Predstavitev programa KULturni študiji UP FHŠ

1. KULturni
študiji
Fakulteta za
humanistične študije, UP

2. Univerzitetni študijski program Kulturni študiji
Prva stopnja, dvopredmetni študij
Program Kulturni študiji izvaja Oddelek za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Zasnovan je tako, da
ga študent/ka lahko kombinira s sedmimi drugimi dvopredmetnimi študijskimi programi: Antropologija, Dediščina Evrope in Sredozemlja,
Filozofija, Geografija, Italijanistika, Slovenistika in Zgodovina. Na ta način pridobi dva naziva: diplomirani kulturolog (UN) oz. diplomirana
kulturologinja (UN) in ... (odvisno od individualne izbire).
V okviru programa Kulturni študiji, kot smo ga zastavili v Kopru, se študenti poglobljeno spoznajo z najrazličnejšimi vidiki kulture in njenega
proučevanja. Koprski kulturni študiji povezujejo znanja iz kulturologije, sociologije, kritične teorije, filozofije, semiotike, psihoanalize, kulturne
zgodovine in množične ter popularne kulture. Študenti iz različnih vidikov po eni strani spoznavajo, po drugi strani pa tudi kritično analizirajo
vrednote, estetike, kulturne in umetnostne pojave, življenjske sloge in ne nazadnje identitete, ki ustvarjajo kulturne fenomene današnje
globalne družbe in s tem sveta, v katerem živimo. Program Kulturni študiji obenem spodbuja ustvarjalno delovanje, ki je v sodobni družbi
osrednjega pomena.
Diplomanti študijskega programa Kulturni študiji se lahko zaposlijo na vseh področjih, kjer se zahteva široka humanistična ali družboslovna
izobrazba. Interdisciplinarno zastavljen študij jim omogoča pridobitev znanj iz številnih disciplin in področij. Diplomanti imajo zato odlična
izhodišča za zaposlitev v lokalnih, nacionalnih in mednarodnih okoljih, kjer je potrebno široko poznavanje družbenih in kulturnih pojavov ter
njihove teoretske refleksije, pa tudi ustvarjalno delovanje. Naši diplomanti so zaposleni v nacionalnih in mednarodnih ustanovah kot novinarji,
svetovalci kulturnih ustanov in festivalov, organizatorji dogodkov, raziskovalci, predavatelji v različnih oblikah formalnega in vseživljenjskega
izobraževanja; med njimi pa so tudi samozaposleni na področju kulture, umetnosti in izobraževanja, ki samostojno razvijajo svoje ideje in
projekte.
Zaradi svoje širine in informativne razgledanosti so se naši diplomanti sposobni odzvati na hitro spreminjajoče se zahteve današnjega trga
intelektualne delovne sile, na katerem zasidranost v eno samo disciplino in uniformna znanja niso (več) prednost. Program Kulturni študiji
študente opremi s suverenim obvladovanjem znanj s področja kulturnih študijev, sama izvedba študijskega procesa pa je usmerjena v
omogočanje in podpiranje avtonomnega razvoja kritične širine in inovativnosti študentov, kakor tudi sposobnosti za uspešen prenos
pridobljenih znanj v raznovrstna poklicna okolja.

3. Predmetnik
1. letnik (60 KT) 2. letnik (60 KT) 3. letnik (60 KT)
TEMELJNI PREDMETI TEMELJNI PREDMETI TEMELJNI PREDMETI
• Filozofski temelji humanističnih ved (6 • Kritična teorija družbe (6 KT) • Psihoanaliza in kultura (6 KT)
KT) • Zgodovina kulturnih formacij (6 KT) • Sociologija vsakdanjega življenja (6 KT)
• Uvod v kulturne študije (6 KT) • Semiotika kulture (6 KT) • Študiji spolov (6 KT)
• Medijski praktikum (6 KT) • Medijska kultura (6 KT) • Človek in igra: uprizarjanje kulture (6 KT)
• Uvod v družbeno teorijo (6 KT) ZUNANJE IZBIRNI PREDMETI (2 predmeta) • Zaključno seminarsko delo (3 KT)
• Metodologija in epistemologija (12 KT) ZUNANJE IZBIRNI PREDMET (6 KT)
družboslovnega raziskovanja (6 KT) PREDMETI DRUGE STROKE OZIROMA PREDMETI DRUGE STROKE OZIROMA
PREDMETI DRUGE STROKE OZIROMA PREDMETNE VEZAVE (24 KT) PREDMETNE VEZAVE (27 KT)
PREDMETNE VEZAVE (30 KT)
Na prvi stopnji študija študenti pridobijo ustrezno humanistično-družboslovno širino in temeljna znanja, ki jim omogočajo široke možnosti za
nadaljnji študij.
Po zaključenem študiju na prvi stopnji lahko študenti študij nadaljujejo na isti fakulteti na drugostopenjskem programu Kulturni študiji in
antropologija ali na katerem drugem podiplomskem programu druge stopnje ter s tem pridobijo VII. stopnjo izobrazbe. Po končani drugi
stopnji imajo študenti možnost nadaljevanja študija na tretji stopnji, na programu Filozofija in teorija vizualne kulture, in s tem pridobijo VIII.
stopnjo izobrazbe.

4. Predmeti (1. letnik)
Filozofski temelji humanističnih ved
• Izvajalec: izr. prof. Ernest Ženko, asistent: Matej T. Vatovec
• Filozofija je temeljna humanistična veda, iz katere so izšle vse ostale humanistične, družboslovne, pa tudi nekatere naravoslovne discipline. Jedro
filozofije je bila in ostaja zavezanost mišljenju, ki ne pristaja na samoumevno, temveč skuša skozi pojme in modele posegati v vse pore življenja in
družbe. Predmet študente in študentke uvaja v temeljne filozofske pojme, smeri in discipline ter jih spoznava s ključnimi avtorji v zgodovini filozofije od
antike do sodobnosti.
Uvod v kulturne študije
• Izvajalka: doc. dr. Polona Tratnik, asistent: Ivan Žerjal
• V zadnjih letih je postala kultura osrednji predmet zanimanja humanistično-družboslovnih raziskav. Predmet uvaja v heterogeno področje kulturnih
študijev in predstavlja različne razmisleke o fenomenih kulture, tako popularne kulture kot medijske kulture, umetnosti, oglaševanja, subkultur in druge
vrste kultur družbenih skupnosti (nacionalne kulture, multikulturnosti, transkulturnosti). Predmet prispeva k razvijanju kritičnega branja kulturnih
reprezentacij in razkrivanju skritih mehanizmov zapeljevanja sodobnega potrošnika.
Medijski praktikum
• Izvajalka: doc. dr. Simona Erjavec
• Pri predmetu študenti spoznavajo tradicionalne in sodobne medije izražanja, ki temeljijo na vizualnosti (fotografija, film, slikarstvo, arhitektura, moda,
televizija, internet). V prvem sklopu predavanj pridobijo znanje o psihofizioloških zakonitostih vizualnega zaznavanja, na katerem temelji vsako vizualno
sporočilo, v drugem sklopu pa spoznavajo metodološke pristope za analizo vizualnih sporočil različnih medijev: ikonološki, formalistični,
umetnostnozgodovinski, ideološki, semiotični in hermenevtični pristop. Obravnava tem temelji na opazovanju in proučevanju izbranega vizualnega
gradiva (reprodukcij, video posnetkov in filmov).
Uvod v družbeno teorijo
• Izvajalka: doc. dr. Ana Kralj
• Predmet se osredotoča na zgodovinski in socialni kontekst prehoda od moderne v postmoderno družbo ter ključne avtorice in avtorje. Študentke in
študenti se tako seznanijo s ključnimi pogledi, koncepti in debatami, ki so značilni za postmoderno družbo, med katerimi je poseben poudarek na
potrošništvu, globalizaciji, individualizaciji, spolni egalitarnosti, čustvih, intimnosti, družbeni diferenciaciji ter različnih oblikah "idealizacij" oz. "kultov",
kot so zdravje, mladost in lepota. Namen predmeta ni, da posreduje čim več konceptov, teorij in literature, temveč da razvija občutek za samostojno
teoretično razmišljanje ter metode artikulacije pridobljenega znanja. To študentkam in študentom omogoča, da razvijajo kritična stališča do teoretskih
pogledov in na tem temelju oblikujejo lastne teoretske usmeritve.
Metodologija in epistemologija družboslovnega raziskovanja
• Izvajalec: doc. dr. Blaž Lenarčič, asistentka: Martina Rameša
• Predmet pripravlja študente na samostojno analitsko in raziskovalno delo ter na kompetentno (upo)rabo raziskovalnih metod. Slušatelji se po obravnavi
temeljnih principov in tipičnih faz družboslovnega raziskovanja seznanijo z načini operacionalizacije raziskovalnih konceptov ter s pripravo, analizo in
interpretacijo podatkov iz primarnih in sekundarnih virov. Poleg tega se seznanijo tudi z različnimi metodami kvalitativne in kvantitativne analize
podatkov v družboslovju. Poudarek predmeta je na razumevanju procesa družboslovnega raziskovanja, ključnih pojmov in na dobrem pregledu
razpoložljivih metod, analitskih orodij in že obstoječih podatkovnih arhivov.

5. Predmeti (2. letnik)
Kritična teorija družbe
• Izvajalec: prof. dr. Aleš Erjavec
• Predmet je sestavljen iz predavanj in seminarjev. Pri predavanjih se seznanimo s t.i. »Frankfurtsko šolo«, katere avtorji (Adorno, Benjamin, Marcuse,
Fromm, Reich, Kraucer, itd.) predstavljajo eno ključnih kulturno kritičnih usmeritev preteklega stoletja. Nato se posvetimo »kritični teoriji«, t.j.
teoretskim in kritiškim tokovom, ki so nastali v zadnjih desetletjih. V seminarjih se seznanimo s teorijami in umetnostjo, ki so predmet obravnave kritične
teorije.
Zgodovina kulturnih formacij
• Izvajalec: izr. prof. Rok Svetlič, asistent: Ivan Žerjal
• Predmet predstavi kulturno zgodovino od prazgodovine do današnjih dni v obliki zaokroženih zgodovinskih formacij. Poudarek je na prikazu povezave
kulturnih fenomenov s podobo človeka in sveta, ki v posamezni epohi zavezuje mišljenje v najširšem smislu. Na tej osnovi predmet tematizira posebnosti
posameznih kultur in kulturnih obdobij ter njihovo povezanost in vpetost v sočasna dogajanja na drugih področjih zgodovine (od gospodarstva do
znanosti). Posebej se osredotoči na kulturno zgodovino Zahoda, ki jo predstavi od antike (Grčija in Rim), krščanstva in srednjega veka, preko humanizma
in renesanse, novega veka in njegovih značilnosti, razsvetljenstva in klasicizma, romantike in revolucionarnih idej 19. stoletja, pa do nastopa kulturno
različnih pojavov v 20. stoletju.
Semiotika kulture
• Izvajalka: doc. dr. Simona Erjavec
• Semiotika kot veda o znakih predstavlja eno izmed najpomembnejših usmeritev v teoretizaciji kulture in kulturnih praks. Študenti spoznavajo temeljne
koncepte semiotike kulture, ki so se oblikovali v 20. stoletju in pridobijo znanje za kritično refleksijo različnih kulturnih fenomenov: od razstav in predstav
do televizije in facebooka. Študij semiotike nam z razkrivanjem prikritih mehanizmov delovanja medijev pomaga dojeti, da smo lahko tudi sami aktivni
soustvarjalci realnosti – realnosti, kakršne si želimo - in ne zgolj njeni pasivni sprejemniki.
Medijska kultura
• Nosilka in izvajalka: doc. dr. Polona Tratnik
• Predmet zagotavlja relevantni konceptualni aparat, potreben za razumevanje fenomena medija kot člena v komunikacijskem procesu. Obravnava
različne medije, kot so fotografija, množični mediji, televizijski diskurzi, radio, pisava, govor, performans, taktični mediji idr., ki jih umešča v kulturni
kontekst in analizira glede na uporabnost. Pridobljeno znanje omogoča lastno ustvarjalno in teoretsko operiranje z mediji različnih vrst.

6. Predmeti (3. letnik)
Psihoanaliza in kultura
• Izvajalec: izr. prof. dr. Ernest Ženko
• Psihoanaliza vse od svojih začetkov, ki sodijo v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje, ni zgolj terapevtska praksa, temveč predstavlja tudi pomemben
prispevek k razumevanju kulture. Že Sigmund Freud je poudarjal, da je individualna psihologija vedno tudi družbena, in da lahko človeka razumemo
samo v odnosu do družbe iz katere izhaja, družbo in kulturo pa samo kot produkt ljudi. Predmet obravnava ključne avtorje, temeljne psihoanalitične
koncepte ter pristope, s katerimi psihoanaliza omogoča dojemanje človeka v kulturi in kulture v človeku.
Sociologija vsakdanjega življenja
• Izvajalka: izr. prof. dr. Mateja Sedmak
• Razumevanje in interpretacija vsakdanjega življenja kot osrednje značilnosti družb in kultur je za študente izrednega pomena, saj omogoča vpogled v
procese nastajanja kulturno in družbeno definirane stvarnosti in poglobljeno razumevanje konkretnih zgodovinskih momentov. Predmet daje vpogled v
to, kdo so osrednji akterji, ki (re)producirajo vsakdanje življenje in vsakdanji življenjski svet, kdo so nosilci moči in kakšnimi spremembami se sooča
postmoderni življenjski svet v primerjavi z drugimi zgodovinskimi obdobji.
Študiji spolov
• Nosilka in Izvajalka: doc. dr. Paula Zupanc
• Predmet predstavi glavne tematike in kontroverze o spolnih konstrukcijah, o spolnih razlikah in neenakostih oziroma socialnih hierarhijah. Seznani z
zgodovino konstrukcij spolnih identitet ( Antika, Sveto pismo Stare zaveze, predvsem Genezo) in osnovami feminističnih ter dekonstrukcijskih kritičnih
teorij in pogledov. Predstavi glavne ontološke in epistemološke spremembe v teorijah spolov in ženskih ter moških študijah. Predstavi najnovejše uvide
in spoznanja na področju oblikovanja/konstrukcij »ženskosti« in »moškosti«, heteroseksualnosti, homoseksualnosti ter queer performativnosti/identitet.
Predstavi izbrane tematike s področja študij spolov, ki jih študentke in študenti v sklopu seminarskega dela (ustni nastopi, seminarske raziskovalne
naloge, ogled filmov ipd.) analizirajo ter poglabljajo osnovno pridobljeno znanje.
Človek in igra: uprizarjanje kulture
• Nosilka in izvajalka: doc. dr. Aleksandra Schuller
• Predmet je sestavljen iz dveh sklopov: predavanja študente uvedejo v uprizoritvene študije, tj. v proučevanje različnih kontekstov/praks igre in
(samo)uprizarjanja v kulturi – od vsakdanjega življenja do uprizoritvenih umetnosti (gledališče, ples, performans) in kreativno-terapevtskih praks (pomoč
z umetnostnimi izraznimi sredstvi). V okviru praktikuma, ki poteka v obliki izkustvene delavnice, pa študenti ustvarjajo v raznovrstnih umetnostnih
medijih; pišejo dnevnik praktikuma, v katerem analizirajo različne ravni ustvarjalnih procesov v skupini; pogosto pripravijo tudi javne prezentacije
svojega dela (v obliki performansov, dokumentarnih videov, razstav ali predavanj). Predmet podpira integracijo teoretskih znanj in neposredne
ustvarjalne izkušnje. Skupinsko delo spodbuja razvoj empatije in komunikacijskih spretnosti udeležencev ter študentom daje možnost osebne izkušnje
celotne ustvarjalne verige, ki poteka od ustvarjalne zamisli, njene realizacije, promocije in javne predstavitve ter kritične evalvacije.

7. Predavatelji
Predavatelji na Oddelku za kulturne študije smo doma in v tujini uveljavljeni strokovnjaki s področij kulturni študiji, sociologije, filozofije,
primerjalne književnosti, vizualnih in uprizoritvenih umetnosti, umetnostne zgodovine in filozofije kulture.
• dr. Polona Tratnik (predstojnica): filozofija kulture, umetnosti in znanosti, sodobna vizualna kultura in umetnost, novi mediji, kulturni in medijski
študiji; kontakt: polona.tratnik@fhs.upr.si
• dr. Blaž Lenarčič (namestnik predstojnice): družboslovno raziskovanje, informacijsko-komunikacijske tehnologije, socialna omrežja; kontakt:
blaz.lenarcic@fhs.upr.si
• dr. Aleš Erjavec: estetika, filozofija, teorija vizualne umetnosti in kulture, kritična teorija družbe;
• dr. Simona Erjavec: filozofija kulture in umetnosti, semiotika kulture, vizualne komunikacije, vizualna percepcija;
• Peter Kopič: sociologija, socialna antropologija, družboslovno raziskovanje, informacijsko-komunikacijske tehnologije;
• dr. Ana Kralj: sociologija, globalizacija, študije migracij, etničnosti in nacionalizma, analiza položaja marginaliziranih družbenih skupin in
mikroideologije vsakdanjega življenja;
• dr. Katja Kolšek: filozofija, politična filozofija, estetika, teoretska psihoanaliza, teorija ideologije, kitajske študije;
• Martina Rameša: sociologija, metodologija družboslovnega raziskovanja;
• dr. Aleksandra Schuller: uprizoritveni študiji, pomoč z umetnostnimi izraznimi sredstvi in Avtentično gibanje, gledališka pedagogika, teorija
drame/gledališča;
• dr. Mateja Sedmak: etnične študije, medkulturnost, sociologija družine, sociologija vsakdanjega življenja, socialna politika;
• dr. Rok Svetlič: filozofija, človekove pravice, pravo, etika;
• Matej T. Vatovec: filozofija, politična filozofija, marksizem, estetika;
• dr. Paula Zupanc: študiji spolov, jezika in seksualnosti, feminizem, psihoanaliza, francistika;
• dr. Ernest Ženko: filozofija kulture, estetika, kritična teorija, teoretska psihoanaliza, teorija medijev;
• Ivan Žerjal: zgodovina umetnosti, teorija umetnosti, sodobna vizualna kultura in umetnost, kulturni študiji.