Anton Komat - Samo gozdovi nas varujejo pred ledeno doboOpechancanough
Prepričan sem,da le geologija lahko poda trezen premislek o podnebnih spremembah.Uč inas, da je današnje podnebje nenormalno hladno glede na geološko prete-klost.Ob tem se moramo zavedati,
da planetu nenehno grozi zdrs v ledeno dobo in da so gozdovi,poleg vulkanov,edina varovalka,da ne
pride do tega.
Anton Komat - Ko umetnost postane trgovsko blagoOpechancanough
Doživeli smo še en državni praznik. Prešernov dan,dan slovenske kulture. Počutil
sem se odrešenega vsakodnevnega blebetanja razvrednotenih besed,saj sem lahko končno,vsaj za nekajur,prisluhnil žlahtnim besedam poezije.To slišati v
medijih,kakšen balzam za dušo!
Marija Merljak - Raje ocvirke kot čokoladoOpechancanough
Resno vam pa rečem, da je za cvrtje najboljša mast: moja mama je posebno svinjsko mast, salo, ki vsebuje tudi narav
ne antioksidante, uporabljala za cvrtje krofov - taki krofi so odlični, to vedo tudi pravi kuharji. Neka zdravnica mi je povedala, da slanino pripo ročajo pri zdravljenju bronhitisa.
Prebrali ste povzetek zgodbe Kako zakuriš ogenj, ki jo je napisal Jack London. Sporočilo te zgodbe pomenljivo opisuje dogajanje v današnjem svetu. Tudi mi smo prišleki v svetu, ki ni po meri človeka; tudi mi imamo nesrečo, da smo obtičali brez domišljije za spremembe, ki so nujne za
preživetje; tudi mi mnogo vemo, pa malo znamo;
Anton Komat - usodna napaka darwinove teorijeOpechancanough
Darvvinove zamisli, ka
ko se organizmi vedejo v naravi,
so posnetek idej Adama Smitha
o tem, kako se kupci in proda
jalci vedejo na trgu. Oboje, tako
naravo kot trg, vodi »nevidna ro
ka«. Pri Dan/vinu je »nevidna roka«
naravni izbor, pri Smithu je »nevi
dna roka« trg. Zgodovinar Osvvald
Spengler je sijajno povzel teorijo
evolucije: »Celotna Darvvinova te
orija je zgolj prenos ekonomije na
biologijo.« S knjigo »Razvoj vrst«
je kapitalizem vedno opravičil
svoje sebično vedenje, ker se je
skliceval na zakone narave.
Anton Komat - Barbarsko isekavanje Elektra GorenjskeOpechancanough
"Tragično je, da so inženirji Elektro Gorenjske pozabili
svojega znamenitega inženirja, ki uči vse nas: »V katerikoli panogi znanosti deluješ, življenje moraš poznati kot celoto, čeprav le v glavnih potezah. Pri tem me je
vodila ena sama misel: pomagati obema, Naravi in Človeku. Začni mo razmišljati in ukrepati od spodaj navzgor, ko tega ni kaj prida opaziti od zgoraj navzdol!«
Anton Komat - TISA, najhujši strup demokracijeOpechancanough
Peklenska nakana! Zamisel TISA se je porodila leta 2012, ko so stekla prva pogajanja. Pobudniki so se imenovali »resnično dobri prijatelji storitev«. Kakšna ganljiva zvestoba! Te »dobre prijatelje« namreč povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uničil javne storitve in skupno do bro državljanov, delavcev, kmetov,
uporabnikov storitev in okolja. TISA je zgolj podla prevara na način, da se s trgovinskim sporazumom uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi
viri. Poglejmo, kako.
Ko nastopijo korporacije
Toda korporacije niso križem
rok gledale, kako ceneni kamnin
ski prah prekriva njihove sijajne
dobičke. Zavrteli so se milijoni in
z njimi so »dokazali«, da kamnin
ska moka vsebuje preveč kroma
ter kobalta. Tudi prebivalci Grim-
singa so primerno »finančno pod
prti« dosegli, da hrupni in prašni
tovornjaki niso več ogrožali mir
nega naselja.
Anton Komat - Boj za semena preživetja, boj za preživetje evropejcevOpechancanough
Temeljna človekova pravica do gojenja rastlin je osnova človeške civilizacije. Skozi stoletja smo ljudje gojili ra
stline za prehrano, gradnjo in opremo bivališč, rastline so nas oblačile in zdravile ter nas razveseljevale s svojo
lepoto na vrtovih in v stanovanjih. Vse to sedaj resno ogroža nova uredba EU, ki predvideva nadzor nad pridela
vo, izmenjavo in prodajo vseh vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala: od semen, gomoljev, potaknjencev,
grebenic do cepičev, tako gojenih kot prostorastočih rastlin.
Starodavna modrost nas uči:
»Voda in ženska imata posebno moč.« Morda pa uničevalce vodnega sveta, novodobne kastrirance, preganja strah pred naravnimi divjimi ženskami. Strah jih je, kadar se pred njimi pojavi ženska, ta neznanka, ta čudna tujka, ki posmehljivo vpraša: »Ali veš, kdo sem
jaz?«
46 Jana
Anton Komat - Samo gozdovi nas varujejo pred ledeno doboOpechancanough
Prepričan sem,da le geologija lahko poda trezen premislek o podnebnih spremembah.Uč inas, da je današnje podnebje nenormalno hladno glede na geološko prete-klost.Ob tem se moramo zavedati,
da planetu nenehno grozi zdrs v ledeno dobo in da so gozdovi,poleg vulkanov,edina varovalka,da ne
pride do tega.
Anton Komat - Ko umetnost postane trgovsko blagoOpechancanough
Doživeli smo še en državni praznik. Prešernov dan,dan slovenske kulture. Počutil
sem se odrešenega vsakodnevnega blebetanja razvrednotenih besed,saj sem lahko končno,vsaj za nekajur,prisluhnil žlahtnim besedam poezije.To slišati v
medijih,kakšen balzam za dušo!
Marija Merljak - Raje ocvirke kot čokoladoOpechancanough
Resno vam pa rečem, da je za cvrtje najboljša mast: moja mama je posebno svinjsko mast, salo, ki vsebuje tudi narav
ne antioksidante, uporabljala za cvrtje krofov - taki krofi so odlični, to vedo tudi pravi kuharji. Neka zdravnica mi je povedala, da slanino pripo ročajo pri zdravljenju bronhitisa.
Prebrali ste povzetek zgodbe Kako zakuriš ogenj, ki jo je napisal Jack London. Sporočilo te zgodbe pomenljivo opisuje dogajanje v današnjem svetu. Tudi mi smo prišleki v svetu, ki ni po meri človeka; tudi mi imamo nesrečo, da smo obtičali brez domišljije za spremembe, ki so nujne za
preživetje; tudi mi mnogo vemo, pa malo znamo;
Anton Komat - usodna napaka darwinove teorijeOpechancanough
Darvvinove zamisli, ka
ko se organizmi vedejo v naravi,
so posnetek idej Adama Smitha
o tem, kako se kupci in proda
jalci vedejo na trgu. Oboje, tako
naravo kot trg, vodi »nevidna ro
ka«. Pri Dan/vinu je »nevidna roka«
naravni izbor, pri Smithu je »nevi
dna roka« trg. Zgodovinar Osvvald
Spengler je sijajno povzel teorijo
evolucije: »Celotna Darvvinova te
orija je zgolj prenos ekonomije na
biologijo.« S knjigo »Razvoj vrst«
je kapitalizem vedno opravičil
svoje sebično vedenje, ker se je
skliceval na zakone narave.
Anton Komat - Barbarsko isekavanje Elektra GorenjskeOpechancanough
"Tragično je, da so inženirji Elektro Gorenjske pozabili
svojega znamenitega inženirja, ki uči vse nas: »V katerikoli panogi znanosti deluješ, življenje moraš poznati kot celoto, čeprav le v glavnih potezah. Pri tem me je
vodila ena sama misel: pomagati obema, Naravi in Človeku. Začni mo razmišljati in ukrepati od spodaj navzgor, ko tega ni kaj prida opaziti od zgoraj navzdol!«
Anton Komat - TISA, najhujši strup demokracijeOpechancanough
Peklenska nakana! Zamisel TISA se je porodila leta 2012, ko so stekla prva pogajanja. Pobudniki so se imenovali »resnično dobri prijatelji storitev«. Kakšna ganljiva zvestoba! Te »dobre prijatelje« namreč povezuje zgolj pohlep po profitu, ki bi z grobo deregulacijo uničil javne storitve in skupno do bro državljanov, delavcev, kmetov,
uporabnikov storitev in okolja. TISA je zgolj podla prevara na način, da se s trgovinskim sporazumom uveljavi profitni interes korporacij nad javnim interesom in naravnimi
viri. Poglejmo, kako.
Ko nastopijo korporacije
Toda korporacije niso križem
rok gledale, kako ceneni kamnin
ski prah prekriva njihove sijajne
dobičke. Zavrteli so se milijoni in
z njimi so »dokazali«, da kamnin
ska moka vsebuje preveč kroma
ter kobalta. Tudi prebivalci Grim-
singa so primerno »finančno pod
prti« dosegli, da hrupni in prašni
tovornjaki niso več ogrožali mir
nega naselja.
Anton Komat - Boj za semena preživetja, boj za preživetje evropejcevOpechancanough
Temeljna človekova pravica do gojenja rastlin je osnova človeške civilizacije. Skozi stoletja smo ljudje gojili ra
stline za prehrano, gradnjo in opremo bivališč, rastline so nas oblačile in zdravile ter nas razveseljevale s svojo
lepoto na vrtovih in v stanovanjih. Vse to sedaj resno ogroža nova uredba EU, ki predvideva nadzor nad pridela
vo, izmenjavo in prodajo vseh vrst rastlinskega razmnoževalnega materiala: od semen, gomoljev, potaknjencev,
grebenic do cepičev, tako gojenih kot prostorastočih rastlin.
Starodavna modrost nas uči:
»Voda in ženska imata posebno moč.« Morda pa uničevalce vodnega sveta, novodobne kastrirance, preganja strah pred naravnimi divjimi ženskami. Strah jih je, kadar se pred njimi pojavi ženska, ta neznanka, ta čudna tujka, ki posmehljivo vpraša: »Ali veš, kdo sem
jaz?«
46 Jana
