More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike Routes
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
1. Cougarji pripravljeni
na reševanje v gorah
PREDSTAVITEV JAMARSKE
REŠEVALNE SLUŽBE
IINTERVJU
Z MAG. JANKOM
BOŠTJANČIČEM
GASILSKA BRIGADA
LJUBLJANA SE PREDSTAVI
VOJAŠKI TABOR NAVDUŠIL
ŠTEVILKA 8AVGUST 2015
2. 2 SV SV 3
UVODNIKVSEBINA
4 aktualno
Končana prva faza obnove objekta na Bilah
6 izpostavljamo
Slovenska vojska sredi priprav na
operacijo v Sredozemlju
8 intervju
Drugačen pogled na nacionalno zgodovino
11 iz naših enot
Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015
Z izborom do najboljših bodočih častnikov
Na tabor zaradi zanimanja za vojaški poklic
Operacije reševanja ljudi
Mednarodno vojaško prvenstvo
v jadralnem letenju
Tudi cougarji pripravljeni za reševanje
Helikopterska reševalna skupina
25 objave ministrstva za obrambo
29 videli smo
Ves čas z nami – gasilska brigada Ljubljana
32 obrazi
V najtežji situaciji ostal zbran,
razumen in strokoven
38 zaščita in reševanje
Predstavitev Jamarske reševalne
službe in prevzem novih vozil
36 napisali ste
Uporaba brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji
40 šport v vojski
Bazen, kopalke in gorenjska trma
42 preživetje
Morska hrana
43 kolumna
Čarobna korita Mostnice
44 spremljamo
Ureditev Parka vojaške zgodovine se končuje
Slovenski strelci navdušili na Pragerskem
46 ste vedeli?
Vojašnica v Ljubljani
46 odlikovanja v sv
Priznanje za dolgoletno službo
47 jezikovni in terminološki kotiček
Besedni red (prvi del)
Lažni prijatelji False Friends (tretjič)
48 stenčas
PREBRALI SMO
NOVICE
SPODBUDNA MISEL
50 razvedrilo
nagradna križanka
POIŠČI PET RAZLIK
Živimo v času, ko so naravne nesreče vse pogostejše in prizadenejo
čedalje večja območja. Intervencijske službe pogosto ne vedo, kakšen je
njihov obseg, in edina možnost je pogled iz zraka. Ko so pred leti prišli
na trg prvi brezpilotni letalni sistemi, so lahko reševalne službe na terenu
tudi z njimi preverile razsežnost škode. Vendar je uporaba brezpilotnih
letalnih sistemov prinesla tudi tveganja, tako pri varovanju zasebnosti
posameznika kot pri varnosti uporabe. Če izpostavim le vidik varovanja
zasebnosti, ki je sicer pravno urejen že v drugih zakonskih podlagah, v
zakonodaji niso predvidene okoliščine, kot je na primer snemanje posa-
meznikov ali okolice vrtcev, šol in drugih javnih površin iz zraka. Ko je
Google izvajal projekt Google Earth, je moral vse obraze zakriti. Kako
je s tem pri nas? V tujini se že srečujejo z vdorom novinarjev oziroma
medijskih hiš v zasebnost posameznikov, na sodiščih je kar nekaj tožb.
Težava pa je tudi večja, saj je lahko z uporabo brezpilotnih letalnih
sistemov kršen zračni prostor, zato se postavlja tudi vprašanje ozemeljske
suverenosti držav. Tema je aktualna in zahteva celovit pristop vseh
vladnih ter nevladnih ustanov.
S področjem varnosti se srečujemo tudi pri helikopterski nujni medicinski
pomoči, reševanju v gorah in pri gašenju požarov. Zamisel o vojaškem he-
likopterskem reševanju je nastala pred leti, ko je upokojeni brigadir Janez
Kavar dal pobudo za helikoptersko reševanje, usposabljanje pa je vodil
Janez Brojan iz takratne reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Že
več let je v te aktivnosti vključen tudi helikopter Slovenske vojske Bell 412,
letos se mu je pridružil še helikopter Cougar, najzmogljivejši helikopter
Slovenske vojske. Od junija letos lahko dva izmed štirih Cougarjev
opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje
v gorah. Letos je helikopterska posadka na pomoč odletela že več kot
150-krat. Da je reševanje čim bolj varno, se zanj nenehno usposabljajo
helikopterske posadke in drugi, ki pri njem sodelujejo. Vsekakor je treba
izpostaviti delo reševalcev, ki so srčni in predani ljudje, pomoč drugim pa
je njihov način življenja. Glede na veliko število nesreč v gorah je nujen
razmislek, ali smo fizično dovolj pripravljeni na obisk gora, imamo vso
varovalno opremo ter primerno obutev za vse vremenske razmere.
Pomoč ljudem v stiski je tudi način življenja gasilcev, tako poklicnih
kot prostovoljnih. Za to številko smo spremljali nočno ekipo gasilcev
ljubljanske gasilske brigade, ki so pred tremi leti praznovali 90-letnico
svojega delovanja. Ljudje zelo cenijo njihovo delo in pomoč, ki sta nepre-
cenljiva. Ob tem lahko izpostavim tudi pripadnike Slovenske vojske, ki
se pogosto srečajo s tragičnimi situacijami, v katerih pogumno in srčno
pomagajo. Tako so naši pripadniki pred kratkim pomagali pri dveh
prometnih nesrečah in s svojimi dejanji pokazali svojo etičnost. Mogoče
bi bilo treba razmisliti, kako bi se počutili, če bi bili udeleženi v nesreči
in bi se ljudje vozili mimo nas. Če ne zmoremo pomagati, je dovolj, da
pokličemo 112, zavarujemo kraj nesreče ali vsaj s svojo radovednostjo ne
povzročamo zastojev. Sredstva obveščanja vsako leto znova opozarjajo
na pravilno razvrstitev vozil na avtocestnih voznih pasovih, vendar se
reševalci, gasilci in policisti še vedno srečujejo z vozniki, ki teh pravil ne
upoštevajo, čeprav vsi vemo, da pri nesrečah šteje vsaka sekunda.
Za konec bom z vami delila misel dobrega prijatelja: »Vojska je kot gasilni
aparat. Imaš ga, stoji v kotu. Na njem se nabira prah, za vzdrževanje ti
je vsak evro preveč. Dokler ne pride do požara. Takrat pa je prepozno.«
Nataša Oblak
4 11
16
201412
30 34
40 45
3. 4 SV SV 5
AKTUALNO
Končana prva faza
obnove objekta na
Bilah
29. julija se je končala prva faza prenove objekta Bile. Financira jo vlada ZDA,
izvajata pa ameriška in slovenska vojska. Ameriška vlada se je za naložbo od-
ločila, ker želi denar vlagati v objekte in infrastrukturo, ki so povezani z vaja-
mi ter mednarodnimi aktivnostmi, kot je na primer vaja Takojšnji odgovor (Im-
mediate Response), ki jo do leta 2019 gosti Slovenija. Obnova objekta Bile, ki
je pod spomeniškim varstvom, pripomore tudi k ohranjanju kulturnozgodovin-
ske dediščine Slovenije. S projektom obnove, v katerega so bili z dobavo ma-
teriala za obnovo vključeni slovenski dobavitelji, se je prav tako okrepilo sode-
lovanje pri usposabljanju slovenskih in ameriških inženirskih enot. Namestnik
vodje vzdrževalnih del na objektu Bile stotnik Aleš Kesič iz SV je ocenil, da so
obnovitvena dela s pripadniki oboroženih sil ZDA kljub visokim temperatu-
ram opravili po načrtih, saj so bili zelo motivirani in navdušeni nad Slovenijo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Obnova skladno z zakono-
dajo iz varstva kulturne
dediščine
Objekt Bile na osrednjem vadišču SV Postoj-
na, kjer so bili nekoč hlevi in veterinarska po-
staja lipiške konjušnice, je več let propadal, zato
so se v SV odločili, da zaradi dobrega gospo-
darjenja ustavijo njegovo nadaljnje propada-
nje, zaščitijo kulturnozgodovinsko dediščino
Slovenije, objektu namenijo nove dejavnosti in
izboljšajo njegovo uporabnost. Ameriška vlada
se je zato v okviru programa gradenj, pove-
zanih z vajami (Exercise Related Constructi-
ons – ERC), odločila, da za obnovo objekta v
prvi fazi nameni 193.000 ameriških dolarjev.
Objekt Bile spada k nepremični kulturni dedi-
ščini pod spomeniškim varstvom, zato vsa ob-
nova poteka skladno z zakonodajo iz varstva
kulturne dediščine v Sloveniji. V ta namen je
Ministrstvo za obrambo z Direktoratom za lo-
gistiko pred začetkom obnove pridobilo vsa
dovoljenja in soglasja za obnovo objekta, pri
gradbenih delih pa je tesno sodelovalo tudi z
Ministrstvom za kulturo ter z Zavodom za var-
stvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, saj sta
spremljala in nadzirala obnovo.
Opravili nujna vzdrževalna
dela v notranjosti objekta in
okolici
25. junija je v Slovenijo prišlo 30 pripadnikov
inženirske enote nacionalne garde Kolorada,
ki pripadajo zračni nacionalni gardi iz Kolora-
da (Colorado Air National Guard). V prvi fazi
so bila na objektu in njegovi okolici opravlje-
na le osnovna vzdrževalna dela, ki so obsegala
čiščenje podstrešja, na katerem so bili ostan-
ki slame. Leseno podstrešje so prekrili s folijo,
ki zadržuje vlago, ob tem pa omogoča dihanje
objekta s prehodom zraka od spodaj navzgor
in v nasprotni smeri. Na folijo so namestili vi-
sokokakovostno toplotno izolacijo v obliki ka-
mene volne. Obnovili so tudi del zunanjosti ter
zamenjali žlebove in odtočne cevi, s čimer so
preprečili odtok meteorne vode s strehe na že
tako dotrajano fasado objekta. V tla so na novo
položili dovodne kable za elektriko in teleko-
munikacije, popravili ter izolirali pa so tudi
vrata in zatesnili obstoječa okna. V notranjosti
so na dvignjeno leseno konstrukcijo postavili
nova montažna lesena tla, tako da bo z možno-
stjo poznejše odstranitve dodatno poskrblje-
no za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine.
Prav tako so v objektu na novo uredili elek-
troinštalacijo, s čimer so preprečili možnost
za nastanek požara, na strop pa so namesti-
li bolj energijsko učinkovita in varčna LED-
-svetila. Postavili so predelne stene, monta-
žno stranišče in prhe, katerih odtoki so vezani
na novo dvoprekatno greznico, ki so jo vkopa-
li v tla za objektom, poleg tega pa še cisterno z
zmogljivostjo 4000 litrov za shranjevanje pitne
vode, ki jo bodo vozili z avtomobilsko cisterno.
V objekt so namestili nove grelno-hladilne kli-
matske naprave, pri čemer so notranje enote z
zunanjimi povezali skozi obstoječe odprtine v
zidu. Očistili in prepleskali so stene ter opravili
vsa zaključna dela v objektu. Odpadni material
so med gradbenimi deli ločevali in ga skladno s
slovenskimi predpisi odpeljali na uničenje ozi-
roma v reciklažo.
V obnovo vključili slovenske
in lokalne dobavitelje
Stotnik Kesič je pojasnil, da si prizadevajo, da
v obnovo vključujejo tudi lokalno skupnost z
obveščanjem in lokalna podjetja ter dobavitelje
pri nakupu sredstev za obnovo. Ameriška vlada
je ob podpori veleposlaništva ZDA v Sloveniji
med tem projektom aprila skupaj s pripadniki
SV in ameriških sil v Evropi pripravila poslov-
no srečanje, s katerim je poskušala pridobiti
slovenske dobavitelje in ponudnike storitev, ki
so se nato lahko vpisali v register podjetij, s ka-
terimi lahko sodelujejo pri posameznih projek-
tih. Tako se je nekaterim slovenskim podjetjem
uspelo vključiti v ameriški sistem dobavite-
ljev, kar jim omogoča izvedbo del, z lokalnimi
podjetji, ki jim v prvi fazi ni uspelo vpisati se
v register, pa že potekajo ponovni vpisi. Glav-
na pogodba je bila sklenjena s podjetjem Mer-
kur, manjši nakupi materiala pa so potekali v
lokalnih podjetjih prek kreditne kartice, ki so
jo imeli vodje na gradbišču. Gradbeni material
in stavbno pohištvo za prenovo objekta so tako
zagotovili slovenska podjetja ter lokalni doba-
vitelji, gradbena, vzdrževalna in elektroinšta-
lacijska dela pa so v okviru skupnega usposa-
bljanja opravili pripadniki inženirske čete 1.
brigade SV in električarji iz 670. logističnega
polka z inženirci iz nacionalne garde Kolorada.
Pripadniki baterije ognjene podpore 1. brigade
iz Postojne so ob koncu obnove ameriškim ko-
legom pomagali prepleskati notranjost objekta.
Pomočnik poveljnika nacionalne garde Kolora-
da za letalstvo general Jerome P. Limoge je oce-
nil, da so ameriški inženirci s slovenskimi ko-
legi v mesecu dni opravili izvrstno delo, saj so
s svojim prispevkom pripomogli k zaščiti tega
pomembnega kulturnozgodovinskega objekta
za Slovenijo, ob tem pa izvedli uspešno skupno
usposabljanje. Sodelovanje med vojskama je
označilzazelodobro,sajmednacionalnogardo
Kolorada in SV kot njeno partnersko enoto po-
teka intenzivno ter uspešno sodelovanje na raz-
ličnih področjih že več kot 22 let.
Do konca projekta želijo obno-
viti fasado in zamenjati streho
V drugi fazi prenove, ki časovno še ni oprede-
ljena, želijo obnoviti streho, zamenjati stavbno
pohištvo in narediti fasado ter drenažo. Pov-
sem prenovljen objekt na Bilah bi se uporabljal
med večjimi mednarodnimi vojaškimi vaja-
mi in usposabljanji, pozneje pa bo namenjen
predvsem rednemu delu SV. Dolgoročno je na-
črtovano, da bi imeli v objektu svoje prostore
tudi uprava vadišča, predvsem enota za nadzor
aktivnosti na vadišču (Range Control), in in-
formacijska točka, v kateri bodo lahko lokal-
ni prebivalci dobili informacije o načrtovanih
vojaških aktivnostih na vadišču. V obnovlje-
nem objektu na Bilah bo že septembra pote-
kala mednarodna vojaška vaja Takojšnji odgo-
vor 2015, saj bo v njem nadzorno poveljniško
mesto vaje.
4. 6 SV SV 7
izpostavljamo
Odlično sodelovanje med slovenskim
športom in Slovensko vojsko
Slovenska vojska
sredi priprav na
operacijo v
Sredozemlju
Pripravila: Meta Grmek
Ministrica za obrambo Andreja Katič s sodelavci je 24. avgusta
sprejela delegacijo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije –
Združenja športnih zvez (OKS), ki jo je vodil predsednik Bogdan
Gabrovec. Namen srečanja je bil pogovor o prihodnjem sode-
lovanju med Ministrstvom za obrambo in slovensko krovno špor-
tno organizacijo.
Sodelovanje je tudi s pomočjo Slovenske vojske pri velikih špor-
tnih prireditvah izjemno dobro, še posebej pa izstopa podpora
slovenskemu vrhunskemu športu, zlasti z zaposlovanjem vrhun-
skih športnikov in športnic ter trenerjev v Športni enoti Sloven-
ske vojske, ki v svetovnem merilu dosegajo najboljše rezultate.
Za vrhunske rezultate je poleg izjemne psihofizične sposobnosti
naših vrhunskih športnikov potrebna tudi osnovna socialna pre-
skrbljenost. Prav Slovenska vojska je tista, ki ima v svoji športni
enoti največ zaposlenih vrhunskih športnikov, trenutno je števil-
ka oseminšestdeset, iščejo pa se tudi načini za njeno povečanje.
Še tesnejše sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in špor-
tnimi zvezami, članicami OKS, bo opredeljeno s posebnim no-
vim krovnim sporazumom, ki bo med drugim omogočil sodelo-
vanje Slovenske vojske pri pripravah reprezentanc, ki delujejo
pod okriljem OKS.
Kot odziv na tragične dogodke v Sredozemlju so voditelji
držav in vlad Evropske unije sprejeli posebno izjavo, v ka-
teri so opozorili na resnost razmer v Sredozemskem mor-
ju. Del prizadevanj po izboljšanju razmer bo podprla tudi
Slovenska vojska, ki je začela z oblikovanjem slovenskega
kontingenta in njegovo pripravo za sodelovanje v operaci-
ji EUNAVFOR MED. Glavno vodilo slovenskega vojaškega
prispevka v operaciji je humanitarni vidik. Dotaknili smo
se še drugih dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamova-
li poletne mesece.
Ministrica na Graški Gori izrekla priznanje
slovenskemu partizanskemu boju
Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta,
na Graški Gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju
borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posveče-
no 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nem-
ške kapitulacije v Topolšici ter 140-letnici premogovništva v Velenju.
Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič.
Ministrica Andreja Katič je izpostavila pomen dogodkov na ob-
močju Graške Gore z okolico v obdobju narodnoosvobodilnega
partizanskega boja, in sicer pohoda 14. divizije na Štajersko,
podpisa kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolši-
ci ter opozorila na vlogo Karla Destovnika Kajuha. Poudarila je,
da je letos, ko praznujemo 70 let zmage nad fašizmom in naciz-
mom ter osvoboditve naše domovine, posebna priložnost, da iz-
rečemo iskreno in veliko priznanje vsem borcem NOB. Nato se
je posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne, ko smo do-
kazali, da smo narod, ki živi solidarno, enotno in tovariško. Pou-
darila je, da so bile tedanje vrednote, in sicer znanje, delavnost
in sodelovanje, sposobnost preseganja razlik, spoštovanje tradi-
cije, solidarnost in socialna pravičnost, temelji, na katerih je tre-
ba razvijati tudi našo prihodnost.
Pred prireditvijo se je ministrica udeležila odprtja novega spo-
minskega parka, posvečenega XIV. diviziji, ki sta ga na območju
med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjen-
cev uredila Muzej Velenje ter Mestna občina Velenje.
Slovenska vojska se pripravlja
na operacijo EUNAVFOR MED
V Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu je bil v petek, 7.
avgusta, postroj enote, ki se pripravlja na odhod v mednarodno
operacijo Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja
(EUNAVFOR MED).
Voditelji držav in vlad EU so na aprilskem zasedanju Evropskega
sveta sprejeli več usmeritev, katerih namen je okrepiti prisotnost
EU na morju, povečati boj proti tihotapcem ljudi, preprečeva-
ti nezakonite migracijske tokove ter izpopolniti notranjo solidar-
nost in odgovornost. Znotraj teh prizadevanj bo operacija EU-
NAVFOR MED, katere mandat naj bi trajal eno leto, namenjena
prekinitvi modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju.
Del teh prizadevanj je, skladno s sklepom Vlade RS 6. julija o sodelo-
vanju Republike Slovenije v operaciji, podprla tudi Slovenska vojska,
ki bo sodelovala v poveljniški strukturi operacije in v južnem delu osre-
dnjega Sredozemlja z zdravstveno skupino ROLE 2 ter večnamensko
ladjo Triglav 11 s posadko. V enoletnem mandatu bosta oblikovana
dva kontingenta, ki bosta delovala v šestmesečni rotaciji. V povelj-
stvu operacije v Rimu od 1. avgusta že delujeta dva pripadnika, lad-
ja Triglav bo v operacijo napotena za obdobje treh do štirih mesecev.
Večnamenska ladja Triglav 11 in hitra patruljna ladja Ankaran
21 sta bili poleti na rednem vzdrževanju v suhem doku tržaške-
ga pristanišča. Na obeh ladjah so bila opravljena obsežnejša
obdobna vzdrževalna dela.
Generalmajor Geder prevzel
dolžnost namestnika NGŠ
Ministrica za obrambo Andreja Katič je na predlog načelnika
GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana s 1. avgustom
2015 za namestnika načelnika GŠSV imenovala generalmajor-
ja Alana Gederja. Prejšnja dolžnost, ki jo je generalmajor Ge-
der opravljal od leta 2011 in jo je predal brigadirju Davidu Hu-
marju, dosedanjemu namestniku načelnika generalštaba, je bila
v Bruslju, kjer je opravljal naloge nacionalnega vojaškega pred-
stavnika pri Natu in Evropski uniji. Gre za najvišje predstavni-
štvo Slovenske vojske pri teh organizacijah s sedežem v Bruslju.
Vodi ga vojaški predstavnik (Military Representative – MILREP),
ki v Vojaškem odboru Nata in Vojaškem odboru EU zastopa na-
čelnika Generalštaba Slovenske vojske. Generalmajor Geder je
pred tem opravljal številne poveljniške dolžnosti, bil je pripadnik
Manevrske strukture narodne zaščite in aktivni udeleženec voj-
ne za Slovenijo. V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010.
Javno odpiranje končnih ponudb
za nakup brezpilotnih letal
Ministrstvo za obrambo predvideva nakup do štirih kompletov
brezpilotnih letal razreda Mini, ki jih bodo uporabljali pripadni-
ki 1. in 72. brigade Slovenske vojske, na voljo pa bodo tudi za
potrebe zaščite in reševanja. Prvi komplet naj bi dobili do konca
letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zato je ministrstvo iz-
vedlo javni razpis, javno odpiranje ponudb pa je potekalo v pe-
tek, 21. avgusta.
Ponudbe je pravočasno oddalo pet ponudnikov, pri čemer je
bila ena ponudba tehnično neustrezna. Ponudniki AERONAU-
TICS LTD., MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so predstavili
končno ponudbo. Podjetje AERONAUTICS LTD je odstopilo pred
izvedbo testnega leta. Po testnih letih letalnikov podjetij MICOS,
d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so ugotovili, da letalnik podjetja
MICOS, d. o. o., ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne do-
kumentacije, zato bodo to neustrezno ponudbo neodprto vrnili
ponudniku. Popolnoma je ustrezala razpisu ponudba podjetja C-
-ASTRAL, d. o. o., ki znaša 307.622 evrov brez DDV in je 30 od-
stotkov nižja od prvotne ponudbe. V ceno so vključeni komplet
treh letalnikov z opremo, usposabljanje uporabnikov in vzdrže-
valcev, tehnična dokumentacija in rezervni deli.
Na Mrzlem vrhu 15. spominska slovesnost
kot spomin na prvo svetovno vojno
Pod vrhom Mrzlega vrha nad Tolminom je v soboto, 22. avgu-
sta, potekala 15. tradicionalna spominska slovesnost, posveče-
na vsem žrtvam prve svetovne vojne in 100. obletnici začetka so-
ške fronte. Slovesnost je organiziralo društvo Peski 1915–1917
iz Tolmina. Zbrane je v imenu obrambne ministrice nagovoril na-
govoril Samo Bevk, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stani-
slav Zore pa je vodil mašo.
Samo Bevk iz Kabineta ministrice za obrambo je izpostavil, da
ima Ministrstvo za obrambo pri razvijanju vrednot, ki so obliko-
vale slovenski narod, in ohranjanju domoljubja pomembno vlo-
go. Spomin na prvo svetovno vojno dokazuje, da je obramba
eden izmed bistvenih členov države, izkušnje slovenskih vojakov
in častnikov v njej pa so pomemben del narodove vojaške zgo-
dovine. Kot je dejal, je ministrstvo zelo vpeto v zaznamovanje
100. obletnice dogodkov iz prve svetovne vojne, saj vodstvo ver-
jame, da nas zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbu-
di k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi.
Predstavil je vlogo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100.
obletnic prve svetovne vojne, ki ga je ustanovila Vlada RS in se je
dejavno vključil v vseevropsko počastitev 100. obletnice začet-
ka prve svetovne vojne. Skladno s slovensko izkušnjo te vojne in
kolektivnim spominom se je Slovenija, kot je povedal Bevk, odlo-
čila za delovanje v duhu preseganja delitev, ki so leta 1914 Evro-
po in ves svet pahnile v vojno, ter za krepitev ideje sobivanja in
strpnosti ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga.
V Grčaricah slovesno ob 110. obletnici
začetka organiziranega gasilstva
V soboto, 1. avgusta, je bila v Grčaricah slovesna prireditev ob
110. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Gr-
čarice. Zbrane je na prireditvi, ki se je začela z gasilsko para-
do, nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag.
Miloš Bizjak.
Kot je dejal, je 110. obletnica začetka organiziranega gasilstva
v kraju visok jubilej tudi v vseslovenskem merilu. Izpostavil je, da
na Ministrstvu za obrambo in v Upravi RS za zaščito in reševa-
nje namenjajo preventivi in nadaljnjemu razvoju sistema varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami veliko pozornost. Kot je de-
jal, si vodstvo ministrstva prizadeva za ustvarjanje razmer, v ka-
terih se bo slovensko prostovoljno gasilstvo lahko uspešno raz-
vijalo tudi v prihodnosti. Pohvalil je grčavske gasilke in gasilce
ter gasilski podmladek za delo, skrb za vzdrževanje gasilskega
doma ter prizadevanje za družabno življenje v kraju.
Fotografija:arhivSV
Fotografija:JericaPavšič
Fotografija:BrunoToičFotografija:BorutPodgoršek
5. 8 SV SV 9
INTERVJUINTERVJU
Drugačen pogled
na nacionalno
zgodovino
Park vojaške zgodovine je v desetletju iz zapuščenega vojaškega objekta po-
stal muzejsko turistično središče, ki s pestrostjo razstavnih predmetov in bo-
gastvom zbirk omogoča obiskovalcem pogled tako v narodno kot svetovno
zgodovino. Nosilna zbirka je tankovsko-artilerijska, v muzeju pa sta tudi letal-
ska zbirka in podmornica Zeta. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Park vo-
jaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: Bruno Toič
Kdaj se je pojavila zamisel, da bi v nekdanjih
vojaških objektih v Pivki ustanovili muzej?
VPivkismožedlječasarazmišljalioizkorišča-
nju vojaškozgodovinske dediščine za razvoj
turizma. Območje Pivške kotline je strateško
pomembno in ima bogato vojaškozgodovin-
sko dediščino. Iskali smo način, kako bi nam
uspelo to dediščino ohraniti in izkoristiti za
turizem. Pivka ima ugodno turistično lego,
saj so v bližini Postojnska jama, Predjamski
grad, Škocjanske jame in Lipica. Skozi Pivko
vodi tudi magistralna cesta proti Kvarner-
ju, tako da ima tudi prometno zelo pomemb-
no lego. Kljub temu pa še pred desetimi leti v
Pivki nismo mogli govoriti o resnem turizmu.
Kot se včasih pošalimo, smo imeli od turizma,
dokler nismo odprli Parka vojaške zgodovine,
le gnečo na cesti. Sam sem bil v tistih letih di-
rektor občinske uprave v Pivki in spominjam
se, kako vztrajno smo iskali priložnosti za tu-
ristični preboj. Odločilna iskrica je preskočila
9. maja 2004, ob občinskem prazniku, ko je na
občino prišel na obisk takratni poveljnik piv-
ške vojašnice, zdaj brigadir Roman Urbanč. V
pogovoru ob kavi je izpostavil vprašanje uni-
čevanja odpisanih oklepnih sredstev. Pouda-
ril je, da gre za izjemno dediščino, ki spada v
muzej in ne na odpad. Takrat se je začelo.
Zamisel ni bila dovolj. Kaj je še odločilno
prispevalo k ustanovitvi muzeja?
Drži. Odločilna je bila tudi skrb občine, kaj bo
s staro pivško vojašnico. Gre za arhitekturno
mogočen kompleks, ki pomeni pomembno de-
diščino območja. Kompleks je bil popolnoma
uničen, saj po letu 1991 Slovenska vojska teh
objektov, razen za urjenje bojevanja v urba-
nem okolju, ni uporabljala. Objekti so bili tudi
predmet plenjenja, saj je bilo iz njih pokrade-
no vse, kar se je dalo prodati ali je imelo ka-
kšno uporabno vrednost. V kompleksu ni bilo
okna, ki ne bi bilo razbito, vsepovsod je rastlo
grmovje, strehe so se udrle. Najprej so v lokal-
ni skupnosti razmišljali o obrtni oziroma in-
dustrijski coni, vendar je bilo območje zaradi
konfiguracije terena in arhitekture objektov za
to neprimerno. Tako lahko rečem, da je stara
vojašnica čakala na naš muzej. Septembra 2004
je občina s takratnim ministrom za obrambo
dr. Antonom Grizoldom podpisala pogodbo
o oblikovanju zbirke oklepnih in artilerijskih
sredstev v Pivki. Sledila je priprava dokumen-
tacije in po pridobitvi gradbenega dovolje-
nja so se začela obnovitvena dela. Septembra
2006 je bil prvi paviljon že odprt. Kadar gle-
dam slike iz časa, ko smo začeli, se sprašujem,
od kod predrznost in pogum, da smo se takrat
lotili tega projekta. Res, mladost je norost. Na
srečo smo v naslednjih letih pridobili evropski
denar, kar je pomenilo, da se je projekt lahko
razvijal naprej, predvsem pa hitro.
Kakšno je bilo sodelovanje z Ministrstvom
za obrambo in Slovensko vojsko?
Park vojaške zgodovine ni ustanova, temveč
skupen projekt Ministrstva za obrambo in
Občine Pivka. To se pogosto pozabi, aktivna
vloga ministrstva pa je bila vseskozi odločil-
na. Pomemben je bil njegov prispevek v raz-
stavnih predmetih in deloma tudi v denarju za
njihovo obnovo, občina pa je financirala ob-
novo objektov in urejanje infrastrukture. Ne-
nehno nam je pomembno pomagal Direkto-
rat za logistiko MO, bistvena pa je bila vloga
Vojaškega muzeja Slovenske vojske, saj poleg
tega, da je večina eksponatov iz njihovih de-
pojev, zagotavljajo tudi vso strokovno pomoč.
Ko smo začeli uresničevati kohezijski projekt
Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgo-
dovine, so se stvari nekoliko spremenile. Ob-
novo razstavnih predmetov je financirala ob-
čina z evropskim denarjem, zato so predmeti,
ki jih je bilo treba obnoviti in so zdaj v novem
paviljonu, prešli v last Občine Pivka. Projek-
tu vseskozi trdno stojijo ob strani tudi fan-
tje iz pivškega bataljona oz. centra goseničnih
vozil. Posebej so se izkazali ob zadnji selitvi
eksponatov v nov paviljon, tako da se jim lepo
zahvaljujem.
Koliko se Park vojaške zgodovine financira
iz evropskega denarja?
Skoraj vsi investicijski projekti v Parku so bili
sofinancirani iz skladov EU, tako tudi projekt
Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgo-
dovine, ki je vreden kar 4,3 milijona evrov in je
s tremi milijoni evrov sofinanciran iz Evrop-
skega sklada za regionalni razvoj. Vrednost
državnega sofinanciranja je 600.000 evrov,
ki jih prispeva Ministrstvo za kulturo, kar
700.000 evrov pa je delež Občine Pivka, ki je
prijavitelj in uradni nosilec projekta.
En objekt v kompleksu Parka je bil prenesen
na Ministrstvo za kulturo. Kaj bodo obisko-
valci lahko videli tam?
Objekt je bil na Ministrstvo za kulturo prene-
sen zaradi postavitve oglednih muzejskih de-
pojev. V projekt so zdaj vključene tri nacional-
ne muzejske ustanove, in sicer Narodni muzej
Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije
in Tehnični muzej Slovenije, ki nujno potre-
bujejo depojske prostore. Naš pogoj pri preno-
su je bil, da so depoji v večjem delu ogledni.
Pri tem vztrajamo. Zgradba ne bo le skladišč-
ni prostor, ker je skladiščenje tu cenejše kot v
Ljubljani, temveč bo vključena v turistični ra-
zvoj lokalnega okolja. Tudi ta objekt se obna-
vlja s sredstvi EU in če bo vse teklo po načrtih,
bo investicija letos končana. Park vojaške zgo-
dovine bo tako postal največji muzejski kom-
pleks v Republiki Sloveniji.
Kako pridobivate razstavne predmete?
Večina razstavljenih eksponatov je dedišči-
na JLA, ki je imela zelo pestro paleto oklepnih
vozil. Tradicionalno je bila sicer vezana na Sov-
jetsko zvezo in se je oboroževala tam, je pa v
petdesetih letih, po sporu z informbirojem,
dobila od ZDA zelo veliko vojaške pomoči. Ta
pestrost zbirke obiskovalce Parka zelo prese-
neča. Sicer pa se zbirka še bogati, predvsem z
6. 10 SV SV 11
iz naših enot
Pripadniki 430. MOD
na vaji Ita Minex 2015
Vaje italijanske mornarice se je udeležilo osem pripadnikov odreda za speci-
alno podvodno delovanje 430. mornariškega divizona in je potekala skladno
z EXPLAN-om v dveh fazah.
Besedilo: 430. MOD/OSPD
Fotografije: Arhiv enote
V
prvi fazi, imenovani Fit Phase, v Ma-
rini di Carrari blizu La Spezie so od
8. do 14. junija potekala specialistič-
na Natova usposabljanja v smislu neposre-
dnih priprav, usklajevanja postopkov med
udeleženci ter preverjanja usklajenosti po-
stopkov in opreme. V tej fazi smo v smislu
enot CTU (Combat Tactical Unit) med dru-
gim imeli priložnost preizkusiti tudi ročni
sonar z vizualnim prikazom zadetkov, tipa
DIDSON, ki ga uporablja italijanska po-
tapljaška enota za preiskavo v zelo plitvih
vodah. Uporabljali smo ga med odpiranjem
minsko ogroženega pristanišča Harbour
opening. Potapljaški sonar z vizualnim pri-
kazom zadetkov, ki omogoča pogled na teren
pred seboj in tako samozaščito potapljačev
v vodi, je standard ter bistveni pripomoček
Natovih potapljaških enot VSW MCM (Very
shallow water, Mine counter measures). Med
prvo fazo smo sodelovali pri izvedbi kom-
pleksnega scenarija EOD/IEDD pod italijan-
skim minolovcem alghero in na njem. Naša
ekipa je pri podvodnem pregledu ladijske-
ga trupa našla in identificirala vse tri nasta-
vljene podvodne IED (Improvised explosive
device). Pri intervenciji EOD/IEDD v notra-
njosti ladje se je našel sumljiv kovček z ne-
znano vsebino, ki pa ga je uspešno rešila ita-
lijanska enota EOD. Pri scenariju plavajoče
mine (drifting mine), ki je bila postavljena
pred plažami Marine di Carrare, je potekal
zračni transport ekipe treh potapljačev EOD
v neposredno bližino plavajoče mine, kjer so
z majhne višine skočili v morje z vso potreb-
no opremo. Ob pritrditvi eksplozivne polni-
tve na mino so iz varnostne razdalje izvedli
vrvični vžig.
Sodelovali smo tudi pri urjenju postopkov
potapljaške nesreče, pri čemer smo poškodo-
vanega potapljača prenesli v komoro na ladji.
Po končani analizi prve faze so se začele pri-
prave na premik po morju na območje izva-
janja operacij. Vso opremo smo pretovorili na
italijanski minolovec alghero.
Med drugo fazo smo delovali kot ekipa v pri-
pravljenosti v primeru najdenih in klasifici-
ranih kontaktov MILCO stopnje 3. Kontak-
te nam je dajala integrirana ekipa AUV, ki
je uporabljala AUV REMUS. Kontakte smo
identificirali in če je šlo za morsko mino, smo
jo pripravili za dvig, ki je potekal s pomočjo
ladijskega vitla ter ladijskega dvigala.
Na vaji so sodelovali opazovalci iz Maroka, Ka-
tarja in Hrvaške, naše delo pa so ocenili kot
zelo dobro, kar pomeni še eno uspešno promo-
cijo Slovenske vojske v mednarodnem okolju.
donacijami in menjavami, ki jih opravlja Voja-
ški muzej SV. Počasi se tako dopolnjuje seznam
vseh oklepnih vozil in artilerijskih sredstev, ki
so se pojavljala v naši vojaški zgodovini. Pri
teh izmenjavah z drugimi evropskimi muzeji
in tudi zasebnimi zbiralci je zelo uspešen dr.
Martin Premk iz Vojaškega muzeja SV. Vseka-
kor pa lahko projektu Park vojaške zgodovine
pripišemo zaslugo, da je bilo z njegovim razvo-
jem ustavljeno nenadzorovano uničevanje od-
pisanih oklepnikov in topov. Tako je bil rešen
pomemben del nacionalne dediščine in se bo
ohranil tudi za naše potomce.
Kaj bo v novem paviljonu, ki ga boste odpr-
li septembra?
Za novi paviljon je značilna sodobna, celostno
zasnovana muzejska postavitev. V prejšnjih
paviljonih smo se namreč morali prilagajati
objektom. Osrednji poudarek v novem paviljo-
nu bo namenjen vojni '91, pri čemer se bo obi-
skovalec najprej sprehodil po razstavi, na kateri
bodo predstavljeni predosamosvojitvena zgod-
ba, torej Jugoslavija, JLA, sistem splošnega ljud-
skega odpora in družbena samozaščita, razvoj
TO ter demokratizacija in osamosvajanje Slo-
venije, kar se konča z vojno leta 1991.
Zakaj ste se odločili za tako razporeditev?
Zamisel temelji na podoživljanju zgodovin-
skega dogajanja. Obiskovalec bo lahko del
vojne '91 podoživljal iz dnevne sobe takra-
tne povprečne slovenske družine. Z balkona
bo opazoval prodirajočo kolono JLA, na te-
leviziji pa spremljal novice tistih dni. Res si
prizadevamo, da bi obiskovalec lahko začutil
grozo in tudi veličino teh prelomnih dni. Na
razstavi seveda ne bomo mogli posredovati
vseh informacij o vojnem dogajanju, vendar
smo prepričani, da bomo pri obiskovalcih
vzbudili zanimanje, da bodo pozneje poiska-
li dodatne informacije v literaturi in na sve-
tovnem spletu.
Pravijo, da narod brez svoje zgodovine ne
obstaja.
Seveda in naš namen je, da tako slovenski kot
tuji obiskovalci, ki pridejo v muzej, vsaj ta njen
del čim bolj spoznajo. Preseneča me, da osamo-
svojitvena vojna in osamosvajanje pogosto bolj
zanimata tujce kot Slovence. Tujce vojna zani-
ma z različnih vidikov, saj je bila v Evropi to
prva vojna po drugi svetovni vojni. Poleg tega
tudi ni tako oddaljena. Spominjajo se dogajanja
iz dnevnih novic, ki so bile takrat na voljo, tako
da k nam prihajajo z osnovnimi informacija-
mi in jih podrobnosti zelo zanimajo. Ne naza-
dnje pa Park ne skriva želje, da bi pri domačih
obiskovalcih, zlasti mladih, krepil domoljubje
in širil vedenje o nastanku samostojne sloven-
ske države.
Kdo je vaša ciljna publika?
Naša ciljna publika so družine. Razstave in zbir-
ke so zasnovane tako, da bi zadovoljile kar naj-
bolj različne obiskovalce, od otrok do pozna-
valcev vojaške zgodovine in vojaške tehnike.
Predvsem spomladi in jeseni prihaja k nam veli-
ko organiziranih skupin, od gasilcev, veteranov
in tabornikov do upokojencev, vedno več je tudi
šol. Šolarji postajajo vse pomembnejša skupina
obiskovalcev Parka in tega smo zelo veseli. Park
vojaške zgodovine ima lahko pomembno vlogo,
še posebej pri osamosvojitveni vojni, ki je pogo-
sto zapostavljena tema v šolskih programih, saj
se med tanki in letali pri šolarjih in dijakih ne-
hotezbudizanimanjezazgodovinskodogajanje.
Otroci namreč Park vojaške zgodovine pogosto
doživljajo kot Jurski park, v katerem pa namesto
dinozavrov srečujejo druge velike pošasti – vo-
jaške stroje, ki jih do zdaj, razen na televiziji in v
računalniških igricah, še niso srečali.
7. 12 SV SV 13
Z izborom do naj-
boljših bodočih ča-
stnikov
Spremenljivo vreme z obdobji sonca in dežja je spremljalo kandidate, ki so se
od 27. do 30. julija na Bohinjski Beli in v njeni okolici udeležili terenskega dela
izbora kandidatov za 27. generacijo Šole za častnike, ki bo januarja 2016 za-
čela osnovno usposabljanje na Šoli za častnike. Kandidate 27. generacije smo
obiskali na obrobju pokljuške planote, kjer so morali uspešno opraviti orien-
tacijski pohod z delovnimi točkami, na katerih so inštruktorji in vojaški psiho-
logi iz SV ocenjevali njihovo delo.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Poleg pripadnikov SV na izbo-
ru tudi zunanji kandidati
Izbor za sprejem na Šolo za častnike izvajajo
vsako leto na Šoli za častnike. Z njim preveri-
jo sposobnosti kandidatov, s čimer zagotovijo
izbor najprimernejših kandidatov in kandi-
datk za prihodnje častnike SV. Izbor kandi-
datov za Šolo za častnike izvedejo med tisti-
mi udeleženci selekcije, ki uspešno opravijo
vse zahtevane preizkuse in naloge. Inštruk-
torji Šole za častnike in strokovni sodelavci
z MO in iz SV so s selekcijo preverili in oce-
nili gibalne in plavalne sposobnosti, strah
pred višino in zaprtim prostorom, voditelj-
ske sposobnosti, osebnostne lastnosti, splo-
šne intelektualne zmožnosti ter psihofizič-
no vzdržljivost kandidatov. Poleg tistih, ki so
že zaposleni v SV in ki so predvideni za po-
znejšo prerazporeditev na častniško dolžnost
v enotah SV, so se letošnjega izbora udeleži-
li tudi zunanji kandidati, ki še niso zaposle-
ni v SV, so pa nekateri med njimi osnovno
vojaško znanje in veščine že pridobili z ude-
ležbo na študentskih vojaških taborih ali med
prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Na
razpis se je letos prijavilo 63 zunanjih kandi-
datov in 22 kandidatov iz SV. Po opravljenih
zdravstvenih pregledih, varnostnem prever-
janju in ugotavljanju ustreznosti izobrazbe je
ostalo 29 zunanjih kandidatov in 15 kandi-
datov iz SV, pri čemer so bili posebnost leto-
šnjega izbora piloti. Izbor za ŠČ pa je uspe-
šno opravilo skupno 32 kandidatov. Glede
na rezultate izbora so kandidate razvrstili
po vrstnem redu od najboljšega do najslabše-
ga. Kandidati, ki so uspešno opravili izbor in
bodo izbrani ter napoteni na šolanje na Šolo
za častnike, bodo morali pred tem v Veščin-
skem centru v Vipavi jeseni opraviti še pred-
hodna dodatna usposabljanja, ki so potrebna
za nemoteno izvedbo programa Šole za ča-
stnike. Dodatnega usposabljanja ne bodo po-
trebovali le kandidati, ki so podčastniki, in
tisti, ki že imajo opravljen tečaj za desetnika.
Na podlagi rezultatov izbora in potreb SV po
novih častnikih se bodo v SV odločili, koli-
ko in kateri kandidati, ki so uspešno opravi-
li izbor, bodo januarja prihodnje leto začeli
šolanje v 27. generaciji Šole za častnike, ki bo
izvajala osnovno usposabljanje skupaj s kan-
didati 26. generacije, za katero je bilo usposa-
bljanje letos ustavljeno.
Izbor potekal po prenovlje-
nem programu
Kot je pojasnil namestnik vodje izbora za 27.
generacijo kandidatov Šole za častnike po-
ročnik Jure Repina, so letošnji izbor izvedli
po prenovljenem programu. Bistvena novost
je, da v programu ni več toliko poudarka na
vojaških vsebinah, s čimer so vsem kandida-
tom, tako pripadnikom stalne sestave SV kot
zunanjim, zagotovili približno enake pogoje.
Izbor je trajal dva tedna. Pred tem so mora-
li kandidati uspešno opraviti zdravniški pre-
gled. V prvem tednu so izvedli preverjanje te-
lesnih sposobnosti, pisali psihološke teste ter
opravili individualni razgovor s poveljnikom
Šole za častnike in z vojaškim psihologom,
ki je delo kandidatov spremljal in ocenjeval
tudi v terenskem delu izbora. Štiridnevni te-
renski del izbora, ki je v drugem tednu po-
tekal v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinj-
ski Beli in v njeni širši okolici, pa je prvi dan
vključeval preverjanje gibalnih sposobno-
sti, voditeljskih sposobnosti na vadišču za
usposabljanje iz voditeljskih veščin ter se-
znanjanje z osnovnimi vojaškimi veščinami
in opremo. Drugi dan so morali kandidati
opraviti preizkus sposobnosti premagovanja
strahu pred višino s premagovanjem navpič-
ne stene na plezališču na Iglici in test spo-
sobnosti premagovanja strahu pred zaprtim
prostorom, saj so morali v temi iti skozi bun-
ker. Še isti dan so izvedli tudi večkilometr-
ski nočni pohod na Pokljuko, kjer so bivaki-
rali. Predzadnji dan so se kandidati odpravili
s karto na orientacijski pohod, na katerem so
jih čakale delovne točke. Na njih so inštruk-
torji Šole za častnike in vojaški psihologi SV
preverili njihovo telesno in psihično pripra-
vljenost, praktično znanje, spretnosti, splo-
šno razgledanost in voditeljske sposobnosti.
Gregor Konda,
zunanji kandidat
Po poklicu sem diplomirani obramboslovec,
zdaj pa sem študent podiplomskega študi-
ja kulturologije. Nekaj izkušenj in znanja za
delo v vojski sem pridobil med prostovolj-
nim služenjem vojaškega roka, na študent-
skem taboru in dveh vojaških praksah, ki
sem ju opravil med študijem obramboslovja
– smer vojaški modul. Za izbor sem se od-
ločil, ker se želim zaposliti v SV. Na to aktiv-
nost sem se posebej pripravljal tako, da sem
veliko tekel. Na izboru sem prvič sodeloval
pred dvema letoma, a ga nisem opravil, saj
nisem dosegel zahtevanih meril na prever-
janju gibalnih sposobnostih. V SV bi najraje
delal kot častnik v pehotni enoti.
Vojakinja Nina Bečan,
132. GORP
Po koncu študija varstvoslovja in opravlje-
nem TVSU v Veščinskem centru SV v Vipa-
vi sem bila razporejena v 132. gorski polk
na Bohinjsko Belo. Iz zanimanja do vojske
sem se odločila najprej za poklic vojakinje,
zdaj pa želim svojo poklicno pot nadalje-
vati v vlogi častnice, zato sem se prijavila
na izbor za častnike. Terenski del je po pri-
čakovanjih zelo zahteven, pa še vreme ni
najbolj prijazno. Na izbor sem se pripra-
vljala že med usposabljanjem v Vipavi in
v prostem času sem precej delala na vajah
za moč. V vojski bi rada delala kot obve-
ščevalka ali kot vojaška policistka, sicer pa
se veselim vsakršnega dela v vojski.
Marko Berkopec,
zunanji kandidat
Kot diplomant obramboslovja sem se za iz-
bor odločil, ker želim delati v SV. Program
selekcije sem delno poznal, saj so nam ga
predstavili že na informativnem dnevu,
zato sem vedel, kaj lahko pričakujem. Po-
udarek priprav je bil na izboljšanju telesne
pripravljenosti, kar sem dosegel s kondicij-
skimi vajami. Za zdaj s telesno pripravljeno-
stjo nimam težav. Všeč mi je, da na izboru
preverjajo tudi naše voditeljske sposobno-
sti, saj bomo morali kot bodoči častniki po-
kazati tudi te. Izmenjujemo se v vlogi vodij
skupin, kar ni preprosto. Če bom sprejet v
SV, bi kot častnik najraje delal v vojaški po-
liciji ali inženirski enoti.
Na izbor iz želje po častniškem delu v SV
Po končanih nalogah so se kandidati vrnili
na taborni prostor na vadišče Mačkovec, kjer
so noč spet preživeli v bivakih. Zadnji dan te-
renskega dela izbora so udeležence seznani-
li z rezultati. Inštruktorji so na izboru nepre-
stano ocenjevali pripravljenost kandidatov
za opravljanje nalog in pravilnost postopkov
po merilih, ki jih predpisuje program izbora.
Poročnik Repina je razložil, da izkušnje ka-
žejo, da kandidati pridejo na izbor navadno
premalo pripravljeni, saj imajo na začetku ve-
like težave z doseganjem standardov telesne
pripravljenosti. Prav tako opažajo, da so tisti,
ki pridejo na izbor, vse manj navajeni reda,
zato je stres, ko naletijo na strogo vojaško di-
sciplino, zanje še toliko bolj obremenjujoč.
Kandidate natančno spre-
mljali vojaški psihologi
Kandidati so med izborom pod stalnim
strokovnim nadzorom vojaških psiholo-
gov iz SV. Vodja psihološkega dela izbora
višja vojaška uslužbenka XII. razreda Na-
taša Troha z GŠSV je pojasnila, da vojaški
psihologi na terenu spremljajo delo kandi-
datov na delovnih točkah, v pogovoru z in-
štruktorji Šole za častnike in spremljevalci
pa poskušajo pridobiti tudi podatke o nji-
hovem delu in vedenju, kadar niso z njimi.
Ti podatki jim služijo le kot dopolnilo ugo-
tovitvam, do katerih psihologi pridejo na
podlagi psiholoških testov in individualne-
ga pogovora s kandidati pred začetkom te-
renskega dela selekcije. Vojaški psihologi
SV na podlagi zbranih podatkov kandidate
razvrstijo od najbolj do manj primernih. Po
njenih besedah je izbor psihično zelo stre-
sen predvsem za tiste kandidate, ki niso bili
nikoli v stiku z vojsko. Stres se povečuje s
pomanjkanjem spanca, stalnimi telesnimi
obremenitvami in slabšimi vremenskimi
razmerami, ki spremljajo selekcijo. Nataša
Troha je omenila, da še ni imela primera, ko
bi kandidat med izborom zahteval pogovor
z vojaškim psihologom. Se pa s kandidati, ki
prostovoljno odstopijo od izbora, pred nji-
hovim odhodom pogovorijo, s čimer ugoto-
vijo, kakšni razlogi so jih vodili k temu deja-
nju in kako vidijo svojo nadaljnjo poklicno
pot. Kandidati kot najpogostejše razloge za
odstop navajajo, da niso več telesno sposob-
ni nadaljevati aktivnosti na selekciji, da od-
stopajo zaradi slabega telesnega počutja in
da so se za odstop odločili zaradi obnovitve
starih poškodb ali da so preprosto ugotovili,
da tak način vojaškega življenja in dela zanje
ni primeren. Višja vojaška uslužbenka Nata-
ša Troha je še dejala, da so za uspešno opra-
vljen izbor najpomembnejše prav dobra te-
lesna pripravljenost, motivacija in želja po
zaposlitvi v vojski ter sposobnost, da so se v
kratkem času pripravljeni naučiti veliko no-
vega, kar pomeni, da si morajo stvari zelo
hitro zapomniti. To preverjajo tudi s pisa-
nji eseja in reševanjem individualnih misel-
nih nalog, ko so kandidati pod hudimi tele-
snimi obremenitvami in ko se spoprijemajo
s pomanjkanjem spanja.
Sestavljanje mosta
vleka bremena
Kandidati so morali na orientacijskem pohodu
najti s karto pot med delovnimi točkami.
Nošenje ranjenca
8. 14 SV SV 15
Na tabor zaradi za-
nimanja za vojaški
poklic
Od 6. do 18. julija je v organizaciji SV v okolici Bohinjske Bele in na osrednjem
vadišču SV na Počku potekal tradicionalni že šestnajsti študentski vojaški ta-
bor, ki se ga je udeležilo 62 študentov, od tega je bilo kar 21 deklet. Udele-
ženci tabora so v trinajstih dneh pridobili temeljno vojaško znanje in veščine
ter spoznali poklic vojaka v SV. Z ekipo revije SV smo jih obiskali na Bohinj-
ski Beli na plezališču Iglica, kjer so spoznavali osnovno gorniško opremo in
se učili plezanja v naravni steni, ter na vadišču Mačkovec, kjer so urili tehni-
ke prečkanja Save Bohinjke.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič
Med prijavljenimi izbrali več
kot polovico
Vojaški tabor je namenjen usposabljanju iz
temeljnih vojaških vsebin za študente in pol-
noletne dijake, prav tako pa je priložnost za
predstavitev SV in pridobivanje novih kandi-
datov za zaposlitev v SV. Kot je povedal vodja
vojaškega tabora 2015 stotnik Dejan Šibilja,
so letos za udeležbo na taboru dobili več kot
100 prijav, pri čemer so bili vsi prijavljeni var-
nostno preverjeni, poleg tega so morali opra-
viti zdravniški pregled z oceno sposoben. Ob
tem je še omenil, da so bili med prijavljeni-
mi kandidati udeleženci tabora izbrani glede
na prednostni vrstni red, pri čemer so imeli
prednost študentje, ki se jim uspešno opra-
vljen tabor šteje kot opravljena študijska ob-
veznost, študentje, ki so štipendisti Ministr-
stva za obrambo, in študentje višjih letnikov,
ki imajo manj možnosti za poznejšo udeležbo
na vojaškem taboru. Med vsemi prijavljenimi
so na tabor sprejeli 62 študentov. Izbrani ude-
leženci so najprej zadolžili vojaško opremo v
skladišču v Ljubljani, nato pa so se prvi dan
tabora zbrali pred mariborsko kadetnico,
kjer so podpisali pogodbo o udeležbi na ta-
boru, in se še isti dan z avtobusom odpeljali v
Vojašnico Boštjana Kekca na Bohinjsko Belo,
kjer so preživeli prvi teden na taboru.
Najprej osvojili osnovno vo-
jaško znanje, nato urili bojne
postopke
Prvi teden so se udeleženci tabora seznanili s
splošnimi vojaškimi predpisi, spoznali pa so
še osnovna postrojila z orožjem in brez njega.
Prav tako so se naučili uporabljati zračno, ma-
lokalibrsko in avtomatsko puško, spoznali
osnovne položaje za streljanje ter izvedli pri-
pravljalna streljanja. Seznanili so se z orientaci-
jo na terenu, z ročno radijsko napravo, postop-
ki JRKB-dekontaminacije, osnovno gorniško
opremo in tehnikami plezanja po naravni steni
ter z načini premagovanja vodne ovire s čol-
nom, improviziranimi sredstvi ali peš. Pripa-
dniki SV so jim po delovnih točkah predstavili
tudi druge vrste orožja SV, kot so puškomitra-
ljez, pištola, ročno protioklepno orožje, polav-
tomatska ostrostrelna puška, ročna bomba in
bombomet. Drugi teden se je vojaški tabor pre-
selil na osrednje vadišče SV na Poček, kjer so v
kampu Vesna na Bilah bivali v šotorih, na va-
dišču pa urili taktične postopke. Stotnik Šibilja
je razložil, da je poudarek drugega dela tabora
predvsem na urjenju bojnih postopkov posa-
meznika in oddelka v napadu, obrambi in za-
sedi. Dodal je, da udeleženci skladno s taktič-
nimi razmerami eno noč preživijo v bivakih v
opazovalnici, ki jo izdelajo sami. Vrhunec ta-
bora je prikazna vaja, na kateri so morali štu-
dentje predstaviti vse taktične postopke delo-
vanja, ki so se jih naučili v dveh tednih.
V izvedbo tabora vključili tudi
kandidate za častnike
Študentje so bili ves čas usposabljanja razde-
ljeni v dva učna voda, da je bilo delo inštruk-
torjev z njimi lažje. Izvajalci vojaškega tabora
so bili večinoma pripadniki Šole za častni-
ke, pri izvedbi specialističnih vsebin in pod-
pori tabornih aktivnosti pa so sodelovali še
pripadniki 132. GORP, VZE, 15. polka VL,
430. MOD in drugih enot SV. Stotnik Šibi-
lja je razložil, da so tudi letos v izvedbo ta-
bora vključili kandidate Šole za častnike, in
sicer 26. generacije, ki čakajo na začetek ča-
stniškega šolanja. Bodoče častnike in častni-
ce so postavljali v vlogo poveljnikov oddelkov
ter vodov, kar jim bo v neprecenljivo pomoč
pri poznejšem delu z vojaki, ko bodo prevze-
li naloge poveljujočih v enotah SV. Poleg tega
so izvajalci inštruktorji Šole za častnike tako
lahko ocenili njihove vodstvene in organiza-
cijske zmožnosti ter sposobnost prenašanja
vojaškega znanja na podrejene.
Študentje visoko motivirani in
učljivi
62 študentov, od tega kar tretjina deklet,
je na tabor prišlo z več fakultet. Največ je
Živa Kolenc, študentka Fakul-
tete za družbene vede:
Sem študentka obramboslovja in sem pri-
šla na tabor, ker se mi udeležba prizna kot
opravljena študijska obveznost. Prav tako
razmišljam o zaposlitvi v SV. Ob prvem sti-
ku z vojsko so mi všeč vojaška disciplina,
zgodnje vstajanje in red, s čimer nimam te-
žav. Mislim, da je vojaški tabor koristna do-
polnitev študija obramboslovja, saj lahko tu
nekatere vsebine, ki jih na predavanjih ob-
delamo teoretično, preizkusimo še v praksi.
Po koncu študija si želim na Šolo za častni-
ke, saj bi rada delala kot častnica v SV.
Andraž Možina, študent Medi-
cinske fakultete:
Z udeležbo na taboru želim pridobiti novo
življenjsko izkušnjo, spoznati delovanje SV
in aktivno preživeti del počitnic. Za mo-
žnost sodelovanja na taboru sem izvedel
na spletnem portalu postanivojak.si, na ka-
terem sem dobil vse informacije. Vsebine
tabora so zanimive in mislim, da jih bomo
lahko koristno uporabili tudi v vsakdanjem
življenju. Zanimalo bi me delo vojaške-
ga zdravnika v SV, nisem pa še odločen,
ali bom poklicno pot nadaljeval v civilnem
zdravstvu ali vojaški zdravstveni ustanovi.
Filip Beličič, študent Fakultete
za varnostne vede:
Na študentski tabor sem se prijavil, ker me
zanima vojaški poklic, prav tako pa bom
z njim opravil obvezno študijsko prakso na
fakulteti. Tabor je tako po vsebini kot zah-
tevnosti presegel moja pričakovanja. Naj-
bolj zanimivi sta bili spoznavanje orožja in
streljanje z avtomatsko puško. Imam nekaj
žuljev na nogi, vendar upam, da se bodo
čim prej pozdravili. Ni mi žal, da sem prišel
na tabor, saj sem tako spoznal del vojaške-
ga življenja, kar mi bo pomagalo pri odlo-
čitvi o zaposlitvi.
bilo študentov obramboslovja s Fakultete
za družbene vede, saj se jim udeležba na ta-
boru prizna kot opravljena študijska obve-
znost. Nič manj zanimanja za tabor ni bilo
med študenti Fakultete za varnostne vede,
ker se jim udeležba na taboru prizna kot
opravljena obvezna praksa. Vsi udeleženci,
ki so se za tabor odločili prostovoljno, so
pokazali veliko motiviranosti za delo, če-
prav se je večina prvič srečala s težavnim in
napornim vojaškim življenjem. Kot je oce-
nil stotnik Šibilja, so študentje zelo učlji-
vi in zmorejo brez težav opraviti večino
nalog. Tudi program tabora je zasnovan
tako, da se zahtevnost usposabljanja sto-
pnjuje, kar pomeni, da ga lahko opravi-
jo vsi skoraj brez težav, saj cilj taborov ni
izbor kandidatov.
Težave z žulji blažili z lažjo pla-
ninsko obutvijo
Letošnji vojaški tabor so izvedli še po ustalje-
nem programu iz preteklih let. Stotnik Šibilja
je razložil, da so na podlagi predhodnih izku-
šenj s tabori pripravili nov program, ki pa še
čaka na potrditev. V preteklosti so udeleženci
tabora imeli veliko težav z žulji, saj njihove
noge niso navajene na trde vojaške škornje.
Tako je bilo tudi letos, zato so, kot je poja-
snil stotnik Šibilja, da bi se izognili težavam
z žulji, v vabilu udeležencem poslali seznam
priporočljive opreme, ki so jo lahko prinesli s
seboj. Med njo so bili rezervni čevlji ali lažja
planinska obutev, ki jo lahko obujejo, če se
pojavijo boleči žulji. Te so tudi letos s obli-
ži in drugim sanitetnim materialom uspešno
oskrbeli ter pozdravili pripadniki vojaške
zdravstvene enote, ki so udeležence spre-
mljali na terenu.
Premagovanje vodne ovire s čolnomPrečkanje reke Save Bohinjke pešPredstavitev tehnik plezanja po naravni steni
Prenos opreme preko reke
9. 16 SV SV 17
Operacijereševanjaljudi
Pripadniki bojnih skupin PEST, specializirane enote vojaške policije, so se od
27. do 31. julija na OSVAD Poček urili iz postopkov operacij reševanja ljudi.
Urjenja so potekala v sodelovanju s pripadniki 15. polka vojaškega letalstva,
ki so zagotavljali podporo s helikopterji bell 412, z vodniki službenih psov iz
čete vojaške policije 72. brigade in s pripadniki čete 1. brigade, ki so zagota-
vljale nasprotnika.
Besedilo: Nataša Oblak
Fotografije: arhiv enote
O
peracije reševanja ljudi oziroma Per-
sonnel Recovery je hitro razvijajoča
se zmogljivost predvsem evropskih
članic Nata. Nekatere članice imajo ta sistem že
dobro oblikovan in so pri tem tudi samozado-
stne, na primer obrambne sile Združenih držav
Amerike, predvsem okrog EAG (European Air
Group), njene naloge pa so članice opravljale že
v preteklosti, vendar so bile naloge v drugačni
obliki in so potekale predvsem individualno.
»Gre za naloge iskanja in reševanja izgublje-
nih ljudi ali skupin ljudi, ki so zajete ali druga-
če ločene od svojih enot,« pove poveljnik enote
PEST. To so ljudje, ki so vpleteni v izredne do-
godke, zato je treba posredovati hitro in učin-
kovito, na primer ob prometni nesreči, naletu
na improvizirano eksplozivno sredstvo in pri
reševanju kaznivih dejanj terorizma, in v druge
podobne izredne dogodke predvsem v poslab-
šanem varnostnem okolju. Gre predvsem za is-
kanje in reševanje vojaških oseb, lahko pa tudi
civilnih, ki so na vojaških območjih oziroma
predelih, kjer so varnostne razmere zelo po-
slabšane, na primer v mednarodnih operacijah
in na misijah.
»Glavni nalogi teh enot sta zagotavljati varnost
vseh pripadnikov na nekem območju oziroma
v določenih razmerah in posledično vzdrževa-
ti njihovo visoko moralo, saj vsak pripadnik ve,
da ga sistem ne bo pustil samega ne glede na
okoliščine, v katerih se lahko znajde,« poudari
poveljnik enote PEST.
Hitra odzivnost
najpomembnejša
V tej zmogljivosti so zračne sile, ki zagota-
vljajo ognjeno podporo iz zraka in zračni
prevoz za pehotne enote, ki izvajajo iskanje
in reševanje na tleh, tako imenovani extrac-
tion teams (ET), ter krizni štab, ki načrtuje,
organizira, vodi in izvede operacijo iskanja
in reševanja. Posebnost teh štabov je, da so v
njih večinoma isti pripadniki, ki nato opera-
cijo tudi izvedejo. Vključeni so piloti, tehnič-
no osebje, pripadniki ET-jev in drugi. Taka
sestava štabov omogoča čim bolj učinkovito
načrtovanje, saj so vključeni vsi glavni udele-
ženci izvedbe, ob tem pa se pridobi nujen čas
od izrednega dogodka do začetka operacije.
Sestava ET-jev je različna, v povprečju pa
je v njih od šest do deset pripadnikov. Od
skupin se zahteva zelo različno znanje, od
osnovnega lociranja in identifikacije člove-
ka v okolju brez groženj do operacij iskanja
in reševanja ljudi v okolju z visoko stopnjo
ogroženosti in v okolju ob zmanjšani vidlji-
vosti, torej ponoči. Umeščenost teh enot je
od države do države različna, skupne pa so
jim te značilnosti:
– skupine sestavljajo pripadniki, ki so
specializirani za posamezna področja;
– oprema in oborožitev sta posebej pri-
lagojeni nalogam ter specialistični;
– usposobljenost in izurjenost sta na
specializirani ravni;
– imajo zmožnost delovanja v različnih
okoljih in na različnih stopnjah varno-
stnega tveganja;
– usposobljeni so za zračno premestlji-
vost in različne načine pristopa iz zraka
do kraja dogodka, pri čemer uporablja-
jo navpične manevre s tanko ali debe-
lo vrvjo;
– oprema podpira opravljanje vseh nalog
v razmerah z omejeno vidljivostjo.
Enota PEST/SEVP skladno s svojim po-
slanstvom deluje tudi kot intervencijska
enota za ukrepanje ob izrednih dogodkih,
ki se lahko spremenijo v krizne razmere
na območjih, ki so posebnega pomena za
obrambo. Krizne razmere lahko obsega-
jo še izgubljenega človeka, ki je lahko tudi
ugrabljen, dogodek s talci, poskus samo-
mora, težje kršitve javnega reda in miru,
odvzem prostosti pripadnikom Slovenske
vojske, ki so bili osumljeni hujših kaznivih
dejanj, zabarikadiranega človeka, prijetje
vojaških oseb, če je večje varnostno tvega-
nje za pripadnike, ki bi tako nalogo opra-
vili, in drugo.
Kot je še povedal poveljnik enote PEST, se
za vse zgoraj naštete krizne razmere lahko
uporabljajo vsi postopki načrtovanja in iz-
vedbe operacij reševanja ljudi. S tovrstnim
urjenjem z načrtovanjem in izvedbo so pre-
igravali različne scenarije, in sicer različ-
ne tipe izgubljenih ljudi ter različne sto-
pnje varnostne ogroženosti, utrjevali pa so
še združljivost z drugimi enotami SV, ki s
svojim deležem lahko omogočijo boljše re-
zultate reševanja takih dogodkov glede na
varnostne razmere.Usposobljeni morajo biti za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka. Zajetje nevarnega človeka
Vpad v objekt
Krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanjaVodniki psov iz čete vojaške policije 72. brigade
Terensko urjenje bojnih skupin PEST
10. 18 SV SV 19
M
ednarodnega tekmovanja v voja-
škem jadralnem prvenstvu se je
Slovenska vojska udeležila že leta
1998 v Buckerburgu v Nemčiji in leta 2004
v italijanskem Riettiju. Takrat sta za Sloven-
sko vojsko tekmovala Željko Roškar in Seba-
stijan Ramšak. Minilo je deset let, ko so v SV
spet dobili povabilo. »Do lani se je zdajšnja
ekipa želela udeleževati le vojaških jadralnih
tekmovanj. Lani smo se po posebnem pova-
bilu člana francoske članske reprezentan-
ce v jadralnem letenju Didierja Barandiarja-
na odločili, da gremo. Po potrditvi vodstva
Slovenske vojske smo šli,« pove nadporoč-
nik Damijan Korpič. Lani se je tekmovanje
za ekipo končalo zelo dobro. »Ravninski del
francoskega Romorantina je bil za naju z Ro-
bertom Prelcem idealen. Zelo dolge naloge
ob vremenu z močnimi dviganji sva v osmih
tekmovalnih dneh odletela zelo samozave-
stno in taktično dobro. Zadnji tekmoval-
ni dan je bila 513 kilometrov dolga naloga,
ki sva jo odletela toliko zadržano, da nisva
predčasno zunajletališko pristala in sva se
vodečih dveh držala do konca. Tako sva do-
segla prve stopničke za SV na tekmovanjih
v jadralnem letenju.« Kot je dejal, so sloven-
ski jadralni piloti tako postali poleg vojaških
velesil v jadralnem letenju, kot so Francija,
Nemčija, Belgija, Danska in Nizozemska,
primerljivi za dobre dosežke tudi v priho-
dnje. »Zato so tudi letos za Holzdorf posla-
li posebno povabilo našim poveljujočim na
GŠSV.«
Močan zahodni veter in ter-
mično razgiban teren onemo-
gočila ponovitev lanskega
uspeha
Dosežek slovenskih vojaških jadralnih pi-
lotov je bil na letošnjem tekmovanju dober,
vendar pa, kot je povedal nadporočnik Kor-
pič, pod pričakovanji. »Razlogov za slab
rezultat je več, ekipi pa sta največ težav
povzročala močan zahodni veter in termič-
no zelo razgiban teren industrijske deže-
le Saške. Dovolj je ena napačna odločitev in
lahko ostaneš brez stopničk. Žal se nam je
to zgodilo. Letos so nas posebnosti terena
in moč vetra negativno presenetile. Mogoče
smo malo premalo računalniško analizira-
li vse sodelujoče na tekmovanju v našem ra-
zredu,« doda. »Južno od Berlina je zelo velik
dnevni kop oziroma depresija, čez katero
smo dvakrat leteli vzdolžno. Dnevni kop je
obdan z velikimi jezeri. Le mi smo leteli se-
verno od kopa, ker posebnosti žal nismo po-
znali. Pri zahodnem vetru je to območje se-
verno termično precej manj ugodno. Če tega
ne veš, so končne hitrosti na nalogi manj-
še. Napaka zadnjega tekmovalnega dne za-
radi pristanka 15 kilometrov pred letališčem
nam je vsem trem preprečila boljše uvrsti-
tve.« Kljub temu so z dvema uvrstitvama na
mednarodna vojaška tekmovanja v okviru
CISM (International Military Sports Coun-
cil) bliže zelo želeni vojaški reprezentanci
Slovenske vojske, kar bi jim priprave in ude-
ležbo na mednarodnih vojaških tekmova-
njih zelo olajšalo.
Ekipa z mislimi že v Franciji
Na tekmovanju so vsako jutro potekali tako
imenovani brifingi, torej sestanki vseh pi-
lotov z vodstvom tekmovanja, na njih pa se
glede na vremensko napoved, ki jo pripra-
vi vremenoslovec, vodja tekmovanja odlo-
či za dolžino discipline. »Navadno je nalo-
ga v trikotniku z dvema ali tremi točkami,
ki jih moraš obleteti. Jadralno letenje je pov-
sem odvisno od vremena, in sicer od moči
termike ter smeri vetra, to pa pomeni, da se
jadralni pilot sam odloči, po kateri poti bo
letel do določene točke.« Letošnje naloge so
bile le enkrat daljše od 300 kilometrov, lani
v Franciji pa so bile v povprečju dolge več
kot 400 kilometrov. »To v seštevku točk po-
meni, da za nalogo, ko jo obletiš, dobiš več
točk.«
Izkušnja z dveh tekmovanj, ki so se ju ude-
ležili jadralni piloti letos in lani, je, kot je
dejal Korpič, zelo pozitivna. »Jadralno lete-
nje v Sloveniji je tekmovalno zelo dobro raz-
vito. Zdaj v Riettiju v Italiji poteka evropsko
prvenstvo v klubskem razredu, v njem pa je
slovenski pilot Boris Žorž uvrščen na trenu-
tno tretje mesto.« Dodal je, da v jadralnem
letenju napake, kot je predčasen pristanek,
za dober končni rezultat ne smeš narediti.
»Jadralno letenje zahteva dobro fizično pri-
pravljenost, izkušnje in veliko treninga, da
si lahko v vrhu. Izkušnje imamo, na naših
travnikih oziroma v aeroklubih dobro treni-
ramo, bili smo že v vrhu in verjamem, da še
bomo.«
Ekipa je z mislimi že v Franciji na tekmova-
nju prihodnje leto. »Posebnih daril franco-
skih pilotov in osebnega povabila njihovih
vojaških jadralcev, s katerimi letimo že dve
leti, ne moremo spregledati. Tako bo priho-
dnje leto slovenska zastava ponovno na dro-
govih južno od Pariza.«
Jadralna letala kot pomemben
vidik učenja osnov letenja
»Jadralno letenje je z vojaškega vidika po-
membno zaradi učenja osnov letenja,«
pove nadporočnik Korpič in nadaljuje: »To
Mednarodno voja-
ško prvenstvo v
jadralnem letenju
V petek, 31. julija, se je z uradno slovesnostjo končalo 17. mednarodno voja-
ško prvenstvo v jadralnem letenju v nemški letalski bazi Holzdorf, začelo pa
se je 20. julija. Obnovljena baza nekdanje vzhodnonemške vojske je sto kilo-
metrov severno od Berlina. Letos se je tradicionalnega tekmovanja v jadral-
nem letenju udeležilo rekordnih 77 pilotov iz sedmih držav, bilo pa je tudi
medijsko zelo dobro pokrito. Nemške letalske sile v zadnjih letih namenjajo
vedno večji poudarek jadralnemu letenju, posebno na šolskem in tekmoval-
nem področju.
Besedilo: nadporočnik Damijan Korpič in Nataša Oblak
Fotografije: štabni vodnik Matjaž Jakša
Letošnjega mednarodnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju so se iz Slovenske vojske
udeležili prvič trije piloti tekmovalci, in sicer štabni vodnik Robert Šlaus iz 153. LETEHESK, nad-
poročnik Damijan Korpič iz 74. PEHP ter nadporočnik Rok Einhauer iz 151. HEESK. Pomočnika
sta bila stotnik Robert Prelec iz LETŠ in štabni vodnik Matjaž Jakša iz 153. LETEHESK. Vsi trije
jadralni piloti so leteli z letali klubskega razreda, kar pomeni, da svoja jadralna letala ne sme-
jo obtežiti z vodo. Omeniti velja, da gre za ekološko zelo čist šport, saj poteka od pet do šest
minut dolg vlek motornega letala na višini od 500 do 600 metrov, nadaljevanje leta z jadral-
nim letalom pa poteka ob zakonitostih, ki veljajo v naravi. Med slovenskimi vojaškimi piloti je
nadporočnik Damijan Korpič zasedel 14. mesto, štabni vodnik Robert Šlaus 25. mesto in nad-
poročnik Rok Einhauer 27. mesto.
Osnovni kategoriji jadralne-
ga letenja
V jadralnem letenju sta dve osnovni kate-
goriji, in sicer klubski razred (letala z raz-
ponom 15 metrov, brez zakrilc in možnosti
za obtežitev z vodo) ter odprti – mešani ra-
zred (letala z večjim razponom, pri katerih
lahko jadralno letalo obtežijo z vodo, po-
leg tega imajo zakrilca, kar pripomore k še
večjim hitrostim na preletu). To se na različ-
nih tekmovanjih lahko deli še na standardni
razred, 18-metrski razred, dvosede in dru-
go. Za vse kategorije veljajo tako imenova-
ni indeks faktorji, ki jih določijo proizvaja-
lec jadralnega letala in nacionalne letalske
zveze. Po svetu se največ uporablja nem-
ška lista DAEC, na kateri so zbrana vsa ja-
dralna letala na svetu in je najbolj realna.
Obtežitev jadralnega letala z vodo po-
meni, da ima jadralno letalo večjo krilno
obremenitev, tako da ima več energije, ki
jo jadralni pilot po dviganju v termičnem
vzgornjiku porabi za let naravnost. Večja
je teža, večje hitrosti dosegajo jadralna le-
tala, je pa to pogojeno z močnim vzgornji-
kom. Pilot si glede na svojo težo in napove-
dano vreme z vodo obteži svoje jadralno
letalo.
pomeni, da z jadralnim letenjem na začetku
učenja pridobiš osnove brez dejavnikov vpli-
va motorja. Vojske po svetu jadralnega letal-
stva, kot mi je znano, za druge vojaške na-
mene ne uporabljajo. Na travnikih, kar je
fraza za aeroklube, velja, da pravi piloti zra-
stejo iz jadralnih pilotov. Drugi dejavnik, ki
ni zanemarljiv, je cena letenja z jadralnim le-
talom, ki je bistveno nižja od cene letenja s
šolskim motornim letalom.« Kot primer je
navedel francosko vojsko, ki šolsko učenje
izvaja na jadralnih letalih. V štirih letalskih
bazah imajo več kot 70 plastičnih jadralnih
letal. »Kot učitelji jadralnega letenja smo se že
lani pogovarjali s Francozi. Vsak njihov vo-
jaški pilot mora v srednji vojaški šoli odlete-
ti 300-kilometrski prelet. Na jadralnih letalih
potekata praksa v srednji šoli in tudi izbirni
postopki za sprejem na šolanje. Tudi države,
kot so Danska, Nizozemska, Nemčija, Itali-
ja in druge, imajo šolska jadralna letala.«
11. 20 SV SV 21
Tudi cougarji pripra-
vljeni za reševanje
Od junija je v sistemu odzivnih sil na voljo tudi helikopter cougar, s katerim
pripadniki 151. helikopterske eskadrilje lahko pomagajo pri reševanju v go-
rah, pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in gašenju požarov.
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
C
ougar je najzmogljivejši helikop-
ter Slovenske vojske in je bil kot re-
zervni helikopter v sistem odziv-
nih sil vključen že pred leti. Letos so se v
151. HEESK odločili, da bodo med poletno
vročino, ko je požarna ogroženost visoka,
poleg bellov 412 na voljo tudi cougarji, saj
lahko v enem naletu pripeljejo po 2500 li-
trov vode. Glede na vključitev v sistem od-
zivnih sil je cougar obenem tudi rezervni
helikopter za Gorsko reševalno službo in
helikoptersko nujno medicinsko pomoč.
Od junija lahko dva izmed štirih cougar-
jev, če je treba, opremijo s hidravlično dvi-
galko oziroma vitlom, ki omogoča reševa-
nje v gorah.
Poveljnik 151. HEESK major Igor Lani-
šnik je povedal, da vitla do zdaj niso ve-
liko uporabljali, in dodal: »Inštalacija za
vitel je bila vgrajena ob nakupu zadnjih
dveh helikopterjev leta 2004, kar pomeni,
da sta bila uporaba in reševanje z vitlom
predvidena že takrat. Za cougarje imamo
en vitel, ki ga lahko vgradimo na helikop-
terja H3-73 in H3-74. Operativna sposob-
nost eskadrilje se kljub visoki stopnji iz-
urjenosti povečuje, saj tako zmanjšujemo
možnost deficitarnosti posadk in opre-
me.« V začetku julija sta bili za uporabo
vitla usposobljeni dve posadki, na koncu
meseca pa še trije piloti in dva tehnika le-
talca. Usposabljanje za pilota traja pet ur
in 30 minut učinkovitega dela z vitlom na
omejenih terenih in v gorah. Naloge, ki jih
lahko opravljajo z vitlom, so raznovrstne,
in sicer spuščanje in dviganje vojakov na
zahtevnih terenih, evakuacija ljudi in re-
ševanje poškodovancev. Major Lanišnik je
povedal, da se vitel trenutno uporablja le
za reševanje.
Hidravlični vitel
Standardni operativni postopek za uporabo
vitla so napisali v Vojaškem letalskem orga-
nu. V dokumentu je zapisano, da se vitel lahko
uporablja podnevi in ponoči, pri čemer mora
biti podnevi na helikopter vgrajeno zrcalo, ki
omogoča pilotu pogled nazaj in navzdol. Vitel
je zunanji in pritrjen na helikopter tritočkov-
no. V nasprotju z vitli na helikopterjih bell
412, ki so električni, je na cougarju hidravlič-
ni. Zaradi olja v vitlu je najvišja zunanja tem-
peratura zraka lahko 40 °C. Na vitlu je vgrajen
varnostni ventil, ki samodejno vključi zavo-
ro in prepreči odmotavanje jeklenice, če bi se
tlak hidravličnega sistema znižal na manj kot
145 barov. Vitel se sicer napaja le prek enega
sistema, čeprav ima helikopter dva neodvi-
sna hidravlična sistema. Delovanje vitla teh-
nik letalec upravlja s krmilno ročico, na kateri
so gumbi, s katerimi določa hitrost spuščanja
ali dviganja in tudi hitro ustavljanje jeklenice.
Največja hitrost dviganja ali spuščanja jekleni-
ce je približno 1 m/s. Prek stikala oziroma po-
tenciometra na krmilni ročici se lahko ta hi-
trost tudi poljubno zmanjša. Na boben vitla je
navita 90 metrov dolga jeklenica, ki lahko dvi-
gne 272 kilogramov oziroma največ dva člo-
veka hkrati.
Tehnik letalec in reševalec letalec morata biti
ves čas, ko sta v helikopterju, varovana z vr-
vico, ki je vpeta v sidrišče in ne sega več kot
tretjino velikosti človeka zunaj helikopterja.
Tehnik letalec, ki je tudi operater vitla, in re-
ševalec letalec morata nositi zaščitno čelado,
rokavice ter jopič. V helikopterju so še ročne
škarje za morebitno rezanje jeklenice in naboj
za sekanje jeklenice, upravlja pa ga pilot prek
stikala na kolektivni palici. Vitlanje se lahko
izvaja le ob lebdenju, jeklenica pa ne sme biti
nagnjena za več kot 10°.
Usposabljanje z vitlom
Na začetku poletja smo pripadnike 151.
HEESK spremljali med usposabljanjem v vi-
sokogorju. Tehnik letalec štabni vodnik Zlat-
ko Sardinšek, ki je tudi inštruktor za uspo-
sabljanje z vitlom, je povedal: »Usposabljanje
moramo opravljati na različnih terenih, da
lahko preizkusimo različne taktike. Gorski
teren, gozdne jase, strma pobočja, vršaci …
Vitlanja ne smemo opravljati, če veter in teren
tega ne omogočata ali če je jeklenica prekrat-
ka. Vitlanje mora biti prilagojeno oviram, re-
ferenčnim točkam in na najnižji varni višini.
Med dviganjem prazne jeklenice helikopter
zaradi varnosti ljudi pod njim ne lebdi nad
krajem pobiranja.« Tehnik letalec poleg upra-
vljanja vitla opravlja tudi svoje običajne nalo-
ge, saj opozarja pilota na oddaljenost od tere-
na in ovir po sistemu ure. Drevo na 6, 15 m na
primer pomeni, da je 15 metrov za repom he-
likopterja drevo. Poleg tega Tehnik letalec po-
maga pri vkrcanju in izkrcanju reševalcev ter
poškodovancev.
Ena izmed obveznih vaj, ki jih morajo opra-
viti tehniki letalci, sta tudi spust in dvig dveh
reševalcev z dolgo jeklenico. Štabni vodnik
Blaž Langus, ki je vaje opravljal pod nadzo-
rom inštruktorja, je bil videti zelo zadovoljen
in hkrati tudi utrujen. »Kar nekaj časa sem se v
mislih pripravljal za tole usposabljanje, za ka-
tero sem slišal od starejših kolegov, da je zelo
zahtevno in pokazalo se je, da so imeli prav.
V vaji sem moral uporabiti vse znanje, ki sem
ga do zdaj pridobil na cougarjih. Bilo je pre-
cej naporno in veselim se, da gre moje usposa-
bljanje proti koncu in da bom lahko kmalu so-
deloval v pravih akcijah reševanja ljudi, kar je
tudi naše poslanstvo,« nam je povedal štabni
vodnik Blaž Langus.
Njegov inštruktor štabni vodnik Zlatko Sar-
dinšek je dodal, da praktično usposabljanje
tehnikov letalcev obsega enajst ur letenja in
vsaj 30 ciklov za spust in dvig pod nadzorom
inštruktorja ter prav toliko ciklov, ki jih kan-
didat opravi brez pomoči inštruktorja. Ti cikli
so razporejeni tako, da si vaje sledijo od naj-
lažje proti najtežji. Prva vaja obsega spust in
dvig uteži z majhne višine do 20 metrov na ne-
omejen teren, sledi vaja spusta in dviga uteži z
večje višine do 40 metrov, nato spust in dvig
enega reševalca z majhne višine na neomejen
teren ter omejen teren, sledi isto z velike viši-
ne, nato z dvema reševalcema in na koncu dvig
reševalca s ponesrečencem v vreči z velike vi-
šine. »Pri tem se navadno pojavlja veliko težav
z nihanjem in vrtenjem reševalca z vrečo, kar
je tudi za profesionalce videti kar strašljivo.
Naloga nas inštruktorjev je, da kandidatu po-
kažemo in ga naučimo, kako razmere rešimo,«
je končal Sardinšek.
V Sloveniji s helikopterji najpogosteje rešuje-
jo v gorah in na pogozdenih terenih. S heli-
kopterjem lahko rešujejo tudi nad vodo, kjer
mora helikopter lebdeti čim višje nad ponesre-
čencem, da ga ne utopi z ustvarjanjem vodne
megle. V primerih reševanja nad vodo mora
biti posadka opremljena z reševalnimi jopiči.
Po besedah majorja Lanišnika bodo kmalu
obnovili pridobljeno znanje tudi drugi piloti
iz oddelka. Dodal je, da je bilo treba usposobi-
ti za reševanje tudi posadke cougarja, saj so v
151. HEESK samo v letošnjem letu z belli sode-
lovali v 144 akcijah, od tega v akcijah Gorske
reševalne službe 93-krat, v sistemu helikopter-
ske nujne pomoči pa 51-krat, pri čemer smo
naleteli 164 ur, prepeljali ali rešili pa približno
Dvig poškodovanega z vitlom
Usposabljanja opravljajo na različnih terenih, da lahko preizkusijo različne taktike.
… med katerimi je tudi tehnik letalec štabni vodnik Blaž Langus
Inštruktor Zlatko Sardinšek svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše rodove...
150 ljudi. Letošnje poletje kljub hudi vročini
do zdaj še niso imeli potrebe po gašenju s heli-
kopterji. Dodatna zmogljivost, ki jo pomenita
vitel in sodobno opremljen helikopter cougar
s kompletno medicinsko opremo za medbol-
nišnične prevoze in z visoko usposobljeno po-
sadko, so državljanom tako vedno na voljo.
Fotografija:arhivBlažLangus
12. 22 SV SV 23
Helikopterska
reševalna skupina
Začetki helikopterske reševalne skupine segajo v oktober 1992, ko je takra-
tno Pokrajinsko poveljstvo za TO Gorenjske začelo usposabljati za vojaško re-
ševanje s helikopterjem.
Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek
P
oveljnik zmogljivosti za vojaško
gorsko reševanje podpolkovnik
Miha Kuhar iz 132. gorskega polka
je povedal, da je glavni namen helikopter-
ske reševalne skupine helikoptersko reše-
vanje pripadnikov Slovenske vojske, pripa-
dnikov tujih vojsk na vajah v Sloveniji in,
če je treba, reševanje civilnega prebivalstva
v domovini in tujini. Dodal je: »Idejni po-
budnik je bil brigadir Janez Kavar, usposa-
bljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne
Gorske reševalne službe pri PZS. Prva sku-
pina vojaških reševalcev letalcev je bila po-
drejena Pokrajinskemu poveljstvu za TO
Gorenjske. Danes v primeru HERS (heli-
kopterske reševalne skupine, op. a.) govo-
rimo o zmogljivosti in ne o enoti. Skupino
aktivira GŠSV prek Združenega operativ-
nega centra.« V skupini je trenutno sedem
članov, od tega sta dva inštruktorja. Trenu-
tno nimajo zdravnika. Če je treba, jim ga
zagotovi vojaška zdravstvena enota ali na
podlagi zahtevka prek ZOC GRS. Od 1. ju-
nija skupina deluje v 132. gorskem polku,
poveljuje pa ji nadporočnik Aleš Hočevar,
ki je povedal, da njeni pripadniki prihajajo
iz različnih enot Slovenske vojske in da tre-
nutno zato nimajo težav, saj jim poveljujo-
či zagotavljajo nemoteno udeležbo na sku-
pnih aktivnostih. »Redna usposabljanja s
helikopterjem imamo enkrat na mesec, po-
magamo pa tudi 151. HEESK pri usposa-
bljanju novih članov posadk helikopterjev
za delo z vitlom. Poleg usposabljanj ob po-
višani stopnji pripravljenosti tudi dežura-
mo. Aktivirajo nas lahko kadarkoli po na-
črtu Vihra-gore,« je povedal nadporočnik
Hočevar. Njihove najpomembnejše nalo-
ge so usposabljanje, dežurstva in reševanje.
Poleg tega vzdržujejo, zagotavljajo in skla-
diščijo osebno ter skupno opremo in sode-
lujejo na prikaznih vajah ter predstavitvah.
Usposabljanje reševalcev
letalcev
Vodja helikopterske reševalne skupine nad-
poročnik Aleš Hočevar je povedal, da mo-
rajo tisti reševalci letalci, ki imajo veljavno
licenco za reševanje z bellom 412, za prešo-
lanje na cougar opraviti le nekaj osnovnih
vaj, in sicer pripravo helikopterja za delo,
izdelavo vrvne ograje, izdelavo sidrišča za
spust po vrvi, izbiro mesta za pristanek he-
likopterja na terenu, spust po vrvi v paru,
dviganje z vitlom v paru, dvakrat dviganje
reševalca s ponesrečencem z vitlom in upo-
rabo vrvice proti vrtenju.
Po besedah nadporočnika Hočevarja sta
dve bistveni razliki pri vitlanju z bellom
412 in cougarjem. »Prva je v helikopterju.
Cougar je večji in močnejši, poleg tega ima
prostornejšo kabino in pristajalno podvoz-
je, bell 412 pa ima pristajalne sani. Druga
razlika je v vitlu. Na helikopterju bell 412
je elektromotoren in je v kabini, na cougar-
ju pa je hidravličen in zunaj. Vsaka vrsta
je za nekaj boljša. Pri zunanjem vitlu ni te-
žave s prehodom čez smučko oziroma sto-
pničko pri vitlanju s helikoptersko vrečo,
po drugi strani pa notranji vitel omogoča
bolj preprosto vstopanje s ponesrečencem
v kabino.« Ponesrečence vitlajo na tri na-
čine. Pri vitlanju človeka, ki nima plezal-
nega pasu, reševalci uporabljajo petzlov
sedež, to je rdeči trikotnik z naramnica-
mi, ki se ovije okoli pasu. Za vitlanje po-
nesrečenih se za težje poškodbe uporablja
tudi vakuumska in helikopterska vreča. Če
ima človek, ki se je zaplezal, na sebi plezal-
ni pas, vpenjajo kar v njegov plezalni pas.
Kateri postopek bodo izbrali, je odvisno
od poškodb reševanega in razmer na kraju,
Za polno obnovitev licence reševalcev letalcev, ki velja za heli-
kopterja bell 412 in cougar, je treba opraviti vaje:
ŠT.
VAJE
IME
VAJE
MIN. ŠT. PONO-
VITEV ZA REŠE-
VALCA LETALCA
MIN. ŠT. PONO-
VITEV ZA REŠE-
VALCA LETALCA
INŠTRUKTORJA
V2
priprava helikopterja za delo, iz-
delava vrvne ograje
1 1
V3 izdelava sidrišča za spust po vrvi 1 1
V5
vstopanje v helikopter in izstopa-
nje iz njega v lebdečem položaju
na različnih višinah na terenu
2 1
V8
priprava ponesrečenca za dvig z
vitlom
1 1
V9
izbira mesta za pristanek helikop-
terja na terenu
1
V11
navajanje helikopterja z vizualnimi
znaki in radijsko postajo
1 2
V12 spust po vrvi v paru 1 1
V16
dviganje reševalca s ponesrečen-
cem (vitel)
2 2
V17 uporaba vrvice proti vrtenju 2 2
V18
uporaba teleskopske palice za pri-
stop v steno
1 1
kjer se poškodovanega pobira. Reševalec
mora biti med vitlanjem pozoren na pravil-
no vpetje v kljuko vitla, na samovarovanje
v helikopterju ali na tleh, opremo, ponesre-
čenca in druge člane posadke, predvsem pa
na pravilno delo po predpisanih postop-
kih in na jasno komunikacijo s posadko
helikopterja.
Reševanje je lahko tudi
služba
Usposabljanje z vitlom na cougarju sta
opravila tudi vojak Dušan Hrnčič in pod-
častnik za izobraževanje in usposabljanje
štabni vodnik Miha Arh. Oba sta že več let
člana Gorske reševalne službe in helikop-
terske reševalne skupine, ki ji je Arh tri leta
tudi poveljeval. Povedala sta, da mora biti
reševalec letalec pri svojem delu pozoren
na posadko, helikopter, ponesrečenca, vre-
menske razmere, postopke in drugo, pred-
vsem pa na svojo varnost in varnost drugih,
čeprav so le potniki v helikopterju.
Reševalci, vsaj tisti, ki jih poznam, so zelo
srčni in predani ljudje. Gore in reševanje
v gorah so navadno spoznali že v mladosti
ter postali tako zasvojeni, da so gore njihov
drugi dom, pomoč ljudem pa jim je postal
način življenja.
Tudi štabni vodnik Arh je že kot deček po-
gosto s kolesom obveščal reševalce o nesre-
čah, saj sta bila v vasi le dva telefona, nje-
gov sosed pa je bil načelnik GRS Bohinj.
»Da sem postal gorski reševalec, je bilo ver-
jetno že kar samoumevno, saj sta bila reše-
valca že moj oče in starejši brat,« je pove-
dal Arh, ki ga pri njegovem delu podpirajo
žena in hčerki ter nadrejeni v službi. Dušan
Hrnčič verjame, da je reševanje lahko tudi
služba, in dodaja: »Reševalec si ali nisi,
nekaj vmes ni. Kar nekaj ljudi je reševalcev,
ko pa jih potrebuješ, nimajo časa. Po drugi
strani je za zdaj še veliko več srčnih ljudi,
ki bodo tudi med kosilom odložili žlico in
tekli pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč,
pa ga niti ne poznajo. To je pomembno, zato
smo reševalci. Občutek, ko gre vse po na-
črtu in se rane hitro zacelijo, je zelo dober.
»Poleg radijske, reševalci uporabljajo tudi znakovno komunikacijo,« je povedal Dušan Hrnčič.Večino reševanj v gorah opravijo s helikopterjem bell 412.
13. 24 SV SV 25
Nasprotno je občutek slab, ko ne gre vse po
načrtu in se nima več kaj zaceliti. Človek se
z vsako izkušnjo bolj utrdi. Pri sebi opažam,
da ko pride poziv za akcijo, se čustveno za-
prem v nekakšen mehurček in opravim delo,
ki ga moram opraviti, pa naj bo karkoli.«
Štabni vodnik Arh, ki je član GRS Bohinj
od marca 1987, je tudi inštruktor GRS, leta-
lec reševalec GRS, inštruktor letalskega re-
ševanja GRS, namestnik predsednika GRS
Bohinj, aktiven na področju izobraževanja
in vodenja reševalnih akcij v poletni sezoni,
kot reševalec letalec pa redno dežura na Br-
niku. Od leta 2001 je sodeloval v približno
350 akcijah, od tega približno v 170 reševa-
njih s helikopterjem. Opravil je tudi več kot
1000 vitlanj na helikopterju. V tem obdobju
je reševal ob vseh mogočih urah in vremen-
skih razmerah. Nekatere si je za vedno za-
pomnil. Arh se tako spominja marca 1988,
ko se je prvič srečal s smrtjo, in doda: »Trije
belgijski otroci so zapustili urejeno smu-
čišče na Voglu in zdrsnili 150 metrov čez
steno, pri čemer je eden čudežno preživel,
dva žal ne. Težko je bilo tudi med reševa-
njem dveh sošolcev in članov naše postaje
GRS, saj se je eden ponesrečil v steni, dru-
gega pa je stisnila smreka. Nesreč s tragič-
nim koncem se je nabralo kar veliko, pre-
več, žal ali pa na srečo se jih ne da pozabiti.
Omenil bi še 22-letnega fanta, ki je imel zlo-
mljeno nogo. Zaradi vetra do njega nismo
mogli s helikopterjem in smo se odpravili
peš, žal pa je med reševanjem zaradi pod-
hladitve umrl. Ob takih primerih se vidi,
koliko si lahko pomagamo s helikopterjem
oziroma da smo odvisni tudi od človeške
moči. Na srečo je več akcij z dobrim kon-
cem, za kar si poplačan s pogledom in sti-
skom roke. Zato sem srečen, da sem lahko
gorski reševalec.«
Tudi tehnik letalec od blizu doživlja osebne
tragedije ponesrečenih. Štabni vodnik Sar-
dinšek je povedal, da pri reševanju doživi
veliko lepih trenutkov, ko vidi, da je neko-
mu pomagal, ko se je odločalo med tem, ali
bo preživel ali ne. Dodal je: »Takrat še naj-
bolj vidimo, da trud, ki ga vlagamo v naše
usposabljanje in kondiciranje, ni zaman. Ne
bom pozabil, ko sem z vitlom v helikopter
skupaj z reševalcem dvignil moškega, ki je
ležal v vreči s polomljenima rokama in po-
škodbami glave in se je zahvalil, na obrazu
pa je imel blagi nasmešek zadovoljstva, ker
je bil končno v helikopterju, s pomočjo ka-
terega smo mu skrajšali trpljenje.
Pri našem delu pa je tudi veliko žalostnih
trenutkov, ko doživljamo, da nekdo umira
zraven nas.«
Člani helikopterske reševalne skupine so
praviloma tudi člani GRS. V kakršnikoli
vlogi že, vedno so pripravljeni priskočiti na
pomoč in reševati življenja, ob tem pa osta-
jajo skromni, a srečni.
helikopterskA
reševalnA skupinA
Medijsko najbolj odmevna intervencija
helikopterske reševalne skupine
je bila v Bosni in Hercegovini, kjer so leta
2014 reševali ob poplavah.
Vstop reševalca letalca Aleša Hočevarja s poškodovancem v helikopter
Miha Arh je eden izmed najbolj izkušenih reševalcev letalcev.
ObjaveMinistrstva
zaObraMbO
Št.318,31.avgust2015
1sv
5045.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese-
dilo)in1.odstavka80.členaPravilnikaopri-
znanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.
41/07,4/11in86/11)izdajam
ODREDBO
OPODELITVIPRIZNANJ
MINISTRSTVAZAOBRAMBO
I.medaljozamednarodnosodelova-
njeI.stopnje
prejme:
MIRCEADUŞA,1955,Romunija
II.medaljozamednarodnosodelova-
njeIII.stopnje
prejme:
polkovnikELENKOPETROVANDREEV,1962,
Bolgarija
III.medaljozamednarodnosodelova-
njeIV.stopnje
prejme:
višjištabnipraporščakMICHAELR.LAWREN-
CE,1963,ZdruženedržaveAmerike
Številka:094-2/2015-20
Datum:29.5.2015
AndrejaKATIČ
MINISTRICA
5046.
Napodlagiprvegaodstavka45.člena
ZakonaoslužbivSlovenskivojski(Ur.list
RS,št.68/07)inKriterijevzaizrednapo-
višanjavojaškihosebvčinuobupokojitvi
(št.811-1/2009-915zdne11.9.2009)
izdajam
ODREDBO
OIZREDNEMPOVIŠANJU
ČASTNIKOVOBUPOKOJITVI
I.včinpolkovnik:
MarjanPOVŠIČ,1961
II.včinmajor:
MirelaŠAVLE,1961
Številka:811-11/2015-19
Datum:2.6.2015
AndrejaKATIČ
MINISTRICA
5047.
Napodlagiprvegaodstavka45.člena
ZakonaoslužbivSlovenskivojski(Ur.list
RS,št.68/07)inKriterijevzaizrednapo-
višanjavojaškihosebvčinuobupokojitvi
(št.811-1/2009-915zdne11.9.2009)
izdajam
ODREDBO
OIZREDNEMPOVIŠANJU
PODČASTNIKAOBUPOKOJITVI
včinštabnivodnik:
MarjanFLIS,1960
Številka:811-11/2015-18
Datum:2.6.2015
AndrejaKATIČ
MINISTRICA
5048.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobe-
sedilo)in1.odstavka80.členaPravilnikao
priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,
št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15)
izdajam
ODREDBO
OPODELITVIPRIZNANJA
MINISTRSTVAZAOBRAMBO
velikoplaketozasodelovanje
prejme:
DRUŠTVOVOJAŠKIHPILOTOVVSEHGE-
NERACIJINPRIJATELJEVVOJAŠKEGA
LETALSTVA
Številka:094-2/2015-21
Datum:5.6.2015
AndrejaKATIČ
MINISTRICA
5049.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobe-
sedilo)in1.odstavka80.členaPravilnikao
priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,
št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15)
izdajam
ODREDBO
OPODELITVIPRIZNANJA
MINISTRSTVAZAOBRAMBO
medaljozamednarodnosodelovanje
III.stopnje
prejme:
majorANTHONYALDRINBRUMWELL,
1969,Združenokraljestvo
Številka:094-2/2015-22
Datum:15.6.2015
AndrejaKATIČ
MINISTRICA
5050.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese-
dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni-
kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.
listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13)
izdajam
UKAZ
OPODELITVIPRIZNANJA
MINISTRSTVAZAOBRAMBO
medaljovslužbimiru
prejmejo:
CharlesBENEDEJČIČ,1969
MihaelDERVARIČ,1986
DanijelKNAP,1974
MarkoKRAJNC,1980
DanijelKREJAN,1974
TadejKUKOVEC,1988
PrimožLACI,1984
PrimožLOVREC,1989
BojanLUNEŽNIK,1980
BoštjanPOSINGER,1975
SimonROJKO,1983
RokTAJHMAN,1988
UrošŽIBERT,1971
Številka:094-3/2015-45
Datum:4.5.2015
Generalmajor
Dr.AndrejOSTERMAN
NAČELNIKGENERALŠTABASV
5051.
Napodlagi63.ačlenaZakonaoobram-
bi(Ur.listRS,št.103/04‒uradnopreči-
ščenobesedilo)in11.členaUredbeovo-
jaškihuslužbencih(Ur.listRS,št.54/03in
119/07)izdajam
UKAZ
ONAPREDOVANJUNVUV
RAZREDIH
napredovanjevV.razred:
VinkoVRATINČIČ,1963
Številka:811-11/2015-11
Datum:13.5.2015
Generalmajor
Dr.AndrejOSTERMAN
NAČELNIKGENERALŠTABASV
5052.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese-
dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni-
kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.
listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13)
izdajam
UKAZ
OSPREMEMBIUKAZANAČELNIKA
GENERALŠTABASV,
ŠT.094-3/2015-49ZDNE13.5.2015
UkazopodelitvipriznanjMinistrstvaza
obrambo,št.094-3/2015-49zdne13.5.
2015,sespremenitako,dasesseznama
prejemnikovSREBRNEMEDALJENAČEL-
NIKAGŠSVčrtaDavidSTROJAN,1972,
Ljubljana.
Številka:094-3/2015-51
Datum:14.5.2015
Generalmajor
Dr.AndrejOSTERMAN
NAČELNIKGENERALŠTABASV
5053.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese-
dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni-
kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.
listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13)
izdajam
UKAZ
OPODELITVIPRIZNANJA
GENERALŠTABASV
zlatomedaljonačelnikaGŠSV
prejme:
AndrejJURJEVIČ,1964
Številka:094-3/2015-50
Datum:15.5.2015
Generalmajor
Dr.AndrejOSTERMAN
NAČELNIKGENERALŠTABASV
5054.
Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.
listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese-
dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni-
kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.
listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13)
izdajam
UKAZ
OPODELITVIPRIZNANJA
MINISTRSTVAZAOBRAMBO
medaljovslužbimiru
prejme:
AntonKLOPČIČ,1962
Številka:094-3/2015-64
Datum:2.6.2015
Generalmajor
Dr.AndrejOSTERMAN
NAČELNIKGENERALŠTABASV
5055.
Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako-
naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno
prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo
činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS,
št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam
UKAZ
OPOVIŠANJUVOJAKOVRB72.BR
I.včinnaddesetnik:
UrošAVBELJ,1979
II.včindesetnik:
UrošFLAJS,1981
III.včinpoddesetnik:
JožeJELENOVEC,1982
Številka:811-3/2015-7
Datum:16.2.2015
Major
ErnestPLEH
POVELJNIKBATALJONA
5056.
Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako-
naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno
prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo
činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS,
št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam
UKAZ
OPOVIŠANJUVOJAKAEPOD
včinpoddesetnik:
BrigitaPOSTOLOVA,1980
Številka:811-3/2015-9
Datum:18.2.2015
Polkovnik
ErnestANŽELJ
POVELJNIKEPOD