2. Definicija: traumite nastanuvaat pod dejstvo
na odredena sila na zabite
Vidovi na dejstvuvanje na sila:
- direktno (direktno povreduvanje so nekoj predmet
na zabite i tkivata)
- indirektno (koga zabite od dolnata vilica pod
dejstvo na direktna sila udiraat vo
gornite zabi nanesuvajki indirekten udar
koj moze da predizvika frakturi so razlicni
frakturni linii na bilo koi zabi vo maksilata).
3. Traumatskite povredi na zabite mozat da se
podelat na:
• luksacii koga doaga do nasilna promena na
polozbata na zabot
• frakturi koga nastanuva skrsenica na zabot ili
na poedini negovi delovi.
4. Kontuzija e povreda na potpornoto tkivo no bez
zaguba ili dislokacija na zabot. Postoi povreda na
periodontalniot ligament koja pedizvikuva
inflamatoren edem sto moze da go elevira zabot
do toj stepen da moze da ja poprecuva
mastikacijata.
Klinicki, zasegnatiot zab e cuvstvitelen na
vertiklna i horizontalna perkusija, i pri
zagrizuvanje, sto gi tera pacientite instiktivno da
go stedat zabot pri mastikacija i zagrizuvanje.
5. Na rtg snimka: prosiruvanje na spacium periodontale koe
moze da bide ograniceno samo na apikalniot del.
Nekolku godini po traumata moze da se zabelezi namaluvanje
na volumenot na komorata na pulpata i na korenskite kanali
kako rezultat na nekroza na pulpata so razvoj na periapikalna
lezija.
Kaj zabi vo razvoj, moze da se zabelezi redukcija na
volumenot na pulpata sto upatuva na nekroza na pulpinoto
tkivo.
Poradi toa sto ne postoi dislokacija na zabot terapijskata
postapka e ednostavna i se sostoi vo eventualno
sostruzuvanje na zabot antagonist, cesti testovi na vitelitet i
rtg snimki.
6. Dentalna kontuzija so apikalno
prosiruvanje
na spacium periodontale kaj lateralen
icentralen inciziv
7. Dentalna kontuzija so obliteracija na
komorata na pulpata i eksterna resorpcija
na korenot.
8. Luksacija na zabot e dislokacija na
artikulacijata na zabot. Izluksiranite zabi se
abnormalno mobilni i izmesteni vo alveolata.
Traumatskite sili, vo zavisnost od nivniot
intenzitet i lokalizacija mozat da predizvikaat:
• intruzivni luksacii (nabivanje na zabot vo
alveolarnata koska)
• ekstruzivni luksacii (parcijalno izbivanje na
zabot od alveolarnata caska)
• lateralni izmestuvanja
9. Luksacionite povredi se najcesti kaj:
• incizivite i kaj mlecnite i kaj trajnite zabi.
Klinicki: zabite se naogaat na svoeto mesto vo
alveolarniot greben, no so zgolemena mobilnost.
Krvarenje od gingivalniot sulkus
rezultat na povreda na periodontalniot ligament
Zabite se cuvstvitelni
horizontalna i vertikalna perkusija.
10. Koronkite izgledaat kako da se skrateni ili sosema intrudirani (kaj
mlecnite zabi).
Pri testiranje na vitalitetot na pulpata, pragot na nadrazlivost
moze da bide zgolemen ili namalen, osobeno vednas po traumata,
no normalnata sosotojba moze da se vrati po izvesno vreme, duri
i po nekolku nedeli.
11. Inferiornata polozba na koronkata na intrudiran zab e lesno vidliva
na rtg snimka. Moze da se prepoznae i preku:
• pojava na totalna ili parcijalna obliteracija na peridontalniot
prostor.
• so lateralna proekcija moze da se vidi pravecot na dislokacijata i
odnosot so vestibularnata koska i zabite vo razvoj, ako stanuva
zbor za trauma na mlecni zabi.
•minimalnoto vtisnuvanje na zabite tesko se dijagnosticira i
zabelezuva na rtg snimka.
• silno izluksirani zabi se poznavaat po zgolemenata sirina na
spacium periodontale.
• lateralno izluksirani zabi ke pokazat prosiruvanje na
periodontalniot ligament okolu korenot.
12. Intruzija na centralen inciziv
Dg: klinicka- vklesten zab
vo alveolata
RTG: nedostatok na periodontalen
prostor
17. Avulzija e termin koj se koristi da se oznaci celosno izbivanje na zabot od
alveolata.
Najcesto se slucuva kaj centralnite incizivi vo gornata vilica.
Klinicki:
• Avuldiraniot zab nedostasuva vo nizot, a sostojbata na alveolata ke zavisi od
vremenskiot period koga nastanala traumata i pregledot.
• Ovoj tip na trumi najcesto se slucuvaat na vozrast koga centralniot inciziv se
uste ne e celosno razvien i eruptiran, a periodontalniot ligament e seuste
nezrel.
• Obicno nedostasuva samo eden zab, a se zabelezuvaat i povredi na mekite
tkiva i alveolarniot zid.
18. Rtg snimkata ke pokaze prazna alveola na mestoto na
avulzijata. Ako traumata nastanala kratko vreme pred
pravenjeto na rtg snimkata, lamina dura ke bide vidliva
na snimkata. Popolnuvanjeto na alveolata so nova
koska nastanuva po nekolku meseci pa duri godini
19. Dg
: klinicki -celosno izbien
zab od alveolata
RTG
: kontrola na alveolata moze da ima frakturi
21. Vo zavisnost od polozbata frakturite mozat da se
podelat na:
Frakturi na koronkata:
puknatini (infrakcii) na emajlot
I klasa frakturi na emajl
II klasa frakturi na emajl i
dentin
III klasa frakturi na emajl,
dentin
i eksponirana pulpa
-
Dg klinicka i
rentgenoloska
Frakturi na korenite:
-
frakturi na cementot
-
frakturi na dentinot so
povreda na pulpa
Dg isklucivo
rentgenoloski
22. Infrakcii – (puknatini) se povredi samo na emajlot bez
zaguba na supstanca.
Cesto pominuvaat nezabelezano zatoa sto ne se
sekogas vidlivi pri obicna inspekcija. Pri osvetluvanje na
zabot so indirektno svetlo, puknatinite se lesno i jasno
vidlivi.
Postoenjeto na infrakcii vo emajlot
moznost za postoenje na drugi povredi koi iziskuvaat
tretman.
23. Frakturi na zabite – najcesto involviraat zabi vo frontalnata regija
i se delat vo tri grupi:
• frakturi od I klasa – fraktura vo nivo na emajlot. Nedostasuva
mezijalniot ili distalniot agol od centralniot inciziv.
• frakturi od II klasa – fraktura vo nivo na dentin i emajl so
zacuvan integritet na pulpata. Pocesto se javuvaat kaj trajnata
denticija, klinicki lesno se zabelezuva razlikata na bojata na
dentinot od bojata na emajlot i eksponiraniot dentin e
cuvstvitelen na hemiski, termicki i mehanicki drazbi. Ako
frakturata gi opfaka podlabokite sloevi na dentinot, moze da se
zabelezi rozevo prosvetluvanje na pulpata pod tenkiot sloj na
dentin.
• frakturi od III klasa – dlaboki frakturi, gi opfakaat emajlot i
dentinot, i pulpata e eksponirana. Klinicki, nedostasuva pogolem
del od koronkata na zabot, eksponirana pulpa, se zabelezuva
kravarenje i taa e osetliva na site vidovi na drazbi. Ako od
traumata pominal izvesen vremenski period, togas doaga do
proliferacija na pulpalno tkivo od komorata na pulpata.
24. Na rtg snimka moze da se zabelezi
goleminata i dlabocinata na frakturata kako i
odnosot na komorata na pulpata so povredata,
no i stepenot na razvoj na korenite na zabot.
So pomos na rtg snimkata ke se kompletiraat
podatocite od klinickiot pregled vo smisol na
eventualno postoenje na frakturi na korenot,
luksacioni povredi i sostojba na apeksot.
Dokolku traumata nastanala vo tekot na
razvojot na korenot na zabot, so rtg snimka
moze da se sledi ponatamosnoto zavrsuvanje
na rastot na korenot i zatvoranje na apeksot.
31. Frakturi na korenot na zabot:
• Se javuvaat pocesto kaj trajnata otkolku kaj mlecnata
denticija
• Razlikuvame poprecni i longitudinalni frakturi, koi
mozat da bidat necelosni (samo na cementot) i celosni
(fraktura na cementot i pulpata).
• Frakturata na korenot moze da bide vo apikalnata, vo
srednata ili gingivalnata tretina na korenot, dokolku
stanuva zbor za poprecni frakturi.
• Fragmentite mozat da bidat dislocirani ili ne dislocirani
kaj bilo koj vid na fraktura na korenot.
• Frakturite na korenite najcesto se srekavaat kaj
maksilarnite incizivi.
32. Sigurna Dg na frakturite na korenite na zabite moze da se
napravi samo so pomos na rtg snimka.
• Frakturnite linii mozat da se pojavat vo koe bilo nivo od korenot
ili da se javat kaj bilo koj koren kaj poveke korenite zabi i imaat
forma na ostra radilucentna linija pomegu fragmentite.
• Nefragmentiranite frakturi potesko se zabelezuvaat na rtg
snimka.
• Frakturite se obicno transverzalni i kosi davajki elipsividna
forma na edna fraktura. Na rtg snimka moze da se dobie
vpecatok deka stanuva zbor za multipla fraktura.
• Fragmentite na frakturite na korenite imaat tendencija so vreme
da se dislociraat kako rezultata na hemoragija, edem, infiltracija
na granulaciono tkivo. Taka, na trg snimka stanuvaat zabelezlivi
onie frakturi koi vednas po traumata ne bile dijagnosticirani.
