilo v OECD
zavzetim delovanjem v mednarodni skupnosti
postati v svetu prepoznavna in ugledna država.
5. I. Konkurenčno gospodarstvo in
hitrejša gospodarska rast
spodbujanje podjetniškega razvoja in gospodarska rast 6.5%(1. polletje 07)
povečanje konkurenčnosti, konkurenčnost (IMD) 2005=#43, 2007=#40
povečanje prilivov razvojno spodbudnih izboljšanje delovanja JAPTI, odpiranje
domačih in tujih naložb, predstavništev v tujini v l. 2006 so bila odprta
4 predstavništva: Milano, Düsseldorf, Istanbul,
Bukarešta.
podpora internacionalizaciji gospodarstva, zaostajanje NTI- Slovenija je v letu 2006
beležila odliv TNI v višini 0,6 milijarde EUR in
priliv NTI v višini 0,3 milijarde EUR. V l. 2006
je beležila neto odliv TNI v višini 0,3 milijarde
EUR.
povečanje konkurenčne sposobnosti VEM, eVEM, s.p. 1 dan, 2007, d.o.o. v 2008,
prihranek 15mioEUR, Zakon o družbah
tveganega kapitala
uspešna vključitev v evropski tečajni sprejeli Evro 1.1.2007
mehanizem ERM 2 in prevzem evra
6. Konkurenčno gospodarstvo in
hitrejša gospodarska rast
BRUTO DOMAČI PROIZVOD SLOVENIJE
realne stopnje rasti v %
v%
Povprečna rast v
Povprečna rast v 6,5
zadnjih 1010 letih je%
zadnjih letih: 4,2
6 4,2% 5,7
5,4
4,8
4,4
3,9 4,1 4,1
4 3,7
3,1
2,8
2
0
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
Konkurenčnost IMD
Vir: SURS, UMAR, september 2007; *2007 1. polletje
7. Zaposlenost narašča z rastjo BDP,
hkrati produktivnost pada
BDP, ZAPOSLENOST IN PRODUKTIVNOST
108
Rast zaposlenosti
Rast BDP
PRODUKTIVNOST
106
104
102
100
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
98
VIR: SURS- nacionalni računi; produkivnost kot BDP na zaposlenega
8. Plače naj se gibljejo skladno s
produktivnostjo
REALNA RAST NETO PLAČ IN PRODUKTIVNOST
110
NETO PLAČE - realna rast
108 BRUTO PLAČE - realna rast
PRODUKTIVNOST
Inflacija
106
104
102
100
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
Vir: SURS, lastni preračuni , 2007, razpoložljivi podatki za prvo polletje in 2. četrletje
9. II. Učinkovito ustvarjanje, dvosmerni pretok in
uporaba znanja za gospodarski razvoj in
kakovostna delovna mesta
povečanje • #2 - #5 pri kakovosti znanstvenega dela
gospodarske patenti … #1 med novimi članicami,
učinkovitosti • MR za gospodarstvo, postdoc projekti
in vlaganj v spremenjena struktura vlaganj v RR
raziskave in • davčna olajšava RR v gospodarstvu znaša 20-40 %
tehnološki
razvoj • reforma VIS in R&R
izboljšanje • vključenost v vseživljenjsko učenje 15.3%, lizbonski
kakovosti cilj je 12.5%
izobraževanja • Celovita strategija vseživljenjskega učenja je v javni
in obravnavi (2007)
spodbujanje • spremembe Zakona o poklicnem in strokovnem
vseživljenjske izobraževanju
ga učenja. • sprejeta Resolucija o nacionalnem programu
visokega šolstva 2007–2010
10. Delež prebivalstva z zaključeni terciarno izobrazbo
se približuje povprečju EU
Izobrazbena sestava delovno aktivnega prebivalstva v državah članicah EU-25, v %
100
80
60
V%
40
20
0
Zdr. kraljestvo
Švedska
Nizozemska
Slovaška
Finska
Irska
Danska
Litva
Luksemburg
Nemčija
Latvija
Poljska
Madžarska
Avstrija
Češka
Estonija
Španija
Francija
EU-15
EU-25
Grčija
EU-10
Malta
Italija
Portugalska
SLOVENIJA
Ciper
Belgija
Nižja Srednja Terciarna
Vir: Population and social conditions – Labour market (Eurostat), 2006 iz Poročila o razvoju 2007, UMAR
11. III. Učinkovita in cenejša država
povečanje • povečanje vloge Službe vlade za razvoj
institucionalne • sprejet Program ukrepov za odpravo administrativnih
konkurenčnosti in ovir ter osnovna metodologija za pripravo Izjave o
učinkovitosti odpravi administrativnih ovir
države, • Povečanje učinkovitosti države in uvajanje e-uprave
(2-3 najboljša v Evropi)
• tehnološko sta združena poslovni in sodni register.
razvojno • proračun 2008, 2009
prestrukturiranje • več za R&R
javnih financ • zmanjšanje javne porabe v BDP za 1,9 o.t. v 2007 (cilj
reform 2 o.t. do 2008 %), primanjkljaj 0,6% v 2007 in
0,3% v 2008 (cilj je izravnan proračun do 2010)
zagotovitev • Povečanje števila sodnikov (imenovanje 35 novih v
boljšega 2006), zagotovitev prostorskih pogojev
delovanja • informatizacija sodišč in sodnih postopkov (e-
pravosodnega pravosodje, informatizacija vpisnikov sodišč),
sistema reorganizacija in boljše upravljanje sodišč
12. Administrativna bremena se zmanjšujejo, v Evropi smo
nekje v sredini
Administrativna bremena kot delež BDP v %
8
6,80 6,80 6,80
7
6
5,00
5 4,60 4,60 4,60 4,60 4,60
4,10
3,70 3,70 3,70 3,50
4 3,30
2,80
3 2,40
1,90
2 1,50 1,50 1,50
1
0
Avstrija
Slovenija
Velika Britanija
Madžarska
Grčija
Italija
Francija
Nizozemska
Španija
EU-25
Bolgarija
Švedska
Slovaška
Poljska
Portugalska
Nemčija
Češka
Irska
Danska
Finska
Romunija
Vir: Evropska komisija
13. Tretja prednostna razvojna naloga:
Učinkovitejša in cenejša država
sprejeta nova zakonodaja na področju javno-zasebnega
partnerstva
zmanjševanje sodnih zaostankov in trajanja postopkov
25
Število m esecev potrebnih za rešitev nerešenih zadev
20
Slika: Število
mesecevpotrebnih za 15
rešitev nerešenih zadev,
1991–2006
Vir: Sodna statistika 10
Vse zadev e
5 Pom em bnejše zadev e
Manj pom em bne zadev e
0
1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
14. IV. Sodobna socialna država in
večja zaposlenost
izboljšanje • S socialnimi partnerji sprejet in usklajen predlog novele
prilagodljivosti Zakona o delovnih razmerjih,
trga dela • Posodobljena aktivna politika zaposlovanja
• Izboljšano delovanje zavoda za zaposlovanje
• Izboljšane pravne podlage za preprečevanje dela na črno
in uvedba možnosti “malega dela”
• Postopna ukinitev davka na izplačane plače
• Sprejeta davčna zakonodaja, ki bo imela pozitiven učinek
za zaposlovanje
posodobitev •Zmanjšanje števila prejemnikov DSP (60.000 na 44.000)
sistemov •dolgotrajno brezposelni (41.894 na 36.026)
socialne •brezposelni mladi (17.817 na 11.067)
zaščite
zmanjševanje povečanje števila zaposlenih za okoli 36.000 od 2004 -2007
družbene
izključenosti in
socialne ogroženosti
15. Večja zaposlenost
• Stopnja zaposlenosti se je v 2006 povečala na 66,6 % in
se približuje ciljni 70-odstotni stopnji
• Stopnja brezposelnosti se še znižuje (4,9 % polletju
2007) in je nižja od povprečja EU-25 (6,8 %)
• Zaposlenost starejših raste prepočasi;
– v pripravi strategija aktivnega staranja, predvidoma dokončana
do konca 2007
• Sprejeti ukrepi za povečanje zaposljivosti mladih in
spodbujanje lažjega prehoda iz izobraževalnega procesa
na trg dela
– Sprejete zakonske spremembe, ki strožje vežejo pravico do
prejemanja nadomestila za brezposelnost in denarnih socialnih
pomoči na pripravljenost za sprejemanje ponujenega dela
16. V Sloveniji je zaposlenih več žensk kot v povprečju v EU
- lizbonski cilj 60% je že presežen
Stopnja zaposlenosti v %
Vir: Eurostat, 2007
17. Stopnja zaposlenosti
Lizbonski cilj nikjer še ni dosežen
72
70
68
66
64 64,4
63,4
62,9
62 62,2
62,5 62,3 62,5 67,8
66,6
66
65,3
60 63,8 63,4
62,8 62,6
58
61,7 62,2 62,4 62,6 63 63,7 64,6
56
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 (ocena
UMAR)
Slovenija EU (27) Evro področje Lizbona
18. V. Povezovanje ukrepov za
doseganje trajnostnega razvoja
trajno obnavljanje prebivalstva, spet raste število rojstev
skladnejši regionalni razvoj, pripravljena pokojninska zakonodaja
zagotavljanje optimalnih pogojev za zmanjšanje mnogih čakalnih vrst
zdravje,
izboljšanje gospodarjenja s prostorom Zakon o prostorskem načrtovanju poenostavlja
postopke priprave prostorskih aktov in gradnjo
usmerja v obstoječa naselja z namenom boljšega
izkoriščanja obstoječih slabo izkoriščenih ali
neizkoriščenih stavbnih zemljišč
vključevanje okoljevarstvenih meril v dosje trajnostni razvoj na SVR,
sektorske politike in potrošniške vodenje Sveta za trajnostni razvoj
vzorce, varčne žarnice mi, zdaj DEM
razvoj nacionalne identitete in kulture
19. Peta prednostna razvojna naloga:
Ukrepi za doseganje trajnostnega razvoja
Učinkovita raba in obnovljivi viri energije
Relativno visoka energetska intenzivnost: v 2004 za enako
ustvarjeno vrednost BDP porabila za 60,7 % več energije, kot
povprečje držav EU)
Izvajanje ukrepov za doseganje okoljskih ciljev energetske politike:
• dodeljevanje nepovratnih sredstev iz državnega proračuna oziroma nudenje posojil s
subvencionirano obrestno mero za investicije;
• zagotavljanje ugodnih odkupnih cen za električno energijo, ki je proizvedena iz obnovljivih
virov energije oziroma v so-proizvodnji električne energije in toplote iz fosilnih goriv z
visokim izkoristkom;
• oprostitve plačila CO2 takse v primeru izvajanja določenih ukrepov;
• oprostitve trošarin za biogoriva.
20. Slovenija zadovoljivo izkorišča obnovljive vire, vendar so
nekateri viri še neizkoriščeni
Skupni delež porabe obnovljivih virov1 celotni porabi primarne energije v letu 2004 v %
40 4
Delež obnov ljiv ih v irov (lev a os)
35 Delež v etrne, geotermalne in sončne energije (desna os)
30 3
25 Potrebno je izkoristiti
potenciale vetrne,
20 geotermalne in 2
V%
V%
sončne energije
15
11,6
10 6,3 1
5
0 0
Madžarska
Nizozemska
Finska
Danska
Estonija
Italija
Francija
Grčija
Poljska
Nemčija
Češka
Irska
Luksemburg
Portugalska
Španija
Ciper
Belgija
EU
Latvija
Švedska
Avstrija
Slovenija
Litva
Slovaška
Zdr. kraljestvo
Vir: Environment and Energy (Eurostat), 2006; izračuni UMAR.
Opomba: 1 Vetrna, geotermalna in sončna energija niso zajete
21. Ocena Komisije za Slovenijo:
quot;good progress“ (sprejeto na Svetu)
Pozitivno ocenjena področja so:
pospeševanje podjetništva Glavni priporočili Sloveniji:
izvajanje iniciative bolje oblikovanih predpisov nadaljnji ukrepi za
zmanjševanje državnih pomoči izboljšanje pokojninske
napredek pri liberalizaciji energetskih trgov reforme in spodbujanje
Slabše ocenjena področja: aktivnega staranja, s ciljem
kontrola javnih izdatkov povečevanja stopnje
okvir za inovacije in konkurenčnost zaposlenosti starejših in
spodbujanje aktivnega staranja in zaposlovanja
dolgoročne vzdržnosti javnih
mladih financ.
Slovenija se mora osredotočiti tudi na: okrepiti delovanje
konkretni in realistični cilji za investicije v R&D posrednikov zaposlitev skozi
povečanje vloge Službe vlade za razvoj in uvedbo bolj fleksibilnih
Tehnološke agencije delovnih in pogodbenih
okrepiti uveljavljanje pravnega okvirja za zaščito razmerij ter že sprejetega
intelektualne lastnine povečanja vezanosti
izboljšanje konkurence in dela Urada za varstvo prejemanja nadomestil za
konkurence brezposelnost na aktivno
boljša promocija okoljskih tehnologij in energetske iskanje zaposlitve. Zlasti je
učinkovitosti pomembna hitra dostopnost
skrajšanje časa za zagon podjetij in zmanjšanje storitev pomoči pri iskanju
teh stroškov zaposlitve čim prej po izgubi
zmanjšanje segmentacije ter vključitev mladih v dela.
trg dela
izboljšanje povezav med izobraževalnim
sistemom in trgom dela
22. Razvojna naravnanost
proračuna
• stagniranje javne porabe, rast BDP -> zmanjšanje
deleža v BDP, pokritost
• večanje sredstev za R&R
• večanje sredstev, ki jih usmerja TIA
• pokritost projektov iz reNRP 2007-2023
23. Razvojna naravnanost:
javna poraba
• zmanjševanje primanjkljaja in deleža javne porabe v BDP
De le ž izdatk ov s e k torja država v BDP v % Prim anjlk jaj s e k torja država, de le ž BDP v %
48,9% 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
48,1% 48,0%
47,1%
46,5% -0,6%
46,0%
45,3%
-1,2%
-1,5%
43,3%
-2,3%
-2,5%
-2,7%
-3,8%
-4,1%
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007*
V ir: SURS; MF; *ocena V ir: SURS; MF, * ocena
• Cilj okvira reform: Zmanjšanje javnofinančnih odhodkov v
BDP za 2 o.t. od 2005 do 2008
• uravnotežen proračun do 2010
24. Razvojna naravnanost: R&R
Delež proračunskih iz datkov drž ave (GBAORD) z a R&R kot delež
BDP v % v obdobju 2000-2005 v Sloveniji, EU-27 in EU-15 in
ocene z a 2006-2009 z a Slovenijo ter napoved
1,1
1
0,9 EU-15
0,8 Slove nija
0,7
EU-27
0,6
v%
0,5
0,4
0,3
0,2
0,1
0
00
01
02
03
04
05
10
11
12
13
14
15
16
a
a
a
a
en
en
en
en
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
c
c
c
c
-o
-o
-o
-o
06
07
08
09
20
20
20
20
leto 2000 2003 2004 2005
Vir: Eurostat, Predlog proračuna RS za l. 2006, 2008-2009, lastniza R&R
Bruto izdatki preračuni 256 320 380 413
Raziskovalci (FTE/1000) 4,5 4,9 5,1 6,5
25. Razvojna naravnanost: reNRP
2007-2023
– reNRP ni seznam želja, odraža se v
proračunu
– za leto 2008 … 293 mio EUR
– za leto 2009 … 314 mio EUR
26. Stanje reform
• enotne davčne stopnje pa res ni bilo
• sicer
– NI realizirano (18/67) 1/4
– DELNO realizirano (32/67) ½
– Realizirano(12/67) ¼
• ključne naloge
– skrajšanje postopkov za ustanovitev podjetja, spodbujanje nastajanja
novih visokotehnoloških podjetij
– reforma trga dela, fleksibilnost, zaposlovanje mladih za nedoločen
čas, zaposlovanje starejših, spodbujanje ostajanje v zaposlitvi
– reforma socialnih transferjev - ena vstopna točka, enotna merila,
bolj pravičen sistem ob majhnem povečanju mase za transferje
– učinkovitost sodstva
– učinkovitost, večanje sredstev za R&R, jasna perspektiva
