1. UNIVERZA V LJUBLJANI
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA BIOLOGIJO
Nejc DRAGANJEC in Kaja MIVŠEK
POROČILO DISKUSIJE IZ PREDSTAVITVE SEMINARSKE NALOGE
GENSKO SPREMENJENI ORGANIZMI IN POTENCIALNA TVEGANJA
Seminarska naloga pri predmetu Bioterorizem
(Mentor: doc. dr. Martin Batič)
Ljubljana, 25. 1. 2013

2. 2
Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja.
Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013
Vsebina
1 POROČILO DISKUSIJE ................................................................................................... 3
1.1 ANKETNI DEL IN ANALIZA ODGOVOROV........................................................ 3
- »Kdo podpira GSO in tehnologije genskih sprememb? Kdo tem tehnikam načelno
nasprotuje? Kdo ostaja vzdržan?«...................................................................................... 3
- »Koliko od vas je vseeno ali jeste GS ali ne-GS hrano? Koliko od vas GSO ne bi
nikoli jedli? Zakaj? Koliko od vas bi GSO uživali pogojno in kaj bi bilo potrebno, da vas
prepriča?«........................................................................................................................... 4
- »Kdo bi bil pripravljen prejeti GSO zdravljenje. Npr. zdravljenje opeklin s
premazom GSO bakteriofagov, ki bi preprečevali sepso preko biokontrole patogenih in
oportunističnih bakterij? Kdo se takemu zdravljenju ne bi nikoli podvrgel? Zakaj?«....... 5
- »Koliko vas bi kupilo GSO domačo žival? Npr. ribico z genom za fluorescenco ki bi
se lepo svetila v temi pod UV lučjo.« ................................................................................ 5
- »Koliko bi vas raje kot fungicid (škropivo za uničevanje gliv na posevkih), uporabilo
biološko kontrolo z GSO mikoparazitom? Bi koga, ki je proti, prepričali v uporabo z
mutacijo, ki bi GSO omejeval invanzivnost (npr. onemogočena samostojna
reprodukcija)?«................................................................................................................... 6
1.2 ODPRTO VPRAŠANJE PUBLIKI............................................................................. 6
- »Kako seznaniti nestrokovno publiko/splošno javnost s preverjenimi dejstvi in se
spopasti s strahovi in predsodki, ne glede na to v kateri stroki delujemo?« ...................... 6

3. 3
Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja.
Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013
1 POROČILO DISKUSIJE
Po predstavitvi seminarskega dela in vprašanjih iz publike, sva avtorja vodila diskusijo skozi
2 dela. Prvi del je bil sestavljen iz anketnih vpraševanj in glasovanja in drugi del je bilo
odprto vprašanje publiki.
1.1 ANKETNI DEL IN ANALIZA ODGOVOROV
Predavanja pri predmetu bioterorizem smo pričeli s pobudo profesorja, da se opredelimo kot
podporniki ali nasprotniki tehnologijam genskih sprememb. Na prvem predavanju je izrazito
podporo dalo 12 vprašanih, 17 jih je izrazilo nasprotovanje in 12 jih je ostalo vzdržanih (Graf
1).
Kot avtorja sklepnega dela predstavitev, naju je torej zanimalo ali se je percepcija GSO in
tehnik genskega inženiringa tekom predavanja v publiki kaj spremenila. Zastavila sva
vprašanje:
- »Kdo podpira GSO in tehnologije genskih sprememb? Kdo tem tehnikam
načelno nasprotuje? Kdo ostaja vzdržan?«
Po vprašanju se nas je 12 opredelilo kot izraziti podporniki, 1 kot izraziti nasprotnik in nihče
ni ostal vzdržan. Ta rezultat se nama je zdel zelo zanimiv, saj čeprav statistično zaradi
manjšega vzorca nima prave teže, je vseeno pokazatelj napredka v razmisleku. Rezultat
namiguje, da so slušatelji predmeta Bioterorizem izoblikovali svoje mnenje. Avtorja
špekulirava, da so pogoste diskusije pomembnih vprašanj, na predavanjih in po predstavitvah
seminarskih del, prisilile prisotne k razmisleku, refleksiji lastnih vrednot in kritičnem tehtanju
mnogokrat kontradiktornih informacij. S tem smo si študentje oblikovali lastno mnenje ter
samozavest, da to lastno mnenje tudi javno delimo.

4. 4
Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja.
Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013
12
1
0
vzorec: 13 vprašanih
za
proti
vzdržani
Graf 1:Podpora GSO na prvem predavanju
Diskusijo smo nadaljevali z bolj specifičnimi vprašanji, ki razkrivajo odnos do posameznih
aplikativnih možnosti za tehnologije genskih sprememb. Z GSO se trenutno najpogosteje
srečujemo v prehrani, zaradi česar sva najino naslednje vprašanje:
- »Koliko od vas je vseeno ali jeste GS ali ne-GS hrano? Koliko od vas GSO ne bi
nikoli jedli? Zakaj? Koliko od vas bi GSO uživali pogojno in kaj bi bilo potrebno,
da vas prepriča?«
Po vprašanju se je 6 poslušalcev opredelilo kot neobremenjenih z GS v svoji prehrani. 3 so se
opredelili kot taki, ki gensko spremenjenih organizmov ne trpijo v svoji prehrani in 4, ki
pogojno bi uživali gensko spremenjena živila. Na vprašanje, od česa je odvisna njihova
odločitev za ali proti uživanju GSO in kaj bi jih prepričalo, je bila soglasni odgovor da
predvsem preverjanje varnosti takih živil. Prepričale bi jih dodatne in predvsem dolgoletne
študije. Vzdržani so tudi trdili, da bolj dostopna cena in ne-uporaba kemičnih sredstev med
pridelavo GSO (npr. škropiva) ne bi imeli vpliva na njihovo odločitev. Iz tega sklepava, da je
pri prehrani še vedno glavni faktor zadržka nezaupanje in previdnost do novih hibridnih sort.
Avtorja špekulirava, da bi se zaupanje lahko zelo enostavno povečevalo z izobraževanjem in
predstavitvijo transparentnosti razvoja ter intenzivnega testiranja novega GSO pred ponudbo
na tržišču. Prav tako bi se zaupanje s časom in bolj širokim sprejemom v družbi ter ponudbo
GSO pri trgovcih povečevalo samo od sebe.
12
17
12
vzorec: 41 vprašanih
za
proti
Graf 2: Podpora GSO po zadnji predstavitvi

5. 5
Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja.
Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013
Graf 3: GSO v prehrani
Diskusijo smo nadaljevali z vprašanjem s področja medicine:
- »Kdo bi bil pripravljen prejeti GSO zdravljenje. Npr. zdravljenje opeklin s
premazom GSO bakteriofagov, ki bi preprečevali sepso preko biokontrole
patogenih in oportunističnih bakterij? Kdo se takemu zdravljenju ne bi nikoli
podvrgel? Zakaj?«
Na vprašanje so se nekoliko presenetljivo prav vsi vprašani opredelili kot podporniki uporabe
GSO v medicini. Ponovno to namiguje, da je zdravje glavni pomislek pri uporabi GSO. Glede
na to, da je ozaveščenost glede možnih komplikacij in stranskih učinkov uporabe GSO v
medicini dosti manjša kot pri uporabi GSO v prehrani, avtorja sklepava, da poslušalstvo
pomisleka glede zdravja ni imelo in so se tako vsi vprašani opredelili kot podporniki. Ker ni
bilo nikogar, ki bi takemu zdravljenju nasprotoval, odgovora na drugi del vprašanja (razlogi
za nasprotovanje), nisva dobila.
Naslednje vprašanje v diskusiji je bilo:
- »Koliko vas bi kupilo GSO domačo žival? Npr. ribico z genom za fluorescenco ki
bi se lepo svetila v temi pod UV lučjo.«
Od rezultatov na vsa vprašanja v diskusiji, je bil ravno rezultat na to vprašanje najbolj
presenetljiv. Avtorja sva pričakovala vsaj večinsko, če že ne absolutno podporo, vendar sta se
kot podpornika opredelila samo dva od prisotnih. Avtorja sklepava, da je bila tema in tudi
vprašanje samo premalo razloženo in zato ne povsem razumljeno. Zaradi tega so se morda pri
6
3
4
vzorec: 13 vprašanih
za
proti
pogojno

6. 6
Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja.
Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013
večini opredeljenih kot nasprotniki pojavili etično-moralni pomisleki in empatija do živali, ki
bi zaradi pretiranih posegov potencialno lahko trpele, pa čeprav to ni bil namen vprašanja.
Zadnje vprašanje v sklopu anketnega dela je bilo:
- »Koliko bi vas raje kot fungicid (škropivo za uničevanje gliv na posevkih),
uporabilo biološko kontrolo z GSO mikoparazitom? Bi koga, ki je proti,
prepričali v uporabo z mutacijo, ki bi GSO omejeval invazivnost (npr.
onemogočena samostojna reprodukcija)?«
To vprašanje je bilo od vseh potencialno najbolj problematično. Izpust GSO v okolje je
področje, kjer je previdnost še posebej pomembna in kjer lahko pride do katastrofalnih in
nepopravljivih posledic. Vendar sva avtorja vprašanje načrtno zastavila tako, da so tveganja
prekrita s poudarjanjem koristi za okolje v izogibanju škropiv, ki se jih drži negativna stigma.
Prav tako sva bila pripravljena dodatno opravičiti varnost takšne biokontrole z obrazložitvijo,
da GSO ne bi bil zmožen samostojnega širjenja v okolju. Kar pa ni bilo potrebno, saj so se že
v prvem delu vprašanja vsi prisotni opredelili kot podporniki uporabe GSO v biokontroli.
Avtorja sklepava, da gre v tem primeru za primerjavo med stigmatizacijo škropiv in kemičnih
pripravkov in stigmatizacijo GSO, kjer so GSO očitno vseeno bolje sprejeti in uživajo večjo
podporo.
1.2 ODPRTO VPRAŠANJE PUBLIKI
Diskusijo smo zaključili z odprtim vprašanjem:
- »Kako seznaniti nestrokovno publiko/splošno javnost s preverjenimi dejstvi in se
spopasti s strahovi in predsodki, ne glede na to v kateri stroki delujemo?«
Na vprašanje je publika ponudila kar nekaj smernic in koristnih nasvetov. Kot prvo smo se
strinjali, da gre za sistemski družbeni problem. In sicer Slovenci na splošno zaupamo znanosti
a ne verjamemo v strokovnost in verodostojnost naših znanstvenikov. Prvi korak k
približevanju množicam je torej popularizacija znanosti in predvsem znanstvenikov. Eden
izmed takih predlogov je bilo vrtenje znanstvenih novic in dosežkov na javnih zaslonih, kot so
npr. tekoči trakovi na javnem potniškem prometu.
Avtorja sva nato postavila dodatno tezo, da je potrebno strokovno javnost in strokovnjake
izobraziti za delo z ljudmi in jih ozavestiti, da so odgovorni ne le za svoje strokovno delo
ampak tudi za javno podobo in splošno percepcijo javnosti do njihove stroke. Njihova

7. 7
Draganjec N., Mivšek K. POROČILO DISKUSIJE - Gensko spremenjeni organizmi in potencialna tveganja.
Seminarska naloga. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, 2013
odgovornost je, da se v okviru svoje stroke medijsko in vse-splošno izpostavljajo in skrbijo za
dotok kvalitetnih in verodostojnih informacij.
Ta najina teza je bila tudi sporočilo kolegom za njihovo nadaljnje udejstvovanje in je bila
sprejeta s vsesplošnim odobravanjem in podporo. Avtorja tako upava, da bo najino
seminarsko delo in diskusija prinesla napredek in korist, ne le na področju razumevanja
potencialnih tveganj GSO, ampak tudi v splošnem mišljenju in delu najinih kolegov.