Predstavitev na plenarnem delu v okviru DST 2014

1. Predlagani ukrepi turistične politike 2015-2016
Mag. Marjan Hribar
Generalni direktor
Direktorat za turizem in internacionalizacijo

2. POMEN TURIZMA: globalno vs. Slovenija
Viri:
SURS, BS, WTTC, WEF, Global Peace Index 2013, 2013 Country Brand Index.

3. Slovenski turizem v letu 2012
Vir:SURS (podrobni podatki), Banka Slovenija.
Prilivi iz naslova izvoza potovanj
2013/12
+ 1,5 %
2013
Prihodi
Prenočitve
Število
Indeks 13/12
Delež
Število
Indeks 13/12
Delež
Skupaj
3.320.073
102,3
100,0
9.387.675
100,4
100,0
Domači
1.105.541
98,4
33,3
3.554.565
96,5
37,9
Tuji
2.214.532
104,4
66,7
5.833.110
102,8
62,1
2013
Prenočitve (%)
Delež
Rast
Italija
15,7
-3,2
Avstrija
11,9
+0,5
Nemčija
11,4
-1,1
Ruska federacija
5,9
-1,4
Nizozemska
5,3
+5,8
Skupaj delež
50,2
Najvišje stopnje rasti prenočitev*:
Litva: +87,6 %
Brazilija: +49,8 %
Malta: +44,0 %
Izrael: +27,1 %
Norveška: +24,9 % *trgi z nad 5.000 prenočitev v letu 2012.
Top 5 držav
Turizem v Sloveniji v letu 2013
Prenočitve po vrstah občin
Prenočitve po nastanitvenih objektih
2013
Prenočitve (%)
Delež
Rast
Zdraviliške občine
31,9
-2,6
Gorske občine
24,1
+3,0
Obmorske občine
21,4
-1,2
Ljubljana
10,0
10,7
Mestne občine
6,4
-3,0
Druge občine
6,2
+0,3
2013
Prenočitve (%)
Delež
Rast
Hoteli
61,8
-0,4
Kampi
13,9
+0,5

4. TURISTIČNI PROMET

5. Turizem v 2014 vs. Strategija
JANUAR – JULIJ 2014
število prenočitev: 2 % = - 0,8% (tuji +1,0%)
število prihodov turistov: 4 % = + 2,8% (tuji +5,6%)
priliv iz naslova izvoza potovanj: 6 % - 8 % = - 3,2%

6. Izjava generalnega sekretarja UNWTO
Generalni sekretar UNWTO Taleb Rifai je dejal:
„V tej aktualni gospodarski negotovosti je turizem ena izmed nekaj gospodarskih dejavnosti na svetu, ki se močno razvija, je gonilna sila gospodarskega razvoja v manj razvitih in razvitih državah, ki ustvarja zelo potrebna delovna mesta. Zato moramo zagotoviti, da bo turistični sektor podprt z ustreznimi nacionalnimi politikami in težiti k znižanju obstoječih preprek, kot so komplicirani vizumski postopki, naraščajoče posredno obdavčenje in omejena dostopnost.“

7. Izjava generalnega sekretarja Združenih narodov
Ban Ki-moon je leta 2013 izjavil:
„Turizem je postal eden najpomembnejših gospodarskih sektorjev in družbenih aktivnosti današnjega časa.“

8. V letu 2014
ZAKONODAJA
ZSRT-1 – priprava
Priprava treh zakonov, potrebnih za osamosvojitev STO
Usklajevanje z MF: Obračun DDV od storitev avtobusnega prevoza potnikov
Pravilnik o Minimalnih tehničnih pogojih in obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (UL RS, št. 21/14)
Priprava nadgradnje Pravilnika o kategorizaciji NO (v teku)
Predlog sklepa o uskladitvi vrednosti točke turistične takse (UL RS, 25/14)
Usklajevanje z MKGP: Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji
Uredba o razvojnih spodbudah za turizem

9. V letu 2014
JR za implementacijo EU znaka za okolje (1 prijava)
Delavnica „Ekološka ureditev in posodobitev slovenskih nastanitvenih objektov ter pogoji za pridobitev znaka za okolje„
Bilateralna srečanja, med drugim med ministroma RS in RH, pristojnima za turizem v juliju 2014
Usklajevanje bilateralnih memorandumov in sporazumov na področju turizma z MZZ
Oddana pobuda za NPK Turistični vodnik
BSF – prvič je potekal panel o turizmu
Izvajanje investicijske politike v okviru OP krepitve regionalnih razvojnih potencialov in PU Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva
Sodelovanje z ostalimi ministrstvi pri vsebinah z vplivom na razvoj turizma
Trženje in promocija Slovenije kot turistične destinacije / SPIRIT

10. V letu 2014
OP 2014 – 2020
Potekajo aktivnosti priprave strateških dokumentov (Partnerski sporazum, Strategija pametne specializacije, Operativni program) za črpanje sredstev iz obdobja 2014-2020.
Turizem se ne pojavlja kot samostojna prednostna os niti ne kot samostojna prednostna naložba.
Del ukrepov, kateri bodo imeli neposredne učinke na turizem je predviden v sklopu prednostne osi Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast in sicer kot del prednostne naložbe Razvoj in izvajanje novih poslovnih modelov za MSP, zlasti za internacionalizacijo.
Pričakuje pa se, da bodo na razvoj turizma vplivali tudi ukrepi drugih prednostnih osi.

11. Globalni trend
Vir: SPIRIT, Sektor za turizem
Dobrine, masaPersonalizacijaSplošni, generični(turisti so turisti) Odgovorni turizem(turisti so kupci doživetij, izkušenj in zgodb, cenijo avtentičnost, pomemben je sense of place ) Počitek(prodajalci oblikujejo pakete in prodajajo pakete, postelje) Emocionalna piramida(prodajalci oblikujejo in pripovedujejo zgodbe, prodajajo doživetja) SSS (sea, sand, sun) EEE (emotions, experiences, entertainment) INFORMACIJSKA DRUŽBASANJSKA DRUŽBA (izkustvena družba, družba sanj, emocij, doživetij, izkustev) TendencaNačin turizmaMotivVrednoteNovi turizem

12. Vizija
Zaveza partnerstva
•V letu 2016 bo turizem v Sloveniji temeljil na trajnostnem razvoju in bo kot zelo uspešna gospodarska panoga nacionalne ekonomije ključno prispeval k družbeni blaginji in ugledu naše države v svetu.
•Trajnostni oziroma zeleni turizem je vpet v vse promocijske kataloge in prospekte.
•Sodelujemo v trajnostnih evropskih projektih, kot je Evropska destinacija odličnosti in imamo 5 zmagovalcev ter večje število finalistov, ki vsi delujejo v skladu s trajnostnimi načeli.
•Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo finančno podpira implementacijo znaka za okolje EU za turistične nastanitve.
•Trajnostna usmerjenost slovenskega turizma odraža tudi v pozicijskem sloganu: Zelena. Aktivna. Zdrava. Slovenija.

13. Krovna zgodba slovenskega turizma
Zelena Slovenija je ena najbolj zelenih dežel na svetu. Z gozdnimi prostranstvi, z razkošjem čistih in zdravilnih voda, z izjemno biotsko raznovrstnostjo, z zavezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti Evrope. Primarna ciljna skupina za obisk Slovenije kot turistične destinacije so ljubitelji narave.
Aktivna
Raznolikost krajine in zelene danosti predstavljajo izjemne možnosti za aktivne počitnice (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, raznoteri vodni športi itd) v tesnem stiku z naravo. Narava navdihuje prebivalce in turiste.
Zdrava
Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naravne danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v atraktivne turistične produkte visoke dodane vrednosti, so odlično izhodišče za zadovoljitev ključnih potreb in želja ciljne skupine turistov. Zelena in aktivna je zdrava Slovenija.

14. V letu 2015
ZAKONODAJA
-ZSRT-1
-Osamosvojitev STO
-Sprejem Pravilnika o kategorizaciji NO
-Uredba o razvojnih spodbudah za turizem
-Spremljanje vseh vsebin z vplivom na razvoj turizma

15. V letu 2015
-Nadaljnje spodbujanje razvoja destinacij oz. RDOjev
-Spodbujanje večje in lažje dostopnosti do Slovenije in znotraj Slovenije (predvsem letalske povezave)
-Spodbujanje uvajanja olajšav in skrajšanjih vizumskih postopkov
-JR za implementacijo znaka EU za okolje
-Medresorsko usklajevanje in sodelovanje
-Delovanje v mednarodnem prostoru
-Izvajanje postopkov v skladu s podpisanim sporazumom z MZZ na področju vizumskih olajšav in priprava nacionalnih seznamov
-Spremljanje izvajanja sofinanciranih projektov
-Izvedba inštrumentov za dokončno razdelitev razpoložljivih sredstev tega programskega obdobja
-OP 2014 – 2020 / pričetek izvajanja
-Trženje in promocija Slovenije kot turistične destinacije (naslednji izroček)

17. Proračunska sredstva 2011-2015 (v €)
2011
Indeks 11/10
2012
Indeks 12/11
2013
Indeks
13/12
2014
Indeks
14/13
2015
(predlog)
Indeks
15/14
PP 173210
(trženje in razvoj turizma)
6.561.602
98,9
3.500.000
53,3
7.340.000
209,7
5.744.065
78,3
5.648.000
98,3
Od tega STO
6.492.300
100,8
3.440.000
52,9
7.300.000
212,2
5.640.000
77,3
5.500.000
97,5
PP 171010 (delovanje STO)
2.470.000
95
2.000.000
80,9
90.250
(januar 2013)
PP 130016 (delovanje SPIRIT)
3.847.906
0
4.005.517
104,1
3.800.000
94,8
V letu 2015 bo imel STO na razpolago 5.500.000 € za izvajanje programa, kar pomeni, da smo se vrnili na nivo sredstev iz leta 2006.

18. EU sredstva 2011 - 2015 (v €)
2011
Indeks 11/10
2012
Indeks 12/11
2013
Indeks
13/12
2014
Indeks
14/13
2015
Indeks
15/14
PP 683710
(EU udeležba)
14.094.309
45
17.687.327
125
7.650.000
43
17.000.000
222
7.650.000
45
PP 695910
(slovenska udeležba)
2.487.231
45
3.121.293
125
1.350.000
43
3.000.000
222
1.350.000
45
SPIRIT (Sektor za turizem) – zagotovljena EU sredstva v skupni višini 4.049.973 EUR (2012, 2013, 2014 in 2015).

19. ESRR 2004 - 2014
2004-2014: 178,3 mio €
2004-2007: 43,3 mio €
2007 – 2014: 135 mio € (zmanjšanje za 9 mio zaradi sistemske korekcije in prerazporeditve na RP Razvoj regij)
ESRR - Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva

20. Realizacija porabe EU sredstev
2008 – 2014
Vir: MGRT
V postopku potrjevanja projektov za cca 6 mio EUR
(preostanek prostih pravic porabe).
0
5.000.000
10.000.000
15.000.000
20.000.000
25.000.000
30.000.000
35.000.000
40.000.000
45.000.000
2008
2009
2010
2011
2012
2013
2014
2015
EU sredstva v proračunu (v
obdobju 2007-2014 na
razpolago skupaj 135 mio
EUR)
Izplačila

21. ESRR - Dvig konkurenčnosti
turističnega gospodarstva (2011-2015)
152 projektov, od tega zaključenih 145, 7 v izvajanju, 1 v fazi potrjevanja
Do konca finančne perspektive bomo porabili cca 135 mio sredstev.
Tur. infr. zasebnega sektorja: 77
Planinske postojanke: 21
Javna infr.: 10
Promocija in razvoj destinacije: 43
2011-2015: 54 mio € (EU + Slo)

22. 3,3 mld € (v tekočih cenah) za ceotno obdobje,
Razdelitev na dve kohezijski regiji (V in Z),
Več sredstev za vzhodno regijo. V pripravi še vsi pomembni dokumenti: Partnerski sporazum, operativni programi. Opredeljene prednostne osi in prednostne naložbe. Prednost: področja z večjim vplivom na razvoj in ustvarjanje delovnih mest. 50% razvojnih sredstev se bo neposredno usmerilo v spodbujanje v gospodarskega razvoja (konkurenčnost, raziskave in razvoj, zaposlovanje mladih). Sredstva za turizem v okviru več prednostnih osi oz. naložb, predvsem pa na področju razvoja malih in srednjih podjetij ter izboljšanju stanja okolja in biotske raznovrstnosti. Omejitev sredstev za spodbujanje investicij.
NFP 2014 – 2020

23. Hvala za pozornost
Mag. Marjan Hribar
Generalni direktor
Direktorat za turizem in internacionalizacijo