Trženje slovenskega turizma, mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija

702 views

Published on

Globalni trendi v turizmu napovedujejo prehod k “sanjski družbi”, ki ceni dobro in s čustvi prepleteno zgodbo v ozadju turistične ponudbe.

Published in: Marketing
0 Comments
1 Like
Statistics
Notes
  • Be the first to comment

No Downloads
Views
Total views
702
On SlideShare
0
From Embeds
0
Number of Embeds
3
Actions
Shares
0
Downloads
8
Comments
0
Likes
1
Embeds 0
No embeds

No notes for slide

Trženje slovenskega turizma, mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija

  1. 1. Trženje slovenskega turizma mag. Karmen Novarlič, Vodja sektorja turizem, SPIRIT Slovenija Marec 2014
  2. 2. VSEBINA:  Globalni pomen turizma  Trendi v turizmu  Rezultati 2013  Strategija razvoja slovenskega turizma 2012-2016  Uspešni projekti  Trženjske aktivnosti
  3. 3. I. Pomen turizma „Turizem je postal eden najpomembnejših ekonomskih sektorjev in družbene aktivnosti današnjega časa“ Ban Ki Moon, generalni sekretar Združenih narodov
  4. 4. Slovenski turizem v letu 2012Pomen turizma z vidika BDP in zaposlovanja v primerjavi z ostalimi sektorji ekonomije Vir.UNWTO,IPK. Prispevek turizma h globalnemu BDP je večji kot prispevek avtomobilske industrije; turizem zaposluje več ljudi kot avtomobilska in kemijska industrija skupaj.
  5. 5. II. Trendi v turizmu
  6. 6. 1/3 svetovnega prebivalstva potuje 2012: prvič presegli 1 MILIJARDO mednarodnih prihodov v enem letu Podvojitev srednjega razreda do leta 2030 = + 1,5 milijarde več prebivalstva srednjega razreda Globalna rast svetovnega prebivalstva Vir.UNWTO,ETC.
  7. 7. Dobrine, masa Personalizacija Splošni, generični (turisti so turisti) Odgovorni turizem (turisti so kupci doživetij, izkušenj in zgodb, cenijo avtentičnost, pomemben je sense of place ) Počitek (prodajalci oblikujejo pakete in prodajajo pakete, postelje) Emocionalna piramida (prodajalci oblikujejo in pripovedujejo zgodbe, prodajajo doživetja) SSS (sea, sand, sun) EEE (emotions, experiences, entertainment) INFORMACIJSKA DRUŽBA SANJSKA DRUŽBA (izkustvena družba, družba sanj, emocij, doživetij, izkustev) Tendenca Način turizma Motiv Vrednote Novi turizem Globalni trendi Podnebne spremembe - Trajnostni turizem Demografske spremembe Politični nemiri, regionalni konflikti, terorizem Alternativne oblike transporta Označevanje potovanj Lokalna in osebna potovanja Usmerjenost destinacij na tip/vrsto/kvaliteto turista namesto na kvantiteto Prerazporeditev turističnih tokov
  8. 8. Slovenski turizem v letu 2012Demografski, ekonomski, IT trendi v turizmu Demografski in ekonomski trendi: • Staranje prebivalstva, upokojevanje populacije »babyboom«. • 100 mio ljudi potuje s »handikapom«. • Backpackerji vs. Flashpackerji (1/1 soba, IT oprema, višja poraba…). • Ekonomsko okrevanje bo nižje v zrelih ekonomijah (ZDA, EU, Japonska). • Finančni propadi na trgih, ki vplivajo na zniževanje stroškov v hotelskem sektorju in zmanjševanju hotelske ponudbe (manj kakovost in kreativnosti). • Globalni premik ekonomske in politične moči z zahoda na vzhod, pretežno v BRIC dežele). • Kitajci so nove zvezde v turizmu- potujejo zelo mladi (tudi Indijci), velika rast potovanj (+26%), „top spenders“, poraba 1.765 Eur/potovanje. • 20% vseh turistov je mladih (18-35 let), najpomembnejša izkušnja je »kofetkanje«. Informacijski trendi: • Poplava informacij (v 1 letu objava več fotografij kot prej v vsej zgodovini). • Digitalna transformacija. • Nasičenost Online rezervacijskih sistemov. • Hiper povezljivost sistemov, informacij. • Neusklajenost med pričakovanji in izkušnjami prihaja na dan na internetu (nišnim ponudnikom omogoča, da tekmujejo z velikimi igralci). • Iskalniki - YouTube takoj za Googlom. • Ključna je interakcija, viralni učinek – SM! • Možnosti targetiranja – zelo usmerjene kampanje. • 61% vseh interakcij na FB preko mobilnih telefonov - optimizacije zelo pomembne . • Moraš poslušati kaj potrošniki pravijo o tebi. • Pri promocijskih kampanjah deluje le še »Thinking out of the box«.
  9. 9. III. Turistični promet
  10. 10. Slovenski turizem v letu 2012 TURIZEM DANES: v letu 2013 nižje rasti od svetovnega povprečja in višje od evropskega povprečja mednarodnih prihodov. Vir.UNWTO,SURS. 2013 2014 2015 2013-2020 Svet +4,5% +4,4% +5,5% + 4% letno Evropa +3,7 +3,4 +4,5 Južna Evropa/ Mediteran +3,8 +4,0 +3,8 Turizem v Sloveniji v letu 2013 v primerjavi s Svetovnim/Evropskim -10 -5 0 5 10 15 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013* Rast mednarodnih prihodov 2003-2013 v odstotkih Svet Evropa Slovenija Slovenija 2013 I-IX2013 ____________ I-IX 2012 Tuji + 4% Skupaj: + 1,8%
  11. 11. Slovenski turizem v letu 2012 Vir:SURS(začasnipodatki),BankaSlovenija. Potrošnja tujih turistov, 2013 +/- 0 % 2013 Prihodi Prenočitve Rast 13/12 Delež Rast 13/12 Delež Skupaj 102,3 100,0 100,4 100,0 Domači 98,4 33,3 96,5 37,9 Tuji 104,4 66,7 102,8 62,1 2013 Prenočitve (%) Delež Rast Italija 15,7 -3,2 Avstrija 11,9 +0,5 Nemčija 11,4 -1,1 Ruska federacija 5,9 -1,4 Nizozemska 5,3 +5,8 Skupaj delež 50,2 Najvišje stopnje rasti prenočitev*:  Litva: +87,6 %  Brazilija: +49,8 %  Malta: +44,0 %  Izrael: +27,1 %  Norveška: +24,9 % *trgi z nad 5.000 prenočitev v letu 2012. Top 5 držav Turizem v Sloveniji v letu 2013 (začasni podatki) Prenočitve po vrstah občin Prenočitve po nastanitvenih objektih 2013 Prenočitve (%) Delež Rast Zdraviliške občine 31,9 -2,6 Gorske občine 24,1 +3,0 Obmorske občine 21,4 -1,2 Ljubljana 10,0 10,7 Mestne občine 6,4 -3,0 Druge občine 6,2 +0,3 2013 Prenočitve (%) Delež Rast Hoteli 61,8 -0,4 Kampi 13,9 +0,5
  12. 12. Vir: SURS, začasni podatki. Danska Finska Poljska Francija Nemčija Španija Portugalska Grčija Italija Turčija Švica Avstrija Češka R. Litva Ukrajina Romunija Madžarska Slovaška Bolgarija Ruska federacija Irska Velika Britanija Črna gora Srbija Hrvaška BIH Makedonija Norveška Nizozemska Belgija Luxembourg Malta POZITIVNA RAST UPAD RASTI Švedska Latvija Estonija RAST +20 % in več RAST +10 % in več Ciper Prenočitve turistov iz evropskih držav v letu 2013 (začasni podatki)
  13. 13. IV. Strategija trženja slovenskega turizma 2012-2016
  14. 14. Krovna zgodba slovenskega turizma Zdrava Ljubitelji narave in aktivnega življenja imajo jasen cilj - ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Naravne danosti, nadgrajene z aktivnostmi in doživetji v atraktivne turistične produkte visoke dodane vrednosti, so odlično izhodišče za zadovoljitev ključnih potreb in želja ciljne skupine turistov. Zelena in aktivna je zdrava Slovenija. Zelena Slovenija je ena najbolj zelenih dežel na svetu. Z gozdnimi prostranstvi, z razkošjem čistih in zdravilnih voda, z izjemno biotsko raznovrstnostjo, z zavezo trajnostnemu razvoju se uvršča med zelene posebnosti Evrope. Primarna ciljna skupina za obisk Slovenije kot turistične destinacije so ljubitelji narave. Aktivna Raznolikost krajine in zelene danosti predstavljajo izjemne možnosti za aktivne počitnice (pohodništvo, kolesarjenje, smučanje, raznoteri vodni športi itd) v tesnem stiku z naravo. Narava navdihuje prebivalce in turiste.
  15. 15. 5 ciljev x 5 let
  16. 16. I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov  Konsistentna uporaba znamke v turizmu  Uporaba znamke v športu, kulturi, gospodarstvu
  17. 17. I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov I. Ključni evropski trgi 75% tujih nočitev 70% sredstev za TK II. Drugi evropski trgi 17% tujih nočitev 20% sredstev za TK III. Prekomor- ski trgi 5% tujih nočitev 10% sredstev za TK B 2 B (z drugimi državami) B 2 C B 2 B B 2 C
  18. 18. I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih III.Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov Zgodbe TURISTIČNIH PONUDNIKOV Zgodba mora biti produkt MIKRO DESTINACIJSKE zgodbe Zgodba mora biti kar najbolj fizično otipljiva Krovne zgodbe TURISTIČNIH DESTINACIJ Zgodbe najbolj reprezentativno predstavljajo destinacijo – na prvi pogled najbolj tipični produkti KROVNE REGIJSKE zgodbe Zgodba je osnova za razlikovanje regije MEDREGIJSKE zgodbe Tematska raznolikost doživetja, neodvisno od regije Krovne top podporne zgodbe, ki povečujejo privlačnost Slovenije na krovni ravni (ter skozi zgodbarski pristop komunicirajo edinstvenosti Slovenije) Zgodba I feel Slovenia Slovenija je Zelena. Aktivna. Zdrava. Raven MIKRO ZGODB Raven DESTINACIJ Raven REGIJ Krovna zgodba destinacije DESTINACIJSKA PIRAMIDA (vsaka destinacija ima svojo piramido zgodb) Mikro zgodbe KROVNA raven Piramida zgodb v slovenskem turizmu REGIJSKA PIRAMIDA (vsaka regija ima svojo piramido zgodb) Mikro zgodbe Krovna/e zgodba/e regije Subregijske zgodbe & krovne destinacijske zgodbe
  19. 19. 19 I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti IV.Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta V. Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov Inovativno e-trženje in povezava s klasičnim trženjskim komuniciranjem (digitalna partnerstva, socialni mediji, ITIS, mobilne rešitve, prenos znanja)
  20. 20. 20 I. Povečanje prepoznavnosti in ugleda Slovenije na ciljnih trgih II. Učinkovita tržna segmentacija in strateško-razvojni načrti po posameznih trgih III. Konkurenčni, jasno pozicionirani turistični produkti, temelječi na načelih trajnosti IV. Inovativno in učinkovito trženje preko virtualnega sveta V.Partnersko trženje za doseganje sinergijskih učinkov SPIRIT Produktna združenja (SSNZ, KU, GC, GIZ POH & KOL… Destinacije Podjetja Civilni sektor Mednarodn e organizacije, NTO Institucije, združenja (TGZ, OZS, TZS,..) Partnersko načrtovanje in izvedba partnerskih trženjskih aktivnosti
  21. 21. V. Uspešni projekti
  22. 22. Partnersko sodelovanje in podpora projektu Green Light, World Flight Cilj sodelovanja: predati in utrditi sporočilo o Sloveniji kot majhni, a tehnološko napredni in v trajnostni razvoj usmerjeni državi + Inovativen, drugačen, bolj drzen pristop k promociji in trženju Slovenije in njene turistične ponudbe Zabeležene medijske objave v Sloveniji in tujini  18 zabeleženih objav o GLWF v Sloveniji  80 zabeleženih objav o GLWF v tujini  Več kot 1000 ogledov GLWF strani v okviru portala  kar 28.728 objav v samo treh tednih na spletnih virih: blogi, forumi, objave (twitter, FB in drugo).
  23. 23. = destinacije, ki so najboljši primeri trajnostnega razvoja turizma. Pet ZMAGOVALK v Sloveniji: -EDEN 2008: Dolina Soče -EDEN 2009: Solčavsko -EDEN 2010: Reka Kolpa -EDEN 2011:Idrija -EDEN 2012: Laško = spodbujanje ustvarjalnosti, inventivnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem in tujih trgih. Snovalec spodbuja promocijo in uresničitev novih idej - invencij v turizmu, ki bodo z uresničitvijo v prihodnosti postale inovacije, zrele za kandidiranje na razpisu Sejalec. Sejalec je priznanje javne agencije SPIRIT Slovenija za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke. Nagrajuje tiste inovacije v turizmu, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. EDEN – Evropske destinacije odličnosti INOVATIVNOST in EDEN
  24. 24. PROJEKT STORYTELLING PROJEKT: „Zgodbe v slovenskem turizmu: Identifikacija in razvoj zgodb za potrebe oblikovanja in trženja turističnih produktov in destinacij“
  25. 25. Piramida zgodb s konkretnimi zgodbami => ZGODBA O SLOVENSKEM SMUČANJU => ZGODBA O AVSENIKIH => EVENTUALNA MEDREGIJSKA ZGODBA O SLOVENCIH KOT OSVAJALCIH NEBA IN VESOLJA => NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU => OKUSI ROGLE => ZGODBA O TRNIČU => NAJSTAREJŠA KLET/PTUJ => ZGODBA O CVIČKU => ZGODBA SOLNEGA KRISTALA => ZGODBA BRANCINA => ZGODBA O KOPRU: KOZE => ZGODBA O IZOLI: BELA GOLOBICA => ZGODBA O ZLATOROGU (TNP) => BLEJSKE ZGODBE => TRIGLAVSKE PRAVLJICE (KG) => PLANICA => FESTIVAL ALPSKEGA CVETJA (BOHINJ) => ZGODBA O LJUBLJANSKEM ZMAJU => ZGODBA O PLEČNIKOVI LJUBLJANI => ZGODBA O EMONI/IZ EMONE => ZGODBA O KOLESU => ZGODBA O STELJNIKIH => ZGODBA O NAJEVSKI LIPI => PRAVLJIČNI GOZD V LOGARSKI DOLINI => KAKO JE NASTALO PANONSKO MORJE => SOČA, REKA S SPOROČILI MIRU => ZGODBA O BRODARJIH NA SAVI => KRST PRI SAVICI => ZGODBA O LIPICANCU => ZGODBA O ZMAJEVIH JAJCIH V POSTOJNI => ZGODBA O NASTANKU CERKNIŠKEGA JEZERA ZGODBE O LJUBLJANI SO ZGODBE O URBANEM IN USTVARJALNEM POVEZOVANJU SLOVENSKIH RAZLIČNOSTI, SO ZGODBE O MESTU, KI IMA LJUBEZEN V SVOJEM IMENU ZGODBE O KRASU IN KRAŠKIH POSEBNOSTIH SO ZGODBE O KAMNU, KI IMA MEHKO SRCE ZGODBE O OBALI IN ISTRI SO POVEZANE Z ZGODBO O SOLI, KI CVETI, V JADRANSKEM MORJU, V MEDITERANSKEM OKOLJU ZGODBE O SLOVENSKIH VODAH SO ZGODBE O VIRIH DOBREGA POČUTJA IN ZDRAVJA ZGODBE O RAZLIČNOSTI SLOVENSKIH GOZDOV NISO ZGODBE O OBJEMALCIH DREVES, TEMVEČ ZGODBE O DREVESIH, KI OBJEMAJO LJUDI ZGODBE O SLOVENSKIH VINIH IN KULINARIKI SO ZGODBE O PRVOBITNEM VESELJU DO ŽIVLJENJA ZGODBE O DOSEŽKIH LJUDI SO ZGODBE O LJUBEZNI, KI NE PRIZNA OVIR IN MEJA I FEEL SLOVENIA. SLOVENIJO ČUTIM. Z LJUBEZNIJO! Zelena. Aktivna. Zdrava. Zgodba o Sloveniji je zgodba o ljubezni, ki z občutenji skupaj drži vse slovenske različnosti ZGODBE O TRIGLAVSKEM NARODNEM PARKU IN BLEDU SO ZGODBE O VAROVANJU ZAKLADOV Doživetja pod gorami DEŽELA POD TRIGLAVOM Ljubezen v imenu glavnega mesta LJUBLJANA Presenečenja pod površjem KRAS IN KRAŠKE POSEBNOSTI Sol in ljudje Mediterana SLOVENSKA OBALA Prinašalke dobrega! VODE SLOVENIJE Drevesa, kamor seže pogled GOZDOVI SLOVENIJE Dober tek in na zdravje OKUSI SLOVENIJE Ljudje, ki osvajajo svet NAVDIHI IZ SLOVENIJE KROVNA ZGODBA TOP PODPORNE ZGODBE Očemje zgodba? Kakšentipzgodb predstavlja !!!Vkaterezgodbe nadestinacijskiravni voditoppodporna zgodba? Zgodbe se lahko dodajajo – gre zgolj za nekaj primerov Povezave navzgor in navzdol KROVNE REGIJSKE ZGODBE KROVNE DESTINACIJSKE ZGODBE MIKRO ZGODBE
  26. 26. Kaj omogočajo zgodbe? 1 zgodba o “nečem” za VKLJUČEVANJE VELIKEGA ŠTEVILA LJUDI Množičen nakup “nečesa”
  27. 27. VI. Trženjske aktivnosti USKLADITEV PO ORODJIHPLATFORMA ZA IZVAJANJE PROMOCIJE Integrirano tržno komuniciranjeTrženjska platforma Sejemskiin borzninastopi OglaševanjeOdnosiz javnostmi Pospeševanje prodaje NEMČIJA ITALIJA AVSTRIJA PromocijskimaterialiIntegralnituristični informacijskisistem Razvojinraziskave Promocijske aktivnosti v DRŽAVI Promocijske aktivnosti v DRŽAVI 1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Št. Aktivnost Tip aktivnosti 2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKE KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI Št. Aktivnost Termin 3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Št. Aktivnost Termin 4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Št. Aktivnost Termin Promocijske aktivnosti v DRŽAVI 1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Finančni vložek Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin 2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO- KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI Finančni vložek Št. Aktivnost Termin 3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Finančni vložek Št. Aktivnost Termin 4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Finančni vložek Št. Aktivnost Termin Promocijske aktivnost 1. SEJMI, BORZE in DE Št. Aktivnost 2. OGLAŠEVANJE IN/AL KOMUNIKACIJSKE AKTIVNO Št. Aktivnost 3. ODNOSI Z JAVNOST Št. Aktivnost 4. POSPEŠEVANJE PRO Št. Aktivnost Promocijske aktivnost 1. SEJMI, BORZE in DE Št. Aktivnost 2. OGLAŠEVANJE IN/AL KOMUNIKACIJSKE AKTIVNO Št. Aktivnost 3. ODNOSI Z JAVNOST Št. Aktivnost 4. POSPEŠEVANJE PRO Št. Aktivnost Promocijske aktivnosti v DRŽAVI 1. SEJMI, BORZE in DELAVNICE Fin Št. Aktivnost Tip aktivnosti Termin 2. OGLAŠEVANJE IN/ALI DRUGE PROMOCIJSKE TER MARKETINŠKO- KOMUNIKACIJSKE AKTIVNOSTI Fin Št. Aktivnost Termin 3. ODNOSI Z JAVNOSTMI Fin Št. Aktivnost Termin 4. POSPEŠEVANJE PRODAJE Fin Št. Aktivnost Termin
  28. 28. FITUR Madrid, januar BIT Milano, februar ITB Berlin, marec MITT Moskva, marec IMEX Frankfurt, maj RDA Köln, julij TTG Rimini, oktober WTM London, november EIBTM Barcelona, november - 9 poslovnih borz - splošni in specializirani/ partnerski sejmi Sejemski in borzni nastopi: 40 (2013)
  29. 29. Oglaševanje in PR • Oglaševalske kampanje na ključnih trgih v partnerstvu s STG • Tuji novinarji v Sloveniji
  30. 30. Poslovne borze v Sloveniji Slovenska turistična borza – SIW: največji poslovni dogodek v turizmu v Sloveniji 2014: Nova Gorica Partnerske borze: CONVENTA – kongresna borza (januar) SPACE - zdraviliška borza (oktober) NATUR
  31. 31. Pospeševanje prodaje •Predstavitve slovenskega turizma tujim organizatorjem turističnih potovanj (v tujini in v Sloveniji) •Sodelovanje pri gospodarskih delegacijah (MZZ, GZS…) •Spodbujanje letalskih povezav (rednih, čarter) •Spodbujanje morskih povezav
  32. 32. Koncentracija promocije na ključnih EMITIVNIH TRGIH in razvoj NOVIH TRGOV & SEGMENTOV 2. Promocija po trgih Krepitev E-TRŽENJA in INOVATIVNIH TRŽENJSKIH PRIJEMOV 4. Turistični proizvodi Konkurenčni, jasno pozicionirani TURISTIČNI PROIZVODI, temelječi na NAČELIH TRAJNOSTI Krepitev in povečevanje učinkovitosti PARTNERSTVA in CO-BRANDINGA (produktna združenja, destinacije, pooli, medsektorsko povezovanje) 5. Partnerstva Povečanje prepoznavnosti in ugleda ter želeno pozicioniranje Slovenije - znamka I FEEL SLOVENIA 1. Prepoznavnost Ukrepi za učinkovito trženje Slovenije kot turistične destinacije v letu 2015 KROVNA ZGODBA Slovenije: Zgodba o ljubezni & Zelena, aktivna, zdrava Slovenija 10 3-4 3. Digitalno trženje
  33. 33. Hvala za vašo pozornost. karmen.novarlic@spiritslovenia.si

×