Peddie Roofing Corporate Show Produced by Unimark CreativeRotary
Peddie Roofing is a major roofing contractor located in Calgary, Alberta. These slides are excerpted from a corporate show that tells the Peddie story. The show was produced by Unimark Creative. All photos were shot by Peter Fleck for Unimark Creative.
MSLGROUP revealed some key findings of the survey conducted in 16 countries, interviewing 8000 millennials to explore and understand what active citizenship means to them at the Sustainable Brands 2014 Summit in San Diego. Both global findings and country per country insights are very interesting.
We wanted to explore what active citizenship means to Millennials across the globe:
- What do they want it to stand for? What does it actually mean to/for them? What resonates? What doesn’t?
- How does this differ by country?
- How will this change in the future and impact businesses?
This is crucial for the short-term (the system is at stake) and even more so for the near future: Millennials will represent 70% of the workforce in 15 years from now. They already play a growing political and economic role today. They’re fully empowered by the digital & social reinvention of everything. Disintermediation, our new norm, is a given for them: day after day, they develop their own ecosystem, based on collaboration, peer to peer information and decision-making processes, sharing and accessing, more than owning. Businesses need to catch up, transform, and partner with people, if they want to survive.
Este documento proporciona un modelo para describir una propuesta de proyecto de mediación. Incluye secciones para los datos de la entidad, el proyecto propuesto, un resumen presupuestario, el plan de financiación, la experiencia previa de la entidad en proyectos similares, y otra información relevante. El objetivo es presentar la información clave sobre la entidad, el proyecto, los costos, la financiación y las calificaciones para evaluar la viabilidad de la propuesta.
This document lists common colors in Spanish and English and provides examples of objects that are those colors. It presents the colors red, blue, yellow, green, orange, pink, purple, brown, gray, black, and white in Spanish and English and gives corresponding examples of a rose, door, banana, car, orange, panther, flower, leaf, bird, dog, and egg to illustrate each color.
This document provides an overview of forecasting methods for operations management. It defines forecasting and identifies key principles. Quantitative and qualitative forecasting methods are described, including time series models, causal models, and techniques for addressing trends, seasonality, and error measurement. Guidelines for selecting the appropriate forecasting method and software are also provided.
Caldera de vapor monobloc de funcionamiento automático.
Calidad del vapor saturado seco.
Hogar completamente refrigerado por el agua.
Puerta abatible para un cómodo mantenimiento y limpieza.
Alto rendimiento.
Calorifugada con lana de roca de 100 mm. de espesor y terminada en una chapa de inoxidable.
Marketing Plan for Moblibo - An App for ReadingBharat .
This presentation is a marketing plan for a hypothetical app named Moblibo.This has created as part of a marketing internship under Prof. Sameer Mathur
Peddie Roofing Corporate Show Produced by Unimark CreativeRotary
Peddie Roofing is a major roofing contractor located in Calgary, Alberta. These slides are excerpted from a corporate show that tells the Peddie story. The show was produced by Unimark Creative. All photos were shot by Peter Fleck for Unimark Creative.
MSLGROUP revealed some key findings of the survey conducted in 16 countries, interviewing 8000 millennials to explore and understand what active citizenship means to them at the Sustainable Brands 2014 Summit in San Diego. Both global findings and country per country insights are very interesting.
We wanted to explore what active citizenship means to Millennials across the globe:
- What do they want it to stand for? What does it actually mean to/for them? What resonates? What doesn’t?
- How does this differ by country?
- How will this change in the future and impact businesses?
This is crucial for the short-term (the system is at stake) and even more so for the near future: Millennials will represent 70% of the workforce in 15 years from now. They already play a growing political and economic role today. They’re fully empowered by the digital & social reinvention of everything. Disintermediation, our new norm, is a given for them: day after day, they develop their own ecosystem, based on collaboration, peer to peer information and decision-making processes, sharing and accessing, more than owning. Businesses need to catch up, transform, and partner with people, if they want to survive.
Este documento proporciona un modelo para describir una propuesta de proyecto de mediación. Incluye secciones para los datos de la entidad, el proyecto propuesto, un resumen presupuestario, el plan de financiación, la experiencia previa de la entidad en proyectos similares, y otra información relevante. El objetivo es presentar la información clave sobre la entidad, el proyecto, los costos, la financiación y las calificaciones para evaluar la viabilidad de la propuesta.
This document lists common colors in Spanish and English and provides examples of objects that are those colors. It presents the colors red, blue, yellow, green, orange, pink, purple, brown, gray, black, and white in Spanish and English and gives corresponding examples of a rose, door, banana, car, orange, panther, flower, leaf, bird, dog, and egg to illustrate each color.
This document provides an overview of forecasting methods for operations management. It defines forecasting and identifies key principles. Quantitative and qualitative forecasting methods are described, including time series models, causal models, and techniques for addressing trends, seasonality, and error measurement. Guidelines for selecting the appropriate forecasting method and software are also provided.
Caldera de vapor monobloc de funcionamiento automático.
Calidad del vapor saturado seco.
Hogar completamente refrigerado por el agua.
Puerta abatible para un cómodo mantenimiento y limpieza.
Alto rendimiento.
Calorifugada con lana de roca de 100 mm. de espesor y terminada en una chapa de inoxidable.
Marketing Plan for Moblibo - An App for ReadingBharat .
This presentation is a marketing plan for a hypothetical app named Moblibo.This has created as part of a marketing internship under Prof. Sameer Mathur
Dokumen ini membahas tentang teknologi informasi dan komunikasi khususnya penggunaan Microsoft Power Point 2007. Terdapat penjelasan tentang cara mengaktifkan, mengenal fitur-fitur alat bantu, dan contoh soal latihan penggunaan program presentasi Power Point 2007.
This document discusses microbial deterioration of various foods, including fruit juices, wine, fermented beverages, plant pectin, milk, sugar, and proteins. It focuses on the microbial deterioration of plant pectin and development of soft rot in fruits and vegetables. Pectin is made of polysaccharides that help structure plant cell walls. Microorganisms produce pectolytic enzymes like polygalacturonidases and pectin transeliminases that break down the pectin, causing soft rot and spoilage of fruits and vegetables. Common microbes that cause soft rot are discussed.
1) Although global extreme poverty has declined significantly over the past 30 years, approximately 1.2 billion people still live in extreme poverty, with over half of them residing in just two countries: India and low-income countries.
2) While poverty rates have fallen almost everywhere, progress has been much slower in low-income countries where the number of extremely poor individuals has actually increased by over 100 million between 1981 and 2010.
3) A profile of the global poor finds that over three quarters live in rural areas, nearly two thirds earn a living from agriculture, and over one third are children under the age of 13. Access to basic utilities like electricity, water and sanitation is very limited among the poor.
Los gatos son una subespecie de mamífero carnívoro de la familia Felidae que ha estado en estrecha convivencia con los humanos durante aproximadamente 9500 años. Considerados una de las mascotas más populares del mundo, los gatos pueden vivir tanto en ambientes domésticos como silvestres formando pequeñas colonias debido a su domesticación relativamente reciente. Sus sentidos del olfato, oído, visión, gusto y tacto son más sofisticados que los humanos.
Teorija uokvirjanja se je kot eden najprimernejših pristopov za proučevanje in razumevanje procesov, vplivov in posledic družbenega komuniciranja ter strukture interakcij med družbenimi akterji nedavno začela uveljavljati tudi na področju odnosov z javnostmi. Proces uokvirjanja, ki v osnovi vsebuje tako vključevanje in izključevanje, kot tudi poudarjanje določenih vidikov družbene realnosti, s pomočjo katerih je dogodkom prej dan določen dominanten/primaren pomen kot katerikoli drugi, namreč leži v samem središču odnosov z javnostmi. Pri tem naj bi strokovnjaki za odnose z javnostmi delovali kot doktorji uokvirjanja, ki z namenom doseganja različnih ciljev v komunikacijskih strategijah postavljajo okvirje, znotraj katerih opredelijo probleme, izpostavijo vzroke, podajo vrednostne sodbe in umestijo kompleksne, abstraktne, včasih tudi nepovezane ter razdrobljene informacije v razumljiv situacijski in kulturni kontekst, ter s tem (implicitno) predlagajo, kako naj javnosti ovrednotijo informacije, razumejo pomene in na podlagi njih tudi delujejo. Proces vzpostavljanja okvirjev odnosov z javnostmi, uokvirjevalskih pogajanj znotraj odnosov in njihovega vplivanja na oblikovanje medijskih in družbenih pomenov bo predavateljica prikazala s pomočjo primerov iz političnega in energetskega sektorja. Pri tem se pomen teorije uokvirjanja za prihodnost odnosov z javnostmi kaže predvsem v preseganju njihovega funkcionalističnega pojmovanja z vidika strateško-menedžerske učinkovitosti, saj analiza uokvirjanja s proučevanjem globljih ravni diskurza nudi potencialno bogat pristop k ovrednotenju vpliva in vloge odnosov z javnostmi v širšem procesu konstrukcije družbene realnosti.
Celovito poročanje predpostavlja celovito razmišljanje o tem, kako organizacije ustvarjajo vrednost ter kako jo bodo lahko na kratki, srednji in dolgi rok ohranjale ali povečevale. Gre za sposobnost vodstva in zaposlenih, da prepoznajo in razumejo povezave med različnimi funkcijami, viri in odnosi, ki vplivajo na trajnostno ustvarjanje vrednosti.
Celovito poročanje je dolga pot, morda kar nov življenjski slog ali vsaj miselni model organizacij, ki se zanj odločijo. Ta pot je od samega začetka prepredena z intenzivno komunikacijo v vseh smereh, zato je vloga komunikatorjev v tem procesu izjemno pomembna. In kje se lahko prepoznamo?
Gledano v času smo lahko spodbujevalci zagona celovitega poročanja, njegovega načrtovanja in izvajanja ter seveda komuniciranja o njem z različnimi deležniki.
Gledano v (komunikacijski) vlogi pa je pri uveljavljanju celovitega poročanja naše poslanstvo spajanje meja, iskanje in (pre)oblikovanje presečnih množic med različnimi funkcijami (dejavnostmi, službami, oddelki) ter podpora sodelavcem oziroma naročnikom pri ugotavljanju, katere njihove odločitve in dejanja pomembno vplivajo na prihodnost poslovanja ter kako učinkovito obvladovati z njimi povezana tveganja.
Na primerih iz slovenske prakse trajnostnega poročanja in zametkov celovitega poročanja bo predstavljeno, kako lahko komunikatorji v teh procesih prispevamo k uresničevanju prednosti, ki jih organizacijam prinaša celovito poročanje.
Aprila 2006 so slovenski strokovnjaki za odnose z javnostmi, ki so do takrat o tej stroki kaj napisali - pa naj je šlo za znanstveno monografijo ali diplomsko delo -, prejeli nekoliko presenetljivo elektronsko sporočilo. V njem je bila prošnja, naj svoje besedilo odstopijo za potrebe izdelave terminološkega slovarja. Takojšnji naklonjenosti skoraj vseh je sledilo nekajmesečno, včasih že kar detektivsko iskanje zadnje v e-obliki dostopne različice knjig, zbornikov, diplom, izročkov predavanj ipd. Zbrano je bilo oblikovano v Korpus besedil odnosov z javnostmi KoRP s skoraj dvema milijonoma besed.
Priložnost za nadaljevanje dela smo nato dobili 2011 in ga zaključili 2014 s spletno zbirko Termis (www.termania.net; http://www.termis.fdv.uni-lj.si/). V njej je prikazanih 2000 terminov z razlagami, angleškimi prevodnimi ustreznicami in tipičnim besedilnim okoljem. In kako si lahko z njo pomagamo? Bi znali npr. na hitro odgovoriti na vprašanje, zakaj je ugled pomemben v odnosih z javnostmi, kaj z njim počnemo, kakšen vse je lahko in s katerimi pojmi je povezan? Veste, kaj je uglednostni količnik, kako se glasi njegov prevod v angleščino in kdo se je z njim ukvarjal? Gotovo ste k obojemu pritrdili, s Termisom pa so tovrstni odgovori lahko še obširnejši in natančnejši. Na predavanju bomo pokazali, zakaj in kako.
Tako kot v Shakespearjevi drami se je tudi pri pobudi kulturni evro začelo dobro. Ideja je Adelina; no, od članka v Guardianu, da je treba, da te zapišejo na listo gostov za njen koncert, prispevati za dobrodelne namene, se je šišenska verzija razvila v bolj dodelano različico. Ta v Kinu Šiška pravi, da k
ulturni evro uvaja obvezni samoprispevek tako za liste gostov kot tudi (!) za novinarje. Vsakega se prosi, da ob vsakokratnem obisku prispeva dva evra, ki se stečeta v sklad. Na koncu leta se nabrani denar donira. Letos glasbeni skupini za snemanje prvenca, naslednje leto za sodobnoplesno predstavo ... skratka namen in začetek dobra, konec dober ...
Z gospodarstveniki, državnimi in lokalnimi funkcionarji si nismo belili glave, in si je ni bilo treba, bodo dali za kulturo, celo, začuda ... tudi s sponzorji si je ni bilo treba. Tudi s kulturniki, ustvarjalci si je nismo, se je spobuda skorajda vsem zdela odlična. Projekt bo učbeniški piarovski primer družbenoodgovorne akcije ... A kot se zaplete pri Shakespearju, tam je to smešno, gre za komedijo, se je zapletlo tudi pri kulturnem evru, ko smo ga predstavili medijem, a v silno tragedijo. Da ne bo preveč krivično, kar nekaj urednikov in novinarjev je kulturni evro podprlo, takoj, brez pomislekov, kot bi tako moralo že od nekdaj biti. Za tragedijo so pobudo označili tisti novinarji, ki so menili, da smo jim vzeli eno od njihovih neodtuljivih pravic, da bodo za svoje delo morali plačati, so si tolmačili. Izkoristili so svoj položaj medijskih delavcev, 10 dni nas vlačili po zobeh in papirju in spletu in ekranih, prijavili na tržni inšpektorat, označevali za grobarje slovenskega kulturnega novinarstva, celo bojkot nekaterih medijev nam je grozil ...
Pa se je strast čez kakšen mesec polegla. Kot pri velikem dramatiku se je začel delati red in se je začelo delati prav. Večina kulturnih upornikov se je izkazala za profesionalce, spet prihajajo na koncerte, predstave ... tista dva evra dajo nekateri iz svojega žepa, drugim jim ga (hja ...) povrnejo delodajalci. Projekt pa se lepo razvija, brez piarovskega napihovanja, to ni bil niti namen, čeprav smo nehote in kljub grožnjam dobili na desetine medijskih pojavitev. Denar se zbira in čez dva meseca bo ena od nadarjenih slovenskih glasbenih skupin začela razmišljati o svojem prvencu. Takrat bo po medijih morda spet završalo. Upam, da le v pozitvnem smislu ... ali kot se z odobravajočim aplaudiranjem konča Shakespearjeva drama, upam, da bo tudi v Kinu Šiška publika na promocijskem koncertu ob novem albumu z aplavzom sporočila, da je bila Adelina podbuda iz Guardiana prava.
Ste se kdaj vprašali, kako vaša sporočila za javnost vidijo uporabniki vaših storitev? Je način in ton komuniciranja, ki ga uporabljate, pravilen, ali obstajajo možnosti, da se to izboljša? V pol ure si boste lahko ogledali svet iz drugačne perspektive.
Odnosi z javnostmi (z različnimi imeni od komunikacijskega menedžmenta do korporativnega in strateškega komuniciranja) so v razvitem delu sveta izšli iz krize, spet zaposlujejo in dvigujejo vlaganja. Mnogi, med katerimi je tudi ameriško ministrstvo za delo, odnose z javnostmi uvrščajo med najbolj perspektivne poklice v prihodnjem desetletju. Temu ni tako v Sloveniji, kjer so odnosi z javnostmi v krču: država se odreka komuniciranju z državljani, podjetja pa z zaposlenimi in drugimi deležniki. Toda odnosi z javnostmi v Sloveniji niso le žrtev splošne družbene, gospodarske in politične krize v državi, temveč trpijo tudi po lastni krivdi. Zakaj in kako? Primerjalna študija odnosov z javnostmi v Sloveniji, Evropi in ZDA odgovarja na ti vprašanji ter v sklepu predlaga sedem ukrepov za oživitev odnosov z javnostmi v Sloveniji.
Dokumen ini membahas tentang teknologi informasi dan komunikasi khususnya penggunaan Microsoft Power Point 2007. Terdapat penjelasan tentang cara mengaktifkan, mengenal fitur-fitur alat bantu, dan contoh soal latihan penggunaan program presentasi Power Point 2007.
This document discusses microbial deterioration of various foods, including fruit juices, wine, fermented beverages, plant pectin, milk, sugar, and proteins. It focuses on the microbial deterioration of plant pectin and development of soft rot in fruits and vegetables. Pectin is made of polysaccharides that help structure plant cell walls. Microorganisms produce pectolytic enzymes like polygalacturonidases and pectin transeliminases that break down the pectin, causing soft rot and spoilage of fruits and vegetables. Common microbes that cause soft rot are discussed.
1) Although global extreme poverty has declined significantly over the past 30 years, approximately 1.2 billion people still live in extreme poverty, with over half of them residing in just two countries: India and low-income countries.
2) While poverty rates have fallen almost everywhere, progress has been much slower in low-income countries where the number of extremely poor individuals has actually increased by over 100 million between 1981 and 2010.
3) A profile of the global poor finds that over three quarters live in rural areas, nearly two thirds earn a living from agriculture, and over one third are children under the age of 13. Access to basic utilities like electricity, water and sanitation is very limited among the poor.
Los gatos son una subespecie de mamífero carnívoro de la familia Felidae que ha estado en estrecha convivencia con los humanos durante aproximadamente 9500 años. Considerados una de las mascotas más populares del mundo, los gatos pueden vivir tanto en ambientes domésticos como silvestres formando pequeñas colonias debido a su domesticación relativamente reciente. Sus sentidos del olfato, oído, visión, gusto y tacto son más sofisticados que los humanos.
Teorija uokvirjanja se je kot eden najprimernejših pristopov za proučevanje in razumevanje procesov, vplivov in posledic družbenega komuniciranja ter strukture interakcij med družbenimi akterji nedavno začela uveljavljati tudi na področju odnosov z javnostmi. Proces uokvirjanja, ki v osnovi vsebuje tako vključevanje in izključevanje, kot tudi poudarjanje določenih vidikov družbene realnosti, s pomočjo katerih je dogodkom prej dan določen dominanten/primaren pomen kot katerikoli drugi, namreč leži v samem središču odnosov z javnostmi. Pri tem naj bi strokovnjaki za odnose z javnostmi delovali kot doktorji uokvirjanja, ki z namenom doseganja različnih ciljev v komunikacijskih strategijah postavljajo okvirje, znotraj katerih opredelijo probleme, izpostavijo vzroke, podajo vrednostne sodbe in umestijo kompleksne, abstraktne, včasih tudi nepovezane ter razdrobljene informacije v razumljiv situacijski in kulturni kontekst, ter s tem (implicitno) predlagajo, kako naj javnosti ovrednotijo informacije, razumejo pomene in na podlagi njih tudi delujejo. Proces vzpostavljanja okvirjev odnosov z javnostmi, uokvirjevalskih pogajanj znotraj odnosov in njihovega vplivanja na oblikovanje medijskih in družbenih pomenov bo predavateljica prikazala s pomočjo primerov iz političnega in energetskega sektorja. Pri tem se pomen teorije uokvirjanja za prihodnost odnosov z javnostmi kaže predvsem v preseganju njihovega funkcionalističnega pojmovanja z vidika strateško-menedžerske učinkovitosti, saj analiza uokvirjanja s proučevanjem globljih ravni diskurza nudi potencialno bogat pristop k ovrednotenju vpliva in vloge odnosov z javnostmi v širšem procesu konstrukcije družbene realnosti.
Celovito poročanje predpostavlja celovito razmišljanje o tem, kako organizacije ustvarjajo vrednost ter kako jo bodo lahko na kratki, srednji in dolgi rok ohranjale ali povečevale. Gre za sposobnost vodstva in zaposlenih, da prepoznajo in razumejo povezave med različnimi funkcijami, viri in odnosi, ki vplivajo na trajnostno ustvarjanje vrednosti.
Celovito poročanje je dolga pot, morda kar nov življenjski slog ali vsaj miselni model organizacij, ki se zanj odločijo. Ta pot je od samega začetka prepredena z intenzivno komunikacijo v vseh smereh, zato je vloga komunikatorjev v tem procesu izjemno pomembna. In kje se lahko prepoznamo?
Gledano v času smo lahko spodbujevalci zagona celovitega poročanja, njegovega načrtovanja in izvajanja ter seveda komuniciranja o njem z različnimi deležniki.
Gledano v (komunikacijski) vlogi pa je pri uveljavljanju celovitega poročanja naše poslanstvo spajanje meja, iskanje in (pre)oblikovanje presečnih množic med različnimi funkcijami (dejavnostmi, službami, oddelki) ter podpora sodelavcem oziroma naročnikom pri ugotavljanju, katere njihove odločitve in dejanja pomembno vplivajo na prihodnost poslovanja ter kako učinkovito obvladovati z njimi povezana tveganja.
Na primerih iz slovenske prakse trajnostnega poročanja in zametkov celovitega poročanja bo predstavljeno, kako lahko komunikatorji v teh procesih prispevamo k uresničevanju prednosti, ki jih organizacijam prinaša celovito poročanje.
Aprila 2006 so slovenski strokovnjaki za odnose z javnostmi, ki so do takrat o tej stroki kaj napisali - pa naj je šlo za znanstveno monografijo ali diplomsko delo -, prejeli nekoliko presenetljivo elektronsko sporočilo. V njem je bila prošnja, naj svoje besedilo odstopijo za potrebe izdelave terminološkega slovarja. Takojšnji naklonjenosti skoraj vseh je sledilo nekajmesečno, včasih že kar detektivsko iskanje zadnje v e-obliki dostopne različice knjig, zbornikov, diplom, izročkov predavanj ipd. Zbrano je bilo oblikovano v Korpus besedil odnosov z javnostmi KoRP s skoraj dvema milijonoma besed.
Priložnost za nadaljevanje dela smo nato dobili 2011 in ga zaključili 2014 s spletno zbirko Termis (www.termania.net; http://www.termis.fdv.uni-lj.si/). V njej je prikazanih 2000 terminov z razlagami, angleškimi prevodnimi ustreznicami in tipičnim besedilnim okoljem. In kako si lahko z njo pomagamo? Bi znali npr. na hitro odgovoriti na vprašanje, zakaj je ugled pomemben v odnosih z javnostmi, kaj z njim počnemo, kakšen vse je lahko in s katerimi pojmi je povezan? Veste, kaj je uglednostni količnik, kako se glasi njegov prevod v angleščino in kdo se je z njim ukvarjal? Gotovo ste k obojemu pritrdili, s Termisom pa so tovrstni odgovori lahko še obširnejši in natančnejši. Na predavanju bomo pokazali, zakaj in kako.
Tako kot v Shakespearjevi drami se je tudi pri pobudi kulturni evro začelo dobro. Ideja je Adelina; no, od članka v Guardianu, da je treba, da te zapišejo na listo gostov za njen koncert, prispevati za dobrodelne namene, se je šišenska verzija razvila v bolj dodelano različico. Ta v Kinu Šiška pravi, da k
ulturni evro uvaja obvezni samoprispevek tako za liste gostov kot tudi (!) za novinarje. Vsakega se prosi, da ob vsakokratnem obisku prispeva dva evra, ki se stečeta v sklad. Na koncu leta se nabrani denar donira. Letos glasbeni skupini za snemanje prvenca, naslednje leto za sodobnoplesno predstavo ... skratka namen in začetek dobra, konec dober ...
Z gospodarstveniki, državnimi in lokalnimi funkcionarji si nismo belili glave, in si je ni bilo treba, bodo dali za kulturo, celo, začuda ... tudi s sponzorji si je ni bilo treba. Tudi s kulturniki, ustvarjalci si je nismo, se je spobuda skorajda vsem zdela odlična. Projekt bo učbeniški piarovski primer družbenoodgovorne akcije ... A kot se zaplete pri Shakespearju, tam je to smešno, gre za komedijo, se je zapletlo tudi pri kulturnem evru, ko smo ga predstavili medijem, a v silno tragedijo. Da ne bo preveč krivično, kar nekaj urednikov in novinarjev je kulturni evro podprlo, takoj, brez pomislekov, kot bi tako moralo že od nekdaj biti. Za tragedijo so pobudo označili tisti novinarji, ki so menili, da smo jim vzeli eno od njihovih neodtuljivih pravic, da bodo za svoje delo morali plačati, so si tolmačili. Izkoristili so svoj položaj medijskih delavcev, 10 dni nas vlačili po zobeh in papirju in spletu in ekranih, prijavili na tržni inšpektorat, označevali za grobarje slovenskega kulturnega novinarstva, celo bojkot nekaterih medijev nam je grozil ...
Pa se je strast čez kakšen mesec polegla. Kot pri velikem dramatiku se je začel delati red in se je začelo delati prav. Večina kulturnih upornikov se je izkazala za profesionalce, spet prihajajo na koncerte, predstave ... tista dva evra dajo nekateri iz svojega žepa, drugim jim ga (hja ...) povrnejo delodajalci. Projekt pa se lepo razvija, brez piarovskega napihovanja, to ni bil niti namen, čeprav smo nehote in kljub grožnjam dobili na desetine medijskih pojavitev. Denar se zbira in čez dva meseca bo ena od nadarjenih slovenskih glasbenih skupin začela razmišljati o svojem prvencu. Takrat bo po medijih morda spet završalo. Upam, da le v pozitvnem smislu ... ali kot se z odobravajočim aplaudiranjem konča Shakespearjeva drama, upam, da bo tudi v Kinu Šiška publika na promocijskem koncertu ob novem albumu z aplavzom sporočila, da je bila Adelina podbuda iz Guardiana prava.
Ste se kdaj vprašali, kako vaša sporočila za javnost vidijo uporabniki vaših storitev? Je način in ton komuniciranja, ki ga uporabljate, pravilen, ali obstajajo možnosti, da se to izboljša? V pol ure si boste lahko ogledali svet iz drugačne perspektive.
Odnosi z javnostmi (z različnimi imeni od komunikacijskega menedžmenta do korporativnega in strateškega komuniciranja) so v razvitem delu sveta izšli iz krize, spet zaposlujejo in dvigujejo vlaganja. Mnogi, med katerimi je tudi ameriško ministrstvo za delo, odnose z javnostmi uvrščajo med najbolj perspektivne poklice v prihodnjem desetletju. Temu ni tako v Sloveniji, kjer so odnosi z javnostmi v krču: država se odreka komuniciranju z državljani, podjetja pa z zaposlenimi in drugimi deležniki. Toda odnosi z javnostmi v Sloveniji niso le žrtev splošne družbene, gospodarske in politične krize v državi, temveč trpijo tudi po lastni krivdi. Zakaj in kako? Primerjalna študija odnosov z javnostmi v Sloveniji, Evropi in ZDA odgovarja na ti vprašanji ter v sklepu predlaga sedem ukrepov za oživitev odnosov z javnostmi v Sloveniji.
More from 18. Slovenska konferenca o odnosih z javnostmi (10)
5. • Korpus besedil odnosov z javnostmi (julij 2007)
– 1,8 mio besed
– 297 besedil, 153 avtorjev
– 10 monografij, 6 zbornikov, 4 posebne št. znanstvenih revij, 5
magistrskih del, 20 diplomskih del, 38 predavanja (MS PP), 44 krajših
prispevkov itd.
– reprezentativen za slovensko stroko odnosi z javnostmi v letih
19932007
7. Nadaljevanje: 2011
• Konzorcij:
– Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani
– Pristop skupina
– Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
– Amebis
– Trojina, zavod za uporabno slovenistiko
– Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
• Cilj
8. 1. Geslovnik
javnost
odnos
organizacija
komuniciranje
podjetje
medij
znamka
informacija
leto
cilj
okolje
management
področje
primer
skupina
program
deležnik
vloga
model
novinar
odnosi z javnostmi
odnosi z mediji
oddelek za odnose
strokovnjak za odnose
služba za odnose
sporočilo za javnost
svetovalec za odnose
društvo za odnose
predstavnik za odnose
odnos med organizacijami
blagovna znamka
lokalna skupnost
neprofitna organizacija
ciljna javnost
spletna stran
družbena odgovornost
komunikacijska aktivnost
množični medij
korporativna identiteta
komunikacijski menedžment
integrirano marketinško komuniciranje
nevladna neprofitna organizacija
integrirano tržno komuniciranje
dvosmerni simetrični model
nova blagovna znamka
javna komunikacijska kampanja
krizni managementski načrt
organizacijska komunikacijska kompetenca
dvosmerni asimetrični model
neprofitna nevladna organizacija
9. 2. Besedilno okolje
krepitev terminološke razlage in/ali lajšanje njenega razumevanja
vnos zgolj zgledov rabe uporabniku daje možnost, da razbere minimalno
jezikovno ter pojmovno informacijo o terminu
10. Primer: ugled
• Vodstva podjetij znajo vse bolj ceniti dejstvo, da lahko svetovalci za odnose z
javnostmi in komunikacijo veliko prispevajo k ugledu njihovih blagovnih znamk.
• Cela vrsta dejavnikov vpliva na ugled organizacije in le z njihovim načrtnim
upravljanjem bo dosežena zadostna stopnja zaupanja deležnikov.
11. 3. Prevodi gesel in razlage
Razlage so po obsegu treh vrst:
a) kratka razlaga
b) srednje dolga razlaga
c) dolga ali enciklopedična razlaga
12. adréma
Seznam predstavnikov določene skupine (npr. mediji, poslovni partnerji, politična javnost ipd.) s
kontaktnimi podatki, kot so: ime in priimek, poštni naslov, telefonska številka in elektronska pošta.
biltén
Periodično, tiskano ali spletno sredstvo skromnejšega obsega in navadno v A4-formatu. Namenjeno je
internim javnostim v organizacijah, društvih, klubih, lokalnih skupnostih ipd. Z glasilom razširjamo
novice in pomembne podatke o organizaciji in njenih zaposlenih, najavljamo dogodke ter predstavljamo
krajše poslovne, finančne, strokovne, kadrovske in druge informacije ter pobude. Nekateri prispevki so
pripravljeni v novinarskem žanru in stilu. Bilten je vsebinsko in grafično urejan.
akreditácija
Pooblastilo nekomu, da zastopa interese nekoga drugega.
Z akreditacijo se formalno priznava usposobljenost nekoga za izvajanje specifičnih nalog ugotavljanja
skladnosti. Gre za formalno priznanje, da institucija ali program izpolnjuje minimum javno določenih
standardov kakovosti. Akreditacija je primeren mehanizem za zagotavljanje minimalnih standardov. V
nekaterih primerih je lahko prvi korak h kakovosti. Akreditacija je v odnosih z javnostmi največje
strokovno priznanje posamezniku za poklicno usposobljenost. Primer je mednarodna akreditacija
Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev - IABC, pridobitev katere zahteva vrsto
menedžerskih spretnosti, kot so etičnost v komuniciranju, pisno komuniciranje, splošne upravljavske
spretnosti in pisanje komunikacijskih načrtov. Akreditacija se v izvajanju prakse odnosov z javnostmi
pojavlja tudi v upravljanju odnosov z mediji. Novinarji se na večjih medijskih dogodkih akreditirajo –
zaprosijo za vstop oz. udeležbo na dogodku, ki jo potrdi organizator medijskega dogodka.
13.
14. Sodelavci
Glavna urednica in urednik: Nataša Logar, Dejan Verčič
Odgovorni uredniki in urednice:
Pedja Ašanin Gole
Polona Gantar
Alenka Jelen
Monika Kalin Golob
Iztok Kosem
Simon Krek
Miro Romih
Nada Serajnik Sraka
Iztok Verdnik
15. Člani in članice uredniškega odbora:
Špela Arhar Holdt
Tina Cipot
Robert Cotič
Andrej Drapal
Mojca Drevenšek
Nina Furman
Urša Golob
Vojko Gorjanc
Brane Gruban
Barbara Hanžič Visinski
Alenka Jakomin
Melita Joželj
Vita Kernel
Tjaša Kikelj
Matjaž Klipšteter
Lejla Kogej
Simon Korez
Tomato Košir
Samo Kropivnik
Tadeja Kuhar
Vesna Laban
Tina Lazović
Tina Lengar Verovnik
Kaja Lesjak
Duška Mervar
Darinka Pek Drapal
Maja Pirnovar
Ana Pisar
Klement Podnar
Špela Polak
Damjan Popič
Katarina Prešeren
Nina Raduha
Peter Skalar
Vesna Stanič
Andrej Škerlep
Marjeta Tič Vesel
Karmen Uglešič
Ana Verčko Grilec
Franci Zavrl
Barbara Zorko
Iris Žnidarič
18. Prihodnost?
„Delo pri slovarju je slovenske strokovnjake odnosov z
javnostmi povezalo v skupnost, ki si želi ponovnega
premisleka o konceptih lastne profesije, ga zmore in ob
njem profesionalno napreduje.
Če bodo Termisu podobni projekti v slovenskem prostoru
nastajali tudi v prihodnje, se slovenskemu jeziku na enem
od ključnih področij njegove rabe, tj. v znanosti, ni bati
izgube polnofunkcionalnosti; strokam, ki se bodo
reprezentirale na tak način, pa ne izgube razvojnega
zagona.“