prosthodontics

1. Načrtovanje protetične oskrbe
Gre za formuliranje logičnih sekvenc oskrbe stomatognatnega sisitema s ciljem, da se s
protetičnimi sredstvi vzpotavi oralno funkcijo oz. funkcionalno okluzijo, prepreči
nadaljno patologijo, omogoči dobro funkcijo stomatognatnega sistema kot celote,
vzpostavi prijeten videz zob in obraza.
Dober načrt seznani pacienta:
- s stanjem njegovega stomatognatnega sisitema,
- z možnostmi protetične oskrbe,
- s predlaganim obsegom dela,
- s časovnim potekom in ceno,
- s pacientovo skrbjo za konstrukcijo (domačo nego),
- s profesionalno nego, vzdrževanjem, kontrolami.
Različne tehnike in materiali
 Plastični materiali
 Amalgam, kompozit
- restavracija poškodovanega zoba je relativno enostavna in konzervativna;
- mehanične lastnosti teh materialov so slabše od polno-kovinskih sider oz.
kovinsko- keramičnih sider;
- njihovo uporabo indicira količina preostale zobne substance poškodovanega
zoba; če je slednje premalo in ne omogoča zadovoljive retencije plastičnega
materiala so indicirana polno-kovinska sidra oz. kovinsko- keramična sidra;
- velike amalgamske restavracije, ki jih delamo direktno v ustih pacienta v
nasprotju s polno-kovinskimi sidri oz. kovinsko- keramičnimi sidri, rezultirajo v
slabši okluziji;
 Ulite kovine
- sidra iz ulitih kovin izdelamo izven ust pacienta in jih potem cementiramo na zob;
- dobra preparacija temelji na dobri marginalni adaptaciji, pri čemer pa je treba
ohranit zdrava parodontalna tkiva in hkrati zagotovit dobro okluzalno funkcijo;
 Intrakoronalna sidra (inleji)
- inlej zajema fisurni sistem in del trikotnih grebenov in obrobnih grebenov; lahko
zajema tudi vestibularne ali oralne ploskve;
- indikacije za inlej so : kariozna destrukcija, zamenjava starih neustreznih plomb,
želja pacienta…
- kontraindikacije za inleje pa so naslednje: zelo pogoste kariozne lezije, slaba
ustna higiena, bruksizem, avitalnost zoba, premalo zobne substance – gracilen
zob…

2.  Ekstrakoronalna sidra
- obdajajo ves zob ali del kariozno destruiranega oz. poškodovanega zoba;
- zob utrjuje in ščiti pred škodljivimi vplivi;
- pri izdelavi ekstrakoronalnega sidra odnašamo več zobne substance, kot pri
izdelavi intrakoronalnega sidra;
- meje preparacije za ekstrakoronalna sidra so praviloma zelo blizu gingive, kar
lahko sovpada s poškodbami parodontalnega tkiva;
 Kovinsko-keramična sidra
- izdelujemo jih kadar je celotna zobna krona potreba restavracije videza pa tudi
restavracije funkcije;
- pri preparaciji odnašamo veliko zobne substance saj moramo zagotoviti dovolj
prostora za kovino in keramično faseto; takšna preparacija je seveda vse drugo
kot konzervativna; nekaj zobne substance je moč ohraniti v primeru, da
fasetiramo le vidne dele ploskev zoba;
 Akrilatna (fasetirana) sidra
- so bila popularna preden je bila dokončno izpopolnjene kovinsko – keramična
tehnika
- so iz PMM, ki pa ni primeren za dolgotrajne restavracije;
- sodobnejša akrilatna sidra vsebujejo bis – GMA – materiale, ki imajo nekoliko
boljše fizikalne lastnosti, kot prvotna akrilatna sidra;
 Kompozitna sidra
- njihova pozitvna stran je ta, da imajo dobro marginalno adaptacijo in se estetsko
zelo ustrezna;
- vendar pa niso najbolj primerna za dolgoročne restavracije;
 Polnokeramična sidra
- so estetsko zelo dovršena;
- imajo relativno dobro marginalno adaptacijo;
- izdelujejo se po indirektni tehniki;
Možnosti izbora protetike
 Fiksna oskrba
- je indicirana, kadar manjka eden ali več zob;
- manjkajoče zobe nadomestimo s členi, ki ustrezajo funkcionalnim in estetskim
zahtevam;
- ocenimo primernost zoba nosilca, da ne bi prišlo do preobremenitve slednjega;
- vse komponente se izdelajo v laboratoriju;

3. - dolgoročno se je izkazala kot zelo uspešna;
 Implantati
- z implantantom lahko nadomestimo enega ali več manjkajoči zob
- pomembna je dobra oseointegrativna tehnika;
 Parcialna proteza
- nadomešča manjkajoče zobe in njihove podporne strukture
- sile (pri dobro izdelani parcialni protezi) se dokaj enakomerno porazdelijo na
preostale zobe in preostali alveolarni greben;
 Parodontalno podprta proteza
- morebitne dobro ohranjene korenine zob, ki so primerno endodontsko oskrbljene,
lahko prispevajo k boljši stabilizaciji proteze, saj delujejo kot stimulus za kostnino
alveolarnega grebena in tako prispevajo k manjši resorpciji slednjega.
Izguba zob
 Odločitev o odstranitvi zob
 Premislek o nadomestitvi zoba
Izbira preostalih zob - opornikov
 Nadomeščanje enega zoba
 Izbira nosilca (pri tem moramo upoštevati razmerje intra in
ekstraalveolarne ročice, konfiguracijo korenin, površino periodoncija –
Antejevo pravilo…)
 Ocenitev primernosti
 Nadomeščanje več zob
 Izbira in ocenitev primernosti
 Možna preobremenitev nosilcev
 Smer sile
 Površina preostale korenine (ANTE’s law)
 Oblika in ukrivljenost korenine
 Parodontalna bolezen
 Dolžina vrzeli med zobmi

4. Zaporedje postopkov zdravljenja
 1. Zdravljenje simptomov
 2. Stabilizacija stanja v ustni votlini
 Karies
 Parodontalna bolezen
 Pouk higiene
 3. Dokončna terapija
Dokončna terapija
 Oralna kirurgija
 Periodontološko zdravljenje
 Endodontija
 Ortodontija
 Fiksna protetika
 Snemna protetika
Fiksna oskrba
 Stabilnost okluzije
 Oskrba IKS
 Oskrba TKS
 Kompleksna protetična oskrba
 Spremljanje pacienta(redne kontrole)