Največja konferenca o ljubezni - Ljubezen od A do Ž: Kako uporaba Interneta spreminja naše možgane, komunikacijo in medosebne odnose - prijateljstva, družino, otroke, partnerstvo, iskanje ljubezni v dobi Interneta.

1. Vpliv Interneta na medosebne
odnose
Luka Kogovšek, MBA
vodja portala ona-on.com

2. Vsebina
• Za ogrevanje…
• Internet in naši možgani
• Vpliv Interneta na ljudi kot odnosna bitja
• Otroci in mladostniki v dobi Interneta
• Družinsko življenje na wifi-ju
• Internet in romantične zveze
• Povzetek

3. Kako Internet vpliva na naše obstoječe primarne
medosebne odnose (prijatelji, otroci, partner)?
98%
1% 1%
Negativno Pozitivno Nima vpliva
Vir: Glasovanje udeležencev konference „Ljubezen od A do Ž“, feb 2017, n = ca 500

4. Generalni občutek: + ali - ?
• Elektronska pošta (Gmail)? ++
• Iskalniki (Google)? ++
• Izobraževanje (video izob. portali)? ++
• Poslovno povezovanje (LinkedIn)? ++
• Iskanje partnerja (Ona-on.com)? +
• Socialna omrežja (Facebook)? -
• Zabava (Spletne igre, razvedrilo)? --
Vir: Glasovanje udeležencev konference „Ljubezen od A do Ž“, feb 2017, n = ca 500

5. Kaj se torej dogaja?
• Generalni občutek in številne raziskave kažejo, da v
splošnem znatna raba Interneta škodi primarnim
medosebnim odnosom z ljudmi, ki so nam fizično blizu
(obstoječi partner, otroci, bližnji prijatelji).
• Spletne storitve, ki prinašajo objektivno korist v naša
življenja (npr. email, iskalniki, izobraževalni portali,
spoznavni portali, ipd) označujemo kot pozitivne, medtem
ko storitve, ki trošijo naš čas, so zasvojljive in
obremenjene z nadomestki neposredne komunikacije
v splošnem ocenjujemo kot negativne (socialna omrežja,
spletna zabava…).

6. Internet in naši možgani

7. Internet in naši možgani (+)
• Ob zmerni uporabi internet stimulira delovanje
številnih možganskih centrov, najbolj izrazito pri
odraslih in ostarelih (npr. iskanje po spletu),
izboljšuje kognitivne procese in pomnjenje
(podobno kot križanke).
• Pri mladostnikih imajo spletne igre presenetljivo
veliko pozitivnih učinkov na razvoj (fokusiranje,
analiza velike količine podatkov, hitro in
kompleksno odločanje, strategija in načrtovanje,
skupinsko delo, dvig samopodobe ob uspehu,
ipd).

8. Internet in naši možgani (-)
• Redukcija fokusa na največ nekaj minut,
razpršenost, poslabšanje kognitivnih zmožnosti,
ni več linearne prakse, ko "padeš notri v
literaturo, knjigo“. Možgani so lačni vedno novih
informacij, internet je sistem za motenje.
• Postajamo plitvi.

9. Internet in naši možgani (-)
• Dopaminsko nagrajevanje in takojšnja
zadovoljitev (namesto ob fizični aktivnosti,
pohvali, doseganju cilja, objemu -> dopamin ob
enem samcatem lajku na Fb). Takoj!

10. Internet in naši možgani (-)
• Pretirana raba vodi v odvisnost, kot druge
nekemične odvisnosti (npr. deloholizem, hazard).
V kombinaciji z deloholizmom je družbeno
sprejemljiva odvisnost, v kombinaciji z igricami in
socialnimi omrežji pa ne.
• Abstinenca?
Ne da se ga izklopiti.

11. Internet in naši možgani (-)
• Presežek informacij onemogoča možganom
učinkovito selekcijo pomembnih od nepomembnih
informacij, nas upočasnjuje in na dolgi rok slabša
spomin).

12. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Prvo mesto med medosebnimi odnosi
zavzema prijateljstvo.

13. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Prijatelji v realnem življenju so po definiciji ljudje, ki
jih imamo radi, uživamo v njihovi družbi, delimo z
njimi svoje interese in dejavnosti, pomagajo nam,
lahko jim zaupamo, z njimi se dobro počutimo, nas
čustveno podpirajo.
• Odrasel človek ima v fizičnem svetu povprečju do 5
tesnih prijateljev, do 15 manj tesnih prijateljev in
okoli 20 oseb, ki predstavljajo socialno mrežo na
katero se lahko opre.

14. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Za spletna prijateljstva je značilno elektronsko
posredovano komuniciranje, ki mu v primerjavi z
neposrednim manjka očesni stik, mimika, kretnje,
ton ter barva glasu, skratka govorica telesa in
drugi verbalni znaki.
• V internetni dobi ljudje zavestno ne razlikujemo
več med neposrednim in posredovanim
komuniciranjem, emocionalno pa čutimo veliko
razliko.

15. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Evolucijsko smo programirani za dotik, objem,
telesni stik, ipd, česar internetno posredovana
komunikacija zaenkrat ne zmore.
• Internetni stiki sicer močno mentalno in
intelektualno stimulirajo (in dajejo dopaminske
užitke), vendar nas emocionalno puščajo prazne.
• Nedoločno čutimo, da pri odnosih prek socialnih
omrežij „nekaj manjka“.

16. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Pojavlja se nenavadna nova potreba ljudi, da
kažejo drugim kako se zabavajo, namesto da bi
se dejansko zabavali.

17. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• In pa, močnejša potreba da delijo všečne
vsebine s "spletnimi prijatelji", ki jih praktično
ne poznajo, kot pa da bi šli ven s pravimi
prijatelji, ustvarjali skupna doživetja in spomine.

18. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Dejansko smo vse pogosteje - tudi na druženjih
in zabavah v živo, privezani na svoje mobilne
naprave in praktično nismo v interakciji z
ljudmi okoli sebe.
• Trend se zelo stopnjuje
med mladimi…

19. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Pri mlajših raziskave kažejo, da tudi ko je
priložnost za srečanje v živo, čedalje višji %
raje ostane doma in komunicira prek
Interneta, tudi v petek in soboto zvečer.
• Velik minus za socializacijo oz. pomanjkanje
pridobivanja socialnih veščin, posledično tudi
samskost.

20. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Kreiranje všečnih vsebin je norma, ustvarjeno
pričakovanje po lajkih, vsako vibriranje
telefona ustvarja dopaminski izliv ob
pogojnem refleksu pričakovane nagrade).
• Skoraj vsi želijo več neposrednih stikov,
druženja s prijatelji v živo, ki pa ga večinoma
ne realizirajo (zahteva večji napor).

21. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Mnogi imajo veliko "spletnih prijateljev", s katerimi
imajo zelo površinske ali nobenih stikov. S številom
prijateljev poskušajo dokazovati lastno
popularnost.
• Socialna omrežja uporabljamo za kratkočasenje,
kar nehote pogosto eskalira v vojarizem in
nekritično zapravljanje časa, ter narcistično
odvisnost od neprenehnih pozitivnih dražljajov.

22. Vpliv na ljudi kot odnosna bitja
• Vpogled v "resničnostni šov" življenja spletnih
prijateljev lahko vodi do negativnih občutkov
inferiornosti, ki vodi k zavisti, slabšanju
samopodobe, osamljenosti in depresiji.
• Po drugi strani pa lahko ima uporaba socialnih
omrežij tudi pozitivne učinke za socialno izolirane
posameznike, kot so dvig samopodobe,
objavljanje dobrih novic, zmanjševanje depresije,
zmanjšanje osamljenosti in posledično nižanje
psihološkega stresa.

23. Vse je torej odvisno od tega kako
uporabljamo tehnologijo, medij…
• Tudi internet je tehnologija in medij, ki se
umika v stene, v ozadje, kot elektrika, radio,
ipd.
• Zgodnja leta novih tehnologij in medijev ljudje
in posledično raziskave vedno precenjujejo
negativne učinke na družbo (zasvojenost s
televizijo, radiem, ipd), ker rušijo obstoječi
status quo.

24. • Ščasoma večina ljudi v glavnem uporablja koristne
vidike, nekateri pa ostanejo v „zlorabi za umik iz
realnega življenja“ (televizija, internet, ipd) in
internet je najbolj zasvojljiva tehnologija doslej.
• Specifične situacije, kot je uporaba mobilnega
telefona za "pregledovanje novosti" med vožnjo
avtomobila so trenutno največje neposredne
nevarnosti za posameznike (npr. akrobacije za lajke).
Vse je torej odvisno od tega kako
uporabljamo tehnologijo, medij…

25. Otroci in mladostniki
• Izpostavljena skupina, ki jih morajo starši, skrbniki,
vzgojitelji zaščititi pred pastmi interneta, predvsem
zaradi igric, socialnih omrežij in neprimernih vsebin
(npr. pornografija).
• Socialna omrežja so polna pasti za mlade (objava
osebnih podatkov, neprimernih slik, nadlegovanje,
razvoj narcisizma, napeljevanja k spornim dejanjem,
v primeru nezmožnosti pariranja vrstnikom pa tudi
anksioznost, zavidanje, nizka samopodoba, izolacija,
depresija) lahko eskalirajo do eksistencialne
ogroženosti pri ranljivih posameznikih.

26. Žal celo „v živo“ …

27. Otroci in mladostniki
• Zlasti v zgodnjih letih odraščanja pa vse do
zaključka srednje šole je zelo potreben hišni red
glede uporabe računalnika, telefona, ustrezen
nivo izobraženosti staršev, da lahko parirajo
'malim znalcem', aktivno usmerjanje v druženje z
vrstniki.
• Še vedno zelo deluje organizirano športno
udejstvovanje (treningi), glasbena šola,
taborniki..., kot stebri sekundarne socializacije
otrok in mladostnikov, za izgradnjo samodiscipline,
pridobitev socialnih veščin in podobno.

28. Otroci in mladostniki
• Centralni problem je, da se mladi lahko odlično zabavajo
in kvazi-družijo s pomočjo interneta, brez da bi se sploh
fizično srečevali. To globoko posega v potrebe po
pripadnosti, samoaktualizaciji.
• V tem kontekstu je za mlade, rojene v internet, realnost
postala povsem drugačna (vsaj polovično virtualna,
obogatena resničnost) kot za starejše, ki smo Internet
privzeli v svoja „offline življenja“.
• Npr. mi kot otroci smo gradili svoje identitete s posterji
na stenah svoje sobe, mladostniki zdaj okrašujejo svoje
profile na socialnih omrežjih in si prizadevajo za lajke.

29. Otroci in mladostniki
• Glede na razvoj umetne inteligence, interneta stvari
in predvsem obogatene ter navidezne resničnosti,
so trenutni problemi še razmeroma majhni, še
precej večje socialne spremembe nas čakajo
(poglobitev odtujenosti, težav pri socializaciji, kot jo
poznamo doslej).

30. Družinsko življenje in otroci
• Starši so zaskrbljeni glede pomanjkanja zasebnosti, ki jih
ponujajo socialna omrežja, zato otroke nadzirajo.
• Otroci zaradi nadzora staršev (pregledovanje interakcije na
socialnih medijih) čutijo, da nimajo dovolj zasebnosti.
• Starši neredko na socialnih omrežjih izvedo in odkrijejo
stvari, ki jim jih otroci ne povedo v živo.
• Otroci se namesto, da bi se v primeru težav pogovorili s
starši, raje ventilirajo na družbenih omrežjih.
• Splet vseh teh dejavnikov, v kombinaciji z nenehno željo po
preživljanju več časa za računalnikom, telefonom, pogosto
ustvarja znatne napetosti med starši in otroci.

31. Družinsko življenje in otroci
• Socialna omrežja imajo tendenco, da družinske člane
vlečejo proč od realnega sveta in predstavljajo
zatočišče za umik pred težavami resničnega življenja.
• Posledično ljudje manj časa in pozornosti namenjajo
medosebnim odnosom z družinskimi člani, manj ali nič
je pogovorov tipa "družinska ura".
• Socialna omrežja olajšajo, da ignorirajo svoje občutke
in obveznosti do družinskih članov.
• Starši bolj ali manj neuspešno uporabljajo dostop do
interneta kot motivacijski vzvod za to, da mladostniki
naredijo kar starši od njih pričakujejo.

32. Družinsko življenje
• Socialna omrežja so krasna stvar za vzdrževanje
stikov z razširjeno družino in znanci, v ožjih stikih
primarnih odnosov pa je potrebno tehnologijo
odložiti na stran in se družiti v živo.
• Pogosto pogledovanje na mobilni telefon
povzroča odtujenost, ruši odnose ali onemogoča
vzpostavljanje v vseh kontekstih - med
partnerjema, med družinskimi člani, na delovnem
mestu, ipd.

33. Priporočila staršem, skrbnikom
• www.safe.si

34. Internet in romantične zveze
• Osnovna kritika iz začetnih raziskav (1995 - 2005)
o vplivu interneta na romantične veze je bila, da
enostavno dotopna velika izbira potencialnih
partnerjev prek spleta negativno vpliva na
stabilnost obstoječih zvez.
• Novejše raziskave (2010 - 2017) kažejo, da v
skupnem močno prevladujejo prednosti
interneta, predvsem uporabe portalov za
zasebne stike, pri iskanju partnerja in zgodnjem
razvoju romantičnih medosebnih odnosov.

35. Spletno spoznavanje postaja #1
• Okoli 50% parov se bo čez 5 - 10 let spoznalo prek Interneta,
trenutno UK cca 40%, ZDA cca 35%, Slovenija cca 25%.
Vir: Vseslovenska raziskava o spoznavanju, osvajanju in zmenkih, 2017

36. koncept

37. Ona-on.com je le najhitrejša pot do zmenkov in partnerstev „v živo“

38. Ona-on.com je le najhitrejša pot do zmenkov in partnerstev „v živo“

39. Ona-on.com je le najhitrejša pot do zmenkov in partnerstev „v živo“

40. Ona-on.com je le najhitrejša pot do zmenkov in partnerstev „v živo“

41. Ona-on.com je le najhitrejša pot do zmenkov in partnerstev „v živo“

44. Internet in romantične zveze
• Za heteroseksualne pare, zlasti srednjih let, je
spoznavanje na spoznavnih portalih izrazito
pozitivno korelirano z zakonsko zvezo in hitrejšim
vstopom vanjo.
Vir: Vseslovenska raziskava o spoznavanju, osvajanju in zmenkih, 2017

45. Internet in romantične zveze
• Glavna prednost uporabe spoznavnih portalov
pred razvojem komunikacije so profili
uporabnikov, kjer o kandidatu izveš marsikaj,
kar težko izveš pri pogovoru v živo v zgodnjih
fazah razvoja zveze.
(npr. kakšni so tvoji življenjski cilji, kakšna so
tvoja pričakovanja do partnerja, stališča do
raznih tem, ipd).

46. Prednosti ona-on.com
Praktičnost – Največja ponudba na enem mestu.
Veš, da so samski in iščejo.
Ekonomičnost – Najlažje iskanje po profilih (videz,
interesi, izobrazba, navade, finančni status ipd).
Ne izgubljaš časa z očitno neustreznimi.
Nadzor nad identiteto – Anonimna, varna, zasebna
uporaba (zasebne fotke, kontaktni filter, skriti način
uporabe, verificirani profili).
Imaš nadzor.

47. Prednosti ona-on.com
Brez strahu – Ni strahu pred zavrnitvijo, če komu nisi
všeč, enostavno ne izveš.
Učinkovitost – Sistem za hitro prehajanje od spletnih
pogovorov do zmenkov v živo, spoznavni dogodki za
sproščeno druženje.
Pomoč – 080, vodiči, serija izobraževalnih e-mailov,
Magazin s številnimi nasveti, napotki, odgovori na
vprašanja uporabnikov ipd. Preprosto za vse, najstarejši
par ima 75+ let.

48. Pogoste dileme in odgovori nanje
Predsodek glede uporabe spletnih zmenkov ~ Izginil pri
glavnini populacije,
Cca 25% parov v Sloveniji se že spozna prek spleta!
Strah pred tem, da te kdo prepozna na portalu
“Nevidni / skriti način uporabe”.
Strah pred zlorabo fotografije
“Zasebne fotografije”.
Strah pred “neresnimi ljudmi”, ki me lahko prizadenejo ~
Verificiraj svoj profil in imej opravka samo z resnimi!

49. Internet in romantične zveze
• Dejstvo je, da se na straneh spletnih zmenkov
najprej preskeniramo, kar pomeni, da
površinsko razvrščamo ljudi, preden se razvije
pogovor in čustveno navezovanje prek
komunikacije, ki lahko drastično spremeni ta
začetni vtis.
• Fantje se morajo praviloma malo potruditi,
da se razvije pogovor, ker dekleta dobivajo
veliko sporočil (vztrajnost, originalnost, kontekst
nagovora, izstopanje iz povprečja).

50. Internet in romantične zveze
• Za iskalce partnerjev prek spleta je značilna
začetna nestanovitnost, pogosto niso prepričani
ali se bo zmenek z nekom razvil v kaj več.
• Medtem ko to ugotavljajo (veza se sinhronizira,
praviloma ca 1 mesec), lahko hodijo na zmenke
tudi z drugimi osebami in preverjajo alternative
in poslušajo svoje občutke.

51. Internet in ločitve
• Internet, z izjemo odvisnosti, ne vpliva značilno na
vzroke za ohlajevanje odnosov, je pa pogosto
polje razgledovanja po alternativah, posledično se
kar v okoli 80% vseh "ločitvenih papirjih" v ZDA
pojavlja beseda Facebook.
• Večja raziskava med ločitvenimi odvetniki v ZDA je
pokazala, da je kar v 68% primerih ločitev nekdo
izmed partnerjev našel novo simpatijo na spletu.

52. Kdo so na spletu uspešni iskalci
partnerja?
• Ne komplicirajo;
• Pripravljeni na veliko kontaktov;
• Sproščeno spoznavanje novih ljudi;
• Med njimi je v 5-10 zmenkih navadno tudi tisti
pravi;
• Ostali postanejo znanci, nekateri prijatelji ali
pa le „dobra zgodba“.

53. Povzetek
• Internet je prinesel številne prednosti in koristi v naša
življenja, obenem pa tudi kar nekaj motečih elementov,
veliko jih je ravno na področju medosebnih odnosov.
• Izrazito pomembno je znanje in upravljanje z načinom
uporabe in posledično z učinki, ki jih ima lahko Internet na
primarne odnose - partnerstvo, prijatelje, otroke…
• Nova tehnologija, medij ima vedno najprej precej
dramatične učinke na socialno življenje, ščasoma se ustali in
prevladuje pozitivno … in pride nova „za obstoječe
medosebne odnose še hujša tehnologija“ radio -> televizija -
> internet -> VR (virtualna resničnost), IOT (internet stvari),
AI (umetna inteligenca), čustveni roboti (asistenca, spolnost).

54. Vpliv Interneta na medosebne
odnose
Luka Kogovšek, MBA
vodja portala ona-on.com