SlideShare a Scribd company logo

SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB

•
•
N
Nata?a Oblak
1 of 27
Download to read offline
Cougarji pripravljeni na reševanje v gorah PREDSTAVITEV JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE IINTERVJU Z MAG. JANKOM BOŠTJANČIČEM GASILSKA BRIGADA LJUBLJANA SE PREDSTAVI VOJAŠKI TABOR NAVDUŠIL ŠTEVILKA 8AVGUST 2015
2 SV SV 3 UVODNIKVSEBINA 4 aktualno Končana prva faza obnove objekta na Bilah 6 izpostavljamo Slovenska vojska sredi priprav na operacijo v Sredozemlju 8 intervju Drugačen pogled na nacionalno zgodovino 11 iz naših enot Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015 Z izborom do najboljših bodočih častnikov Na tabor zaradi zanimanja za vojaški poklic Operacije reševanja ljudi Mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju Tudi cougarji pripravljeni za reševanje Helikopterska reševalna skupina 25 objave ministrstva za obrambo 29 videli smo Ves čas z nami – gasilska brigada Ljubljana 32 obrazi V najtežji situaciji ostal zbran, razumen in strokoven 38 zaščita in reševanje Predstavitev Jamarske reševalne službe in prevzem novih vozil 36 napisali ste Uporaba brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji 40 šport v vojski Bazen, kopalke in gorenjska trma 42 preživetje Morska hrana 43 kolumna Čarobna korita Mostnice 44 spremljamo Ureditev Parka vojaške zgodovine se končuje Slovenski strelci navdušili na Pragerskem 46 ste vedeli? Vojašnica v Ljubljani 46 odlikovanja v sv Priznanje za dolgoletno službo 47 jezikovni in terminološki kotiček Besedni red (prvi del) Lažni prijatelji False Friends (tretjič) 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICE SPODBUDNA MISEL 50 razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Živimo v času, ko so naravne nesreče vse pogostejše in prizadenejo čedalje večja območja. Intervencijske službe pogosto ne vedo, kakšen je njihov obseg, in edina možnost je pogled iz zraka. Ko so pred leti prišli na trg prvi brezpilotni letalni sistemi, so lahko reševalne službe na terenu tudi z njimi preverile razsežnost škode. Vendar je uporaba brezpilotnih letalnih sistemov prinesla tudi tveganja, tako pri varovanju zasebnosti posameznika kot pri varnosti uporabe. Če izpostavim le vidik varovanja zasebnosti, ki je sicer pravno urejen že v drugih zakonskih podlagah, v zakonodaji niso predvidene okoliščine, kot je na primer snemanje posa- meznikov ali okolice vrtcev, šol in drugih javnih površin iz zraka. Ko je Google izvajal projekt Google Earth, je moral vse obraze zakriti. Kako je s tem pri nas? V tujini se že srečujejo z vdorom novinarjev oziroma medijskih hiš v zasebnost posameznikov, na sodiščih je kar nekaj tožb. Težava pa je tudi večja, saj je lahko z uporabo brezpilotnih letalnih sistemov kršen zračni prostor, zato se postavlja tudi vprašanje ozemeljske suverenosti držav. Tema je aktualna in zahteva celovit pristop vseh vladnih ter nevladnih ustanov. S področjem varnosti se srečujemo tudi pri helikopterski nujni medicinski pomoči, reševanju v gorah in pri gašenju požarov. Zamisel o vojaškem he- likopterskem reševanju je nastala pred leti, ko je upokojeni brigadir Janez Kavar dal pobudo za helikoptersko reševanje, usposabljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Že več let je v te aktivnosti vključen tudi helikopter Slovenske vojske Bell 412, letos se mu je pridružil še helikopter Cougar, najzmogljivejši helikopter Slovenske vojske. Od junija letos lahko dva izmed štirih Cougarjev opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje v gorah. Letos je helikopterska posadka na pomoč odletela že več kot 150-krat. Da je reševanje čim bolj varno, se zanj nenehno usposabljajo helikopterske posadke in drugi, ki pri njem sodelujejo. Vsekakor je treba izpostaviti delo reševalcev, ki so srčni in predani ljudje, pomoč drugim pa je njihov način življenja. Glede na veliko število nesreč v gorah je nujen razmislek, ali smo fizično dovolj pripravljeni na obisk gora, imamo vso varovalno opremo ter primerno obutev za vse vremenske razmere. Pomoč ljudem v stiski je tudi način življenja gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih. Za to številko smo spremljali nočno ekipo gasilcev ljubljanske gasilske brigade, ki so pred tremi leti praznovali 90-letnico svojega delovanja. Ljudje zelo cenijo njihovo delo in pomoč, ki sta nepre- cenljiva. Ob tem lahko izpostavim tudi pripadnike Slovenske vojske, ki se pogosto srečajo s tragičnimi situacijami, v katerih pogumno in srčno pomagajo. Tako so naši pripadniki pred kratkim pomagali pri dveh prometnih nesrečah in s svojimi dejanji pokazali svojo etičnost. Mogoče bi bilo treba razmisliti, kako bi se počutili, če bi bili udeleženi v nesreči in bi se ljudje vozili mimo nas. Če ne zmoremo pomagati, je dovolj, da pokličemo 112, zavarujemo kraj nesreče ali vsaj s svojo radovednostjo ne povzročamo zastojev. Sredstva obveščanja vsako leto znova opozarjajo na pravilno razvrstitev vozil na avtocestnih voznih pasovih, vendar se reševalci, gasilci in policisti še vedno srečujejo z vozniki, ki teh pravil ne upoštevajo, čeprav vsi vemo, da pri nesrečah šteje vsaka sekunda. Za konec bom z vami delila misel dobrega prijatelja: »Vojska je kot gasilni aparat. Imaš ga, stoji v kotu. Na njem se nabira prah, za vzdrževanje ti je vsak evro preveč. Dokler ne pride do požara. Takrat pa je prepozno.« Nataša Oblak 4 11 16 201412 30 34 40 45
4 SV SV 5 AKTUALNO Končana prva faza obnove objekta na Bilah 29. julija se je končala prva faza prenove objekta Bile. Financira jo vlada ZDA, izvajata pa ameriška in slovenska vojska. Ameriška vlada se je za naložbo od- ločila, ker želi denar vlagati v objekte in infrastrukturo, ki so povezani z vaja- mi ter mednarodnimi aktivnostmi, kot je na primer vaja Takojšnji odgovor (Im- mediate Response), ki jo do leta 2019 gosti Slovenija. Obnova objekta Bile, ki je pod spomeniškim varstvom, pripomore tudi k ohranjanju kulturnozgodovin- ske dediščine Slovenije. S projektom obnove, v katerega so bili z dobavo ma- teriala za obnovo vključeni slovenski dobavitelji, se je prav tako okrepilo sode- lovanje pri usposabljanju slovenskih in ameriških inženirskih enot. Namestnik vodje vzdrževalnih del na objektu Bile stotnik Aleš Kesič iz SV je ocenil, da so obnovitvena dela s pripadniki oboroženih sil ZDA kljub visokim temperatu- ram opravili po načrtih, saj so bili zelo motivirani in navdušeni nad Slovenijo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Obnova skladno z zakono- dajo iz varstva kulturne dediščine Objekt Bile na osrednjem vadišču SV Postoj- na, kjer so bili nekoč hlevi in veterinarska po- staja lipiške konjušnice, je več let propadal, zato so se v SV odločili, da zaradi dobrega gospo- darjenja ustavijo njegovo nadaljnje propada- nje, zaščitijo kulturnozgodovinsko dediščino Slovenije, objektu namenijo nove dejavnosti in izboljšajo njegovo uporabnost. Ameriška vlada se je zato v okviru programa gradenj, pove- zanih z vajami (Exercise Related Constructi- ons – ERC), odločila, da za obnovo objekta v prvi fazi nameni 193.000 ameriških dolarjev. Objekt Bile spada k nepremični kulturni dedi- ščini pod spomeniškim varstvom, zato vsa ob- nova poteka skladno z zakonodajo iz varstva kulturne dediščine v Sloveniji. V ta namen je Ministrstvo za obrambo z Direktoratom za lo- gistiko pred začetkom obnove pridobilo vsa dovoljenja in soglasja za obnovo objekta, pri gradbenih delih pa je tesno sodelovalo tudi z Ministrstvom za kulturo ter z Zavodom za var- stvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, saj sta spremljala in nadzirala obnovo. Opravili nujna vzdrževalna dela v notranjosti objekta in okolici 25. junija je v Slovenijo prišlo 30 pripadnikov inženirske enote nacionalne garde Kolorada, ki pripadajo zračni nacionalni gardi iz Kolora- da (Colorado Air National Guard). V prvi fazi so bila na objektu in njegovi okolici opravlje- na le osnovna vzdrževalna dela, ki so obsegala čiščenje podstrešja, na katerem so bili ostan- ki slame. Leseno podstrešje so prekrili s folijo, ki zadržuje vlago, ob tem pa omogoča dihanje objekta s prehodom zraka od spodaj navzgor in v nasprotni smeri. Na folijo so namestili vi- sokokakovostno toplotno izolacijo v obliki ka- mene volne. Obnovili so tudi del zunanjosti ter zamenjali žlebove in odtočne cevi, s čimer so preprečili odtok meteorne vode s strehe na že tako dotrajano fasado objekta. V tla so na novo položili dovodne kable za elektriko in teleko- munikacije, popravili ter izolirali pa so tudi vrata in zatesnili obstoječa okna. V notranjosti so na dvignjeno leseno konstrukcijo postavili nova montažna lesena tla, tako da bo z možno- stjo poznejše odstranitve dodatno poskrblje- no za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. Prav tako so v objektu na novo uredili elek- troinštalacijo, s čimer so preprečili možnost za nastanek požara, na strop pa so namesti- li bolj energijsko učinkovita in varčna LED- -svetila. Postavili so predelne stene, monta- žno stranišče in prhe, katerih odtoki so vezani na novo dvoprekatno greznico, ki so jo vkopa- li v tla za objektom, poleg tega pa še cisterno z zmogljivostjo 4000 litrov za shranjevanje pitne vode, ki jo bodo vozili z avtomobilsko cisterno. V objekt so namestili nove grelno-hladilne kli- matske naprave, pri čemer so notranje enote z zunanjimi povezali skozi obstoječe odprtine v zidu. Očistili in prepleskali so stene ter opravili vsa zaključna dela v objektu. Odpadni material so med gradbenimi deli ločevali in ga skladno s slovenskimi predpisi odpeljali na uničenje ozi- roma v reciklažo. V obnovo vključili slovenske in lokalne dobavitelje Stotnik Kesič je pojasnil, da si prizadevajo, da v obnovo vključujejo tudi lokalno skupnost z obveščanjem in lokalna podjetja ter dobavitelje pri nakupu sredstev za obnovo. Ameriška vlada je ob podpori veleposlaništva ZDA v Sloveniji med tem projektom aprila skupaj s pripadniki SV in ameriških sil v Evropi pripravila poslov- no srečanje, s katerim je poskušala pridobiti slovenske dobavitelje in ponudnike storitev, ki so se nato lahko vpisali v register podjetij, s ka- terimi lahko sodelujejo pri posameznih projek- tih. Tako se je nekaterim slovenskim podjetjem uspelo vključiti v ameriški sistem dobavite- ljev, kar jim omogoča izvedbo del, z lokalnimi podjetji, ki jim v prvi fazi ni uspelo vpisati se v register, pa že potekajo ponovni vpisi. Glav- na pogodba je bila sklenjena s podjetjem Mer- kur, manjši nakupi materiala pa so potekali v lokalnih podjetjih prek kreditne kartice, ki so jo imeli vodje na gradbišču. Gradbeni material in stavbno pohištvo za prenovo objekta so tako zagotovili slovenska podjetja ter lokalni doba- vitelji, gradbena, vzdrževalna in elektroinšta- lacijska dela pa so v okviru skupnega usposa- bljanja opravili pripadniki inženirske čete 1. brigade SV in električarji iz 670. logističnega polka z inženirci iz nacionalne garde Kolorada. Pripadniki baterije ognjene podpore 1. brigade iz Postojne so ob koncu obnove ameriškim ko- legom pomagali prepleskati notranjost objekta. Pomočnik poveljnika nacionalne garde Kolora- da za letalstvo general Jerome P. Limoge je oce- nil, da so ameriški inženirci s slovenskimi ko- legi v mesecu dni opravili izvrstno delo, saj so s svojim prispevkom pripomogli k zaščiti tega pomembnega kulturnozgodovinskega objekta za Slovenijo, ob tem pa izvedli uspešno skupno usposabljanje. Sodelovanje med vojskama je označilzazelodobro,sajmednacionalnogardo Kolorada in SV kot njeno partnersko enoto po- teka intenzivno ter uspešno sodelovanje na raz- ličnih področjih že več kot 22 let. Do konca projekta želijo obno- viti fasado in zamenjati streho V drugi fazi prenove, ki časovno še ni oprede- ljena, želijo obnoviti streho, zamenjati stavbno pohištvo in narediti fasado ter drenažo. Pov- sem prenovljen objekt na Bilah bi se uporabljal med večjimi mednarodnimi vojaškimi vaja- mi in usposabljanji, pozneje pa bo namenjen predvsem rednemu delu SV. Dolgoročno je na- črtovano, da bi imeli v objektu svoje prostore tudi uprava vadišča, predvsem enota za nadzor aktivnosti na vadišču (Range Control), in in- formacijska točka, v kateri bodo lahko lokal- ni prebivalci dobili informacije o načrtovanih vojaških aktivnostih na vadišču. V obnovlje- nem objektu na Bilah bo že septembra pote- kala mednarodna vojaška vaja Takojšnji odgo- vor 2015, saj bo v njem nadzorno poveljniško mesto vaje.
6 SV SV 7 izpostavljamo Odlično sodelovanje med slovenskim športom in Slovensko vojsko Slovenska vojska sredi priprav na operacijo v Sredozemlju Pripravila: Meta Grmek Ministrica za obrambo Andreja Katič s sodelavci je 24. avgusta sprejela delegacijo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS), ki jo je vodil predsednik Bogdan Gabrovec. Namen srečanja je bil pogovor o prihodnjem sode- lovanju med Ministrstvom za obrambo in slovensko krovno špor- tno organizacijo. Sodelovanje je tudi s pomočjo Slovenske vojske pri velikih špor- tnih prireditvah izjemno dobro, še posebej pa izstopa podpora slovenskemu vrhunskemu športu, zlasti z zaposlovanjem vrhun- skih športnikov in športnic ter trenerjev v Športni enoti Sloven- ske vojske, ki v svetovnem merilu dosegajo najboljše rezultate. Za vrhunske rezultate je poleg izjemne psihofizične sposobnosti naših vrhunskih športnikov potrebna tudi osnovna socialna pre- skrbljenost. Prav Slovenska vojska je tista, ki ima v svoji športni enoti največ zaposlenih vrhunskih športnikov, trenutno je števil- ka oseminšestdeset, iščejo pa se tudi načini za njeno povečanje. Še tesnejše sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in špor- tnimi zvezami, članicami OKS, bo opredeljeno s posebnim no- vim krovnim sporazumom, ki bo med drugim omogočil sodelo- vanje Slovenske vojske pri pripravah reprezentanc, ki delujejo pod okriljem OKS. Kot odziv na tragične dogodke v Sredozemlju so voditelji držav in vlad Evropske unije sprejeli posebno izjavo, v ka- teri so opozorili na resnost razmer v Sredozemskem mor- ju. Del prizadevanj po izboljšanju razmer bo podprla tudi Slovenska vojska, ki je začela z oblikovanjem slovenskega kontingenta in njegovo pripravo za sodelovanje v operaci- ji EUNAVFOR MED. Glavno vodilo slovenskega vojaškega prispevka v operaciji je humanitarni vidik. Dotaknili smo se še drugih dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamova- li poletne mesece. Ministrica na Graški Gori izrekla priznanje slovenskemu partizanskemu boju Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta, na Graški Gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posveče- no 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nem- ške kapitulacije v Topolšici ter 140-letnici premogovništva v Velenju. Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ministrica Andreja Katič je izpostavila pomen dogodkov na ob- močju Graške Gore z okolico v obdobju narodnoosvobodilnega partizanskega boja, in sicer pohoda 14. divizije na Štajersko, podpisa kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolši- ci ter opozorila na vlogo Karla Destovnika Kajuha. Poudarila je, da je letos, ko praznujemo 70 let zmage nad fašizmom in naciz- mom ter osvoboditve naše domovine, posebna priložnost, da iz- rečemo iskreno in veliko priznanje vsem borcem NOB. Nato se je posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne, ko smo do- kazali, da smo narod, ki živi solidarno, enotno in tovariško. Pou- darila je, da so bile tedanje vrednote, in sicer znanje, delavnost in sodelovanje, sposobnost preseganja razlik, spoštovanje tradi- cije, solidarnost in socialna pravičnost, temelji, na katerih je tre- ba razvijati tudi našo prihodnost. Pred prireditvijo se je ministrica udeležila odprtja novega spo- minskega parka, posvečenega XIV. diviziji, ki sta ga na območju med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjen- cev uredila Muzej Velenje ter Mestna občina Velenje. Slovenska vojska se pripravlja na operacijo EUNAVFOR MED V Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu je bil v petek, 7. avgusta, postroj enote, ki se pripravlja na odhod v mednarodno operacijo Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (EUNAVFOR MED). Voditelji držav in vlad EU so na aprilskem zasedanju Evropskega sveta sprejeli več usmeritev, katerih namen je okrepiti prisotnost EU na morju, povečati boj proti tihotapcem ljudi, preprečeva- ti nezakonite migracijske tokove ter izpopolniti notranjo solidar- nost in odgovornost. Znotraj teh prizadevanj bo operacija EU- NAVFOR MED, katere mandat naj bi trajal eno leto, namenjena prekinitvi modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju. Del teh prizadevanj je, skladno s sklepom Vlade RS 6. julija o sodelo- vanju Republike Slovenije v operaciji, podprla tudi Slovenska vojska, ki bo sodelovala v poveljniški strukturi operacije in v južnem delu osre- dnjega Sredozemlja z zdravstveno skupino ROLE 2 ter večnamensko ladjo Triglav 11 s posadko. V enoletnem mandatu bosta oblikovana dva kontingenta, ki bosta delovala v šestmesečni rotaciji. V povelj- stvu operacije v Rimu od 1. avgusta že delujeta dva pripadnika, lad- ja Triglav bo v operacijo napotena za obdobje treh do štirih mesecev. Večnamenska ladja Triglav 11 in hitra patruljna ladja Ankaran 21 sta bili poleti na rednem vzdrževanju v suhem doku tržaške- ga pristanišča. Na obeh ladjah so bila opravljena obsežnejša obdobna vzdrževalna dela. Generalmajor Geder prevzel dolžnost namestnika NGŠ Ministrica za obrambo Andreja Katič je na predlog načelnika GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana s 1. avgustom 2015 za namestnika načelnika GŠSV imenovala generalmajor- ja Alana Gederja. Prejšnja dolžnost, ki jo je generalmajor Ge- der opravljal od leta 2011 in jo je predal brigadirju Davidu Hu- marju, dosedanjemu namestniku načelnika generalštaba, je bila v Bruslju, kjer je opravljal naloge nacionalnega vojaškega pred- stavnika pri Natu in Evropski uniji. Gre za najvišje predstavni- štvo Slovenske vojske pri teh organizacijah s sedežem v Bruslju. Vodi ga vojaški predstavnik (Military Representative – MILREP), ki v Vojaškem odboru Nata in Vojaškem odboru EU zastopa na- čelnika Generalštaba Slovenske vojske. Generalmajor Geder je pred tem opravljal številne poveljniške dolžnosti, bil je pripadnik Manevrske strukture narodne zaščite in aktivni udeleženec voj- ne za Slovenijo. V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010. Javno odpiranje končnih ponudb za nakup brezpilotnih letal Ministrstvo za obrambo predvideva nakup do štirih kompletov brezpilotnih letal razreda Mini, ki jih bodo uporabljali pripadni- ki 1. in 72. brigade Slovenske vojske, na voljo pa bodo tudi za potrebe zaščite in reševanja. Prvi komplet naj bi dobili do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zato je ministrstvo iz- vedlo javni razpis, javno odpiranje ponudb pa je potekalo v pe- tek, 21. avgusta. Ponudbe je pravočasno oddalo pet ponudnikov, pri čemer je bila ena ponudba tehnično neustrezna. Ponudniki AERONAU- TICS LTD., MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so predstavili končno ponudbo. Podjetje AERONAUTICS LTD je odstopilo pred izvedbo testnega leta. Po testnih letih letalnikov podjetij MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so ugotovili, da letalnik podjetja MICOS, d. o. o., ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne do- kumentacije, zato bodo to neustrezno ponudbo neodprto vrnili ponudniku. Popolnoma je ustrezala razpisu ponudba podjetja C- -ASTRAL, d. o. o., ki znaša 307.622 evrov brez DDV in je 30 od- stotkov nižja od prvotne ponudbe. V ceno so vključeni komplet treh letalnikov z opremo, usposabljanje uporabnikov in vzdrže- valcev, tehnična dokumentacija in rezervni deli. Na Mrzlem vrhu 15. spominska slovesnost kot spomin na prvo svetovno vojno Pod vrhom Mrzlega vrha nad Tolminom je v soboto, 22. avgu- sta, potekala 15. tradicionalna spominska slovesnost, posveče- na vsem žrtvam prve svetovne vojne in 100. obletnici začetka so- ške fronte. Slovesnost je organiziralo društvo Peski 1915–1917 iz Tolmina. Zbrane je v imenu obrambne ministrice nagovoril na- govoril Samo Bevk, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stani- slav Zore pa je vodil mašo. Samo Bevk iz Kabineta ministrice za obrambo je izpostavil, da ima Ministrstvo za obrambo pri razvijanju vrednot, ki so obliko- vale slovenski narod, in ohranjanju domoljubja pomembno vlo- go. Spomin na prvo svetovno vojno dokazuje, da je obramba eden izmed bistvenih členov države, izkušnje slovenskih vojakov in častnikov v njej pa so pomemben del narodove vojaške zgo- dovine. Kot je dejal, je ministrstvo zelo vpeto v zaznamovanje 100. obletnice dogodkov iz prve svetovne vojne, saj vodstvo ver- jame, da nas zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbu- di k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi. Predstavil je vlogo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. obletnic prve svetovne vojne, ki ga je ustanovila Vlada RS in se je dejavno vključil v vseevropsko počastitev 100. obletnice začet- ka prve svetovne vojne. Skladno s slovensko izkušnjo te vojne in kolektivnim spominom se je Slovenija, kot je povedal Bevk, odlo- čila za delovanje v duhu preseganja delitev, ki so leta 1914 Evro- po in ves svet pahnile v vojno, ter za krepitev ideje sobivanja in strpnosti ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga. V Grčaricah slovesno ob 110. obletnici začetka organiziranega gasilstva V soboto, 1. avgusta, je bila v Grčaricah slovesna prireditev ob 110. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Gr- čarice. Zbrane je na prireditvi, ki se je začela z gasilsko para- do, nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. Kot je dejal, je 110. obletnica začetka organiziranega gasilstva v kraju visok jubilej tudi v vseslovenskem merilu. Izpostavil je, da na Ministrstvu za obrambo in v Upravi RS za zaščito in reševa- nje namenjajo preventivi in nadaljnjemu razvoju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami veliko pozornost. Kot je de- jal, si vodstvo ministrstva prizadeva za ustvarjanje razmer, v ka- terih se bo slovensko prostovoljno gasilstvo lahko uspešno raz- vijalo tudi v prihodnosti. Pohvalil je grčavske gasilke in gasilce ter gasilski podmladek za delo, skrb za vzdrževanje gasilskega doma ter prizadevanje za družabno življenje v kraju. Fotografija:arhivSV Fotografija:JericaPavšič Fotografija:BrunoToičFotografija:BorutPodgoršek
8 SV SV 9 INTERVJUINTERVJU Drugačen pogled na nacionalno zgodovino Park vojaške zgodovine je v desetletju iz zapuščenega vojaškega objekta po- stal muzejsko turistično središče, ki s pestrostjo razstavnih predmetov in bo- gastvom zbirk omogoča obiskovalcem pogled tako v narodno kot svetovno zgodovino. Nosilna zbirka je tankovsko-artilerijska, v muzeju pa sta tudi letal- ska zbirka in podmornica Zeta. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Park vo- jaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Kdaj se je pojavila zamisel, da bi v nekdanjih vojaških objektih v Pivki ustanovili muzej? VPivkismožedlječasarazmišljalioizkorišča- nju vojaškozgodovinske dediščine za razvoj turizma. Območje Pivške kotline je strateško pomembno in ima bogato vojaškozgodovin- sko dediščino. Iskali smo način, kako bi nam uspelo to dediščino ohraniti in izkoristiti za turizem. Pivka ima ugodno turistično lego, saj so v bližini Postojnska jama, Predjamski grad, Škocjanske jame in Lipica. Skozi Pivko vodi tudi magistralna cesta proti Kvarner- ju, tako da ima tudi prometno zelo pomemb- no lego. Kljub temu pa še pred desetimi leti v Pivki nismo mogli govoriti o resnem turizmu. Kot se včasih pošalimo, smo imeli od turizma, dokler nismo odprli Parka vojaške zgodovine, le gnečo na cesti. Sam sem bil v tistih letih di- rektor občinske uprave v Pivki in spominjam se, kako vztrajno smo iskali priložnosti za tu- ristični preboj. Odločilna iskrica je preskočila 9. maja 2004, ob občinskem prazniku, ko je na občino prišel na obisk takratni poveljnik piv- ške vojašnice, zdaj brigadir Roman Urbanč. V pogovoru ob kavi je izpostavil vprašanje uni- čevanja odpisanih oklepnih sredstev. Pouda- ril je, da gre za izjemno dediščino, ki spada v muzej in ne na odpad. Takrat se je začelo. Zamisel ni bila dovolj. Kaj je še odločilno prispevalo k ustanovitvi muzeja? Drži. Odločilna je bila tudi skrb občine, kaj bo s staro pivško vojašnico. Gre za arhitekturno mogočen kompleks, ki pomeni pomembno de- diščino območja. Kompleks je bil popolnoma uničen, saj po letu 1991 Slovenska vojska teh objektov, razen za urjenje bojevanja v urba- nem okolju, ni uporabljala. Objekti so bili tudi predmet plenjenja, saj je bilo iz njih pokrade- no vse, kar se je dalo prodati ali je imelo ka- kšno uporabno vrednost. V kompleksu ni bilo okna, ki ne bi bilo razbito, vsepovsod je rastlo grmovje, strehe so se udrle. Najprej so v lokal- ni skupnosti razmišljali o obrtni oziroma in- dustrijski coni, vendar je bilo območje zaradi konfiguracije terena in arhitekture objektov za to neprimerno. Tako lahko rečem, da je stara vojašnica čakala na naš muzej. Septembra 2004 je občina s takratnim ministrom za obrambo dr. Antonom Grizoldom podpisala pogodbo o oblikovanju zbirke oklepnih in artilerijskih sredstev v Pivki. Sledila je priprava dokumen- tacije in po pridobitvi gradbenega dovolje- nja so se začela obnovitvena dela. Septembra 2006 je bil prvi paviljon že odprt. Kadar gle- dam slike iz časa, ko smo začeli, se sprašujem, od kod predrznost in pogum, da smo se takrat lotili tega projekta. Res, mladost je norost. Na srečo smo v naslednjih letih pridobili evropski denar, kar je pomenilo, da se je projekt lahko razvijal naprej, predvsem pa hitro. Kakšno je bilo sodelovanje z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko? Park vojaške zgodovine ni ustanova, temveč skupen projekt Ministrstva za obrambo in Občine Pivka. To se pogosto pozabi, aktivna vloga ministrstva pa je bila vseskozi odločil- na. Pomemben je bil njegov prispevek v raz- stavnih predmetih in deloma tudi v denarju za njihovo obnovo, občina pa je financirala ob- novo objektov in urejanje infrastrukture. Ne- nehno nam je pomembno pomagal Direkto- rat za logistiko MO, bistvena pa je bila vloga Vojaškega muzeja Slovenske vojske, saj poleg tega, da je večina eksponatov iz njihovih de- pojev, zagotavljajo tudi vso strokovno pomoč. Ko smo začeli uresničevati kohezijski projekt Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgo- dovine, so se stvari nekoliko spremenile. Ob- novo razstavnih predmetov je financirala ob- čina z evropskim denarjem, zato so predmeti, ki jih je bilo treba obnoviti in so zdaj v novem paviljonu, prešli v last Občine Pivka. Projek- tu vseskozi trdno stojijo ob strani tudi fan- tje iz pivškega bataljona oz. centra goseničnih vozil. Posebej so se izkazali ob zadnji selitvi eksponatov v nov paviljon, tako da se jim lepo zahvaljujem. Koliko se Park vojaške zgodovine financira iz evropskega denarja? Skoraj vsi investicijski projekti v Parku so bili sofinancirani iz skladov EU, tako tudi projekt Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgo- dovine, ki je vreden kar 4,3 milijona evrov in je s tremi milijoni evrov sofinanciran iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj. Vrednost državnega sofinanciranja je 600.000 evrov, ki jih prispeva Ministrstvo za kulturo, kar 700.000 evrov pa je delež Občine Pivka, ki je prijavitelj in uradni nosilec projekta. En objekt v kompleksu Parka je bil prenesen na Ministrstvo za kulturo. Kaj bodo obisko- valci lahko videli tam? Objekt je bil na Ministrstvo za kulturo prene- sen zaradi postavitve oglednih muzejskih de- pojev. V projekt so zdaj vključene tri nacional- ne muzejske ustanove, in sicer Narodni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Tehnični muzej Slovenije, ki nujno potre- bujejo depojske prostore. Naš pogoj pri preno- su je bil, da so depoji v večjem delu ogledni. Pri tem vztrajamo. Zgradba ne bo le skladišč- ni prostor, ker je skladiščenje tu cenejše kot v Ljubljani, temveč bo vključena v turistični ra- zvoj lokalnega okolja. Tudi ta objekt se obna- vlja s sredstvi EU in če bo vse teklo po načrtih, bo investicija letos končana. Park vojaške zgo- dovine bo tako postal največji muzejski kom- pleks v Republiki Sloveniji. Kako pridobivate razstavne predmete? Večina razstavljenih eksponatov je dedišči- na JLA, ki je imela zelo pestro paleto oklepnih vozil. Tradicionalno je bila sicer vezana na Sov- jetsko zvezo in se je oboroževala tam, je pa v petdesetih letih, po sporu z informbirojem, dobila od ZDA zelo veliko vojaške pomoči. Ta pestrost zbirke obiskovalce Parka zelo prese- neča. Sicer pa se zbirka še bogati, predvsem z
10 SV SV 11 iz naših enot Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015 Vaje italijanske mornarice se je udeležilo osem pripadnikov odreda za speci- alno podvodno delovanje 430. mornariškega divizona in je potekala skladno z EXPLAN-om v dveh fazah. Besedilo: 430. MOD/OSPD Fotografije: Arhiv enote V prvi fazi, imenovani Fit Phase, v Ma- rini di Carrari blizu La Spezie so od 8. do 14. junija potekala specialistič- na Natova usposabljanja v smislu neposre- dnih priprav, usklajevanja postopkov med udeleženci ter preverjanja usklajenosti po- stopkov in opreme. V tej fazi smo v smislu enot CTU (Combat Tactical Unit) med dru- gim imeli priložnost preizkusiti tudi ročni sonar z vizualnim prikazom zadetkov, tipa DIDSON, ki ga uporablja italijanska po- tapljaška enota za preiskavo v zelo plitvih vodah. Uporabljali smo ga med odpiranjem minsko ogroženega pristanišča Harbour opening. Potapljaški sonar z vizualnim pri- kazom zadetkov, ki omogoča pogled na teren pred seboj in tako samozaščito potapljačev v vodi, je standard ter bistveni pripomoček Natovih potapljaških enot VSW MCM (Very shallow water, Mine counter measures). Med prvo fazo smo sodelovali pri izvedbi kom- pleksnega scenarija EOD/IEDD pod italijan- skim minolovcem alghero in na njem. Naša ekipa je pri podvodnem pregledu ladijske- ga trupa našla in identificirala vse tri nasta- vljene podvodne IED (Improvised explosive device). Pri intervenciji EOD/IEDD v notra- njosti ladje se je našel sumljiv kovček z ne- znano vsebino, ki pa ga je uspešno rešila ita- lijanska enota EOD. Pri scenariju plavajoče mine (drifting mine), ki je bila postavljena pred plažami Marine di Carrare, je potekal zračni transport ekipe treh potapljačev EOD v neposredno bližino plavajoče mine, kjer so z majhne višine skočili v morje z vso potreb- no opremo. Ob pritrditvi eksplozivne polni- tve na mino so iz varnostne razdalje izvedli vrvični vžig. Sodelovali smo tudi pri urjenju postopkov potapljaške nesreče, pri čemer smo poškodo- vanega potapljača prenesli v komoro na ladji. Po končani analizi prve faze so se začele pri- prave na premik po morju na območje izva- janja operacij. Vso opremo smo pretovorili na italijanski minolovec alghero. Med drugo fazo smo delovali kot ekipa v pri- pravljenosti v primeru najdenih in klasifici- ranih kontaktov MILCO stopnje 3. Kontak- te nam je dajala integrirana ekipa AUV, ki je uporabljala AUV REMUS. Kontakte smo identificirali in če je šlo za morsko mino, smo jo pripravili za dvig, ki je potekal s pomočjo ladijskega vitla ter ladijskega dvigala. Na vaji so sodelovali opazovalci iz Maroka, Ka- tarja in Hrvaške, naše delo pa so ocenili kot zelo dobro, kar pomeni še eno uspešno promo- cijo Slovenske vojske v mednarodnem okolju. donacijami in menjavami, ki jih opravlja Voja- ški muzej SV. Počasi se tako dopolnjuje seznam vseh oklepnih vozil in artilerijskih sredstev, ki so se pojavljala v naši vojaški zgodovini. Pri teh izmenjavah z drugimi evropskimi muzeji in tudi zasebnimi zbiralci je zelo uspešen dr. Martin Premk iz Vojaškega muzeja SV. Vseka- kor pa lahko projektu Park vojaške zgodovine pripišemo zaslugo, da je bilo z njegovim razvo- jem ustavljeno nenadzorovano uničevanje od- pisanih oklepnikov in topov. Tako je bil rešen pomemben del nacionalne dediščine in se bo ohranil tudi za naše potomce. Kaj bo v novem paviljonu, ki ga boste odpr- li septembra? Za novi paviljon je značilna sodobna, celostno zasnovana muzejska postavitev. V prejšnjih paviljonih smo se namreč morali prilagajati objektom. Osrednji poudarek v novem paviljo- nu bo namenjen vojni '91, pri čemer se bo obi- skovalec najprej sprehodil po razstavi, na kateri bodo predstavljeni predosamosvojitvena zgod- ba, torej Jugoslavija, JLA, sistem splošnega ljud- skega odpora in družbena samozaščita, razvoj TO ter demokratizacija in osamosvajanje Slo- venije, kar se konča z vojno leta 1991. Zakaj ste se odločili za tako razporeditev? Zamisel temelji na podoživljanju zgodovin- skega dogajanja. Obiskovalec bo lahko del vojne '91 podoživljal iz dnevne sobe takra- tne povprečne slovenske družine. Z balkona bo opazoval prodirajočo kolono JLA, na te- leviziji pa spremljal novice tistih dni. Res si prizadevamo, da bi obiskovalec lahko začutil grozo in tudi veličino teh prelomnih dni. Na razstavi seveda ne bomo mogli posredovati vseh informacij o vojnem dogajanju, vendar smo prepričani, da bomo pri obiskovalcih vzbudili zanimanje, da bodo pozneje poiska- li dodatne informacije v literaturi in na sve- tovnem spletu. Pravijo, da narod brez svoje zgodovine ne obstaja. Seveda in naš namen je, da tako slovenski kot tuji obiskovalci, ki pridejo v muzej, vsaj ta njen del čim bolj spoznajo. Preseneča me, da osamo- svojitvena vojna in osamosvajanje pogosto bolj zanimata tujce kot Slovence. Tujce vojna zani- ma z različnih vidikov, saj je bila v Evropi to prva vojna po drugi svetovni vojni. Poleg tega tudi ni tako oddaljena. Spominjajo se dogajanja iz dnevnih novic, ki so bile takrat na voljo, tako da k nam prihajajo z osnovnimi informacija- mi in jih podrobnosti zelo zanimajo. Ne naza- dnje pa Park ne skriva želje, da bi pri domačih obiskovalcih, zlasti mladih, krepil domoljubje in širil vedenje o nastanku samostojne sloven- ske države. Kdo je vaša ciljna publika? Naša ciljna publika so družine. Razstave in zbir- ke so zasnovane tako, da bi zadovoljile kar naj- bolj različne obiskovalce, od otrok do pozna- valcev vojaške zgodovine in vojaške tehnike. Predvsem spomladi in jeseni prihaja k nam veli- ko organiziranih skupin, od gasilcev, veteranov in tabornikov do upokojencev, vedno več je tudi šol. Šolarji postajajo vse pomembnejša skupina obiskovalcev Parka in tega smo zelo veseli. Park vojaške zgodovine ima lahko pomembno vlogo, še posebej pri osamosvojitveni vojni, ki je pogo- sto zapostavljena tema v šolskih programih, saj se med tanki in letali pri šolarjih in dijakih ne- hotezbudizanimanjezazgodovinskodogajanje. Otroci namreč Park vojaške zgodovine pogosto doživljajo kot Jurski park, v katerem pa namesto dinozavrov srečujejo druge velike pošasti – vo- jaške stroje, ki jih do zdaj, razen na televiziji in v računalniških igricah, še niso srečali.
12 SV SV 13 Z izborom do naj- boljših bodočih ča- stnikov Spremenljivo vreme z obdobji sonca in dežja je spremljalo kandidate, ki so se od 27. do 30. julija na Bohinjski Beli in v njeni okolici udeležili terenskega dela izbora kandidatov za 27. generacijo Šole za častnike, ki bo januarja 2016 za- čela osnovno usposabljanje na Šoli za častnike. Kandidate 27. generacije smo obiskali na obrobju pokljuške planote, kjer so morali uspešno opraviti orien- tacijski pohod z delovnimi točkami, na katerih so inštruktorji in vojaški psiho- logi iz SV ocenjevali njihovo delo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Poleg pripadnikov SV na izbo- ru tudi zunanji kandidati Izbor za sprejem na Šolo za častnike izvajajo vsako leto na Šoli za častnike. Z njim preveri- jo sposobnosti kandidatov, s čimer zagotovijo izbor najprimernejših kandidatov in kandi- datk za prihodnje častnike SV. Izbor kandi- datov za Šolo za častnike izvedejo med tisti- mi udeleženci selekcije, ki uspešno opravijo vse zahtevane preizkuse in naloge. Inštruk- torji Šole za častnike in strokovni sodelavci z MO in iz SV so s selekcijo preverili in oce- nili gibalne in plavalne sposobnosti, strah pred višino in zaprtim prostorom, voditelj- ske sposobnosti, osebnostne lastnosti, splo- šne intelektualne zmožnosti ter psihofizič- no vzdržljivost kandidatov. Poleg tistih, ki so že zaposleni v SV in ki so predvideni za po- znejšo prerazporeditev na častniško dolžnost v enotah SV, so se letošnjega izbora udeleži- li tudi zunanji kandidati, ki še niso zaposle- ni v SV, so pa nekateri med njimi osnovno vojaško znanje in veščine že pridobili z ude- ležbo na študentskih vojaških taborih ali med prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Na razpis se je letos prijavilo 63 zunanjih kandi- datov in 22 kandidatov iz SV. Po opravljenih zdravstvenih pregledih, varnostnem prever- janju in ugotavljanju ustreznosti izobrazbe je ostalo 29 zunanjih kandidatov in 15 kandi- datov iz SV, pri čemer so bili posebnost leto- šnjega izbora piloti. Izbor za ŠČ pa je uspe- šno opravilo skupno 32 kandidatov. Glede na rezultate izbora so kandidate razvrstili po vrstnem redu od najboljšega do najslabše- ga. Kandidati, ki so uspešno opravili izbor in bodo izbrani ter napoteni na šolanje na Šolo za častnike, bodo morali pred tem v Veščin- skem centru v Vipavi jeseni opraviti še pred- hodna dodatna usposabljanja, ki so potrebna za nemoteno izvedbo programa Šole za ča- stnike. Dodatnega usposabljanja ne bodo po- trebovali le kandidati, ki so podčastniki, in tisti, ki že imajo opravljen tečaj za desetnika. Na podlagi rezultatov izbora in potreb SV po novih častnikih se bodo v SV odločili, koli- ko in kateri kandidati, ki so uspešno opravi- li izbor, bodo januarja prihodnje leto začeli šolanje v 27. generaciji Šole za častnike, ki bo izvajala osnovno usposabljanje skupaj s kan- didati 26. generacije, za katero je bilo usposa- bljanje letos ustavljeno. Izbor potekal po prenovlje- nem programu Kot je pojasnil namestnik vodje izbora za 27. generacijo kandidatov Šole za častnike po- ročnik Jure Repina, so letošnji izbor izvedli po prenovljenem programu. Bistvena novost je, da v programu ni več toliko poudarka na vojaških vsebinah, s čimer so vsem kandida- tom, tako pripadnikom stalne sestave SV kot zunanjim, zagotovili približno enake pogoje. Izbor je trajal dva tedna. Pred tem so mora- li kandidati uspešno opraviti zdravniški pre- gled. V prvem tednu so izvedli preverjanje te- lesnih sposobnosti, pisali psihološke teste ter opravili individualni razgovor s poveljnikom Šole za častnike in z vojaškim psihologom, ki je delo kandidatov spremljal in ocenjeval tudi v terenskem delu izbora. Štiridnevni te- renski del izbora, ki je v drugem tednu po- tekal v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinj- ski Beli in v njeni širši okolici, pa je prvi dan vključeval preverjanje gibalnih sposobno- sti, voditeljskih sposobnosti na vadišču za usposabljanje iz voditeljskih veščin ter se- znanjanje z osnovnimi vojaškimi veščinami in opremo. Drugi dan so morali kandidati opraviti preizkus sposobnosti premagovanja strahu pred višino s premagovanjem navpič- ne stene na plezališču na Iglici in test spo- sobnosti premagovanja strahu pred zaprtim prostorom, saj so morali v temi iti skozi bun- ker. Še isti dan so izvedli tudi večkilometr- ski nočni pohod na Pokljuko, kjer so bivaki- rali. Predzadnji dan so se kandidati odpravili s karto na orientacijski pohod, na katerem so jih čakale delovne točke. Na njih so inštruk- torji Šole za častnike in vojaški psihologi SV preverili njihovo telesno in psihično pripra- vljenost, praktično znanje, spretnosti, splo- šno razgledanost in voditeljske sposobnosti. Gregor Konda, zunanji kandidat Po poklicu sem diplomirani obramboslovec, zdaj pa sem študent podiplomskega študi- ja kulturologije. Nekaj izkušenj in znanja za delo v vojski sem pridobil med prostovolj- nim služenjem vojaškega roka, na študent- skem taboru in dveh vojaških praksah, ki sem ju opravil med študijem obramboslovja – smer vojaški modul. Za izbor sem se od- ločil, ker se želim zaposliti v SV. Na to aktiv- nost sem se posebej pripravljal tako, da sem veliko tekel. Na izboru sem prvič sodeloval pred dvema letoma, a ga nisem opravil, saj nisem dosegel zahtevanih meril na prever- janju gibalnih sposobnostih. V SV bi najraje delal kot častnik v pehotni enoti. Vojakinja Nina Bečan, 132. GORP Po koncu študija varstvoslovja in opravlje- nem TVSU v Veščinskem centru SV v Vipa- vi sem bila razporejena v 132. gorski polk na Bohinjsko Belo. Iz zanimanja do vojske sem se odločila najprej za poklic vojakinje, zdaj pa želim svojo poklicno pot nadalje- vati v vlogi častnice, zato sem se prijavila na izbor za častnike. Terenski del je po pri- čakovanjih zelo zahteven, pa še vreme ni najbolj prijazno. Na izbor sem se pripra- vljala že med usposabljanjem v Vipavi in v prostem času sem precej delala na vajah za moč. V vojski bi rada delala kot obve- ščevalka ali kot vojaška policistka, sicer pa se veselim vsakršnega dela v vojski. Marko Berkopec, zunanji kandidat Kot diplomant obramboslovja sem se za iz- bor odločil, ker želim delati v SV. Program selekcije sem delno poznal, saj so nam ga predstavili že na informativnem dnevu, zato sem vedel, kaj lahko pričakujem. Po- udarek priprav je bil na izboljšanju telesne pripravljenosti, kar sem dosegel s kondicij- skimi vajami. Za zdaj s telesno pripravljeno- stjo nimam težav. Všeč mi je, da na izboru preverjajo tudi naše voditeljske sposobno- sti, saj bomo morali kot bodoči častniki po- kazati tudi te. Izmenjujemo se v vlogi vodij skupin, kar ni preprosto. Če bom sprejet v SV, bi kot častnik najraje delal v vojaški po- liciji ali inženirski enoti. Na izbor iz želje po častniškem delu v SV Po končanih nalogah so se kandidati vrnili na taborni prostor na vadišče Mačkovec, kjer so noč spet preživeli v bivakih. Zadnji dan te- renskega dela izbora so udeležence seznani- li z rezultati. Inštruktorji so na izboru nepre- stano ocenjevali pripravljenost kandidatov za opravljanje nalog in pravilnost postopkov po merilih, ki jih predpisuje program izbora. Poročnik Repina je razložil, da izkušnje ka- žejo, da kandidati pridejo na izbor navadno premalo pripravljeni, saj imajo na začetku ve- like težave z doseganjem standardov telesne pripravljenosti. Prav tako opažajo, da so tisti, ki pridejo na izbor, vse manj navajeni reda, zato je stres, ko naletijo na strogo vojaško di- sciplino, zanje še toliko bolj obremenjujoč. Kandidate natančno spre- mljali vojaški psihologi Kandidati so med izborom pod stalnim strokovnim nadzorom vojaških psiholo- gov iz SV. Vodja psihološkega dela izbora višja vojaška uslužbenka XII. razreda Na- taša Troha z GŠSV je pojasnila, da vojaški psihologi na terenu spremljajo delo kandi- datov na delovnih točkah, v pogovoru z in- štruktorji Šole za častnike in spremljevalci pa poskušajo pridobiti tudi podatke o nji- hovem delu in vedenju, kadar niso z njimi. Ti podatki jim služijo le kot dopolnilo ugo- tovitvam, do katerih psihologi pridejo na podlagi psiholoških testov in individualne- ga pogovora s kandidati pred začetkom te- renskega dela selekcije. Vojaški psihologi SV na podlagi zbranih podatkov kandidate razvrstijo od najbolj do manj primernih. Po njenih besedah je izbor psihično zelo stre- sen predvsem za tiste kandidate, ki niso bili nikoli v stiku z vojsko. Stres se povečuje s pomanjkanjem spanca, stalnimi telesnimi obremenitvami in slabšimi vremenskimi razmerami, ki spremljajo selekcijo. Nataša Troha je omenila, da še ni imela primera, ko bi kandidat med izborom zahteval pogovor z vojaškim psihologom. Se pa s kandidati, ki prostovoljno odstopijo od izbora, pred nji- hovim odhodom pogovorijo, s čimer ugoto- vijo, kakšni razlogi so jih vodili k temu deja- nju in kako vidijo svojo nadaljnjo poklicno pot. Kandidati kot najpogostejše razloge za odstop navajajo, da niso več telesno sposob- ni nadaljevati aktivnosti na selekciji, da od- stopajo zaradi slabega telesnega počutja in da so se za odstop odločili zaradi obnovitve starih poškodb ali da so preprosto ugotovili, da tak način vojaškega življenja in dela zanje ni primeren. Višja vojaška uslužbenka Nata- ša Troha je še dejala, da so za uspešno opra- vljen izbor najpomembnejše prav dobra te- lesna pripravljenost, motivacija in želja po zaposlitvi v vojski ter sposobnost, da so se v kratkem času pripravljeni naučiti veliko no- vega, kar pomeni, da si morajo stvari zelo hitro zapomniti. To preverjajo tudi s pisa- nji eseja in reševanjem individualnih misel- nih nalog, ko so kandidati pod hudimi tele- snimi obremenitvami in ko se spoprijemajo s pomanjkanjem spanja. Sestavljanje mosta vleka bremena Kandidati so morali na orientacijskem pohodu najti s karto pot med delovnimi točkami. Nošenje ranjenca
14 SV SV 15 Na tabor zaradi za- nimanja za vojaški poklic Od 6. do 18. julija je v organizaciji SV v okolici Bohinjske Bele in na osrednjem vadišču SV na Počku potekal tradicionalni že šestnajsti študentski vojaški ta- bor, ki se ga je udeležilo 62 študentov, od tega je bilo kar 21 deklet. Udele- ženci tabora so v trinajstih dneh pridobili temeljno vojaško znanje in veščine ter spoznali poklic vojaka v SV. Z ekipo revije SV smo jih obiskali na Bohinj- ski Beli na plezališču Iglica, kjer so spoznavali osnovno gorniško opremo in se učili plezanja v naravni steni, ter na vadišču Mačkovec, kjer so urili tehni- ke prečkanja Save Bohinjke. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Med prijavljenimi izbrali več kot polovico Vojaški tabor je namenjen usposabljanju iz temeljnih vojaških vsebin za študente in pol- noletne dijake, prav tako pa je priložnost za predstavitev SV in pridobivanje novih kandi- datov za zaposlitev v SV. Kot je povedal vodja vojaškega tabora 2015 stotnik Dejan Šibilja, so letos za udeležbo na taboru dobili več kot 100 prijav, pri čemer so bili vsi prijavljeni var- nostno preverjeni, poleg tega so morali opra- viti zdravniški pregled z oceno sposoben. Ob tem je še omenil, da so bili med prijavljeni- mi kandidati udeleženci tabora izbrani glede na prednostni vrstni red, pri čemer so imeli prednost študentje, ki se jim uspešno opra- vljen tabor šteje kot opravljena študijska ob- veznost, študentje, ki so štipendisti Ministr- stva za obrambo, in študentje višjih letnikov, ki imajo manj možnosti za poznejšo udeležbo na vojaškem taboru. Med vsemi prijavljenimi so na tabor sprejeli 62 študentov. Izbrani ude- leženci so najprej zadolžili vojaško opremo v skladišču v Ljubljani, nato pa so se prvi dan tabora zbrali pred mariborsko kadetnico, kjer so podpisali pogodbo o udeležbi na ta- boru, in se še isti dan z avtobusom odpeljali v Vojašnico Boštjana Kekca na Bohinjsko Belo, kjer so preživeli prvi teden na taboru. Najprej osvojili osnovno vo- jaško znanje, nato urili bojne postopke Prvi teden so se udeleženci tabora seznanili s splošnimi vojaškimi predpisi, spoznali pa so še osnovna postrojila z orožjem in brez njega. Prav tako so se naučili uporabljati zračno, ma- lokalibrsko in avtomatsko puško, spoznali osnovne položaje za streljanje ter izvedli pri- pravljalna streljanja. Seznanili so se z orientaci- jo na terenu, z ročno radijsko napravo, postop- ki JRKB-dekontaminacije, osnovno gorniško opremo in tehnikami plezanja po naravni steni ter z načini premagovanja vodne ovire s čol- nom, improviziranimi sredstvi ali peš. Pripa- dniki SV so jim po delovnih točkah predstavili tudi druge vrste orožja SV, kot so puškomitra- ljez, pištola, ročno protioklepno orožje, polav- tomatska ostrostrelna puška, ročna bomba in bombomet. Drugi teden se je vojaški tabor pre- selil na osrednje vadišče SV na Poček, kjer so v kampu Vesna na Bilah bivali v šotorih, na va- dišču pa urili taktične postopke. Stotnik Šibilja je razložil, da je poudarek drugega dela tabora predvsem na urjenju bojnih postopkov posa- meznika in oddelka v napadu, obrambi in za- sedi. Dodal je, da udeleženci skladno s taktič- nimi razmerami eno noč preživijo v bivakih v opazovalnici, ki jo izdelajo sami. Vrhunec ta- bora je prikazna vaja, na kateri so morali štu- dentje predstaviti vse taktične postopke delo- vanja, ki so se jih naučili v dveh tednih. V izvedbo tabora vključili tudi kandidate za častnike Študentje so bili ves čas usposabljanja razde- ljeni v dva učna voda, da je bilo delo inštruk- torjev z njimi lažje. Izvajalci vojaškega tabora so bili večinoma pripadniki Šole za častni- ke, pri izvedbi specialističnih vsebin in pod- pori tabornih aktivnosti pa so sodelovali še pripadniki 132. GORP, VZE, 15. polka VL, 430. MOD in drugih enot SV. Stotnik Šibi- lja je razložil, da so tudi letos v izvedbo ta- bora vključili kandidate Šole za častnike, in sicer 26. generacije, ki čakajo na začetek ča- stniškega šolanja. Bodoče častnike in častni- ce so postavljali v vlogo poveljnikov oddelkov ter vodov, kar jim bo v neprecenljivo pomoč pri poznejšem delu z vojaki, ko bodo prevze- li naloge poveljujočih v enotah SV. Poleg tega so izvajalci inštruktorji Šole za častnike tako lahko ocenili njihove vodstvene in organiza- cijske zmožnosti ter sposobnost prenašanja vojaškega znanja na podrejene. Študentje visoko motivirani in učljivi 62 študentov, od tega kar tretjina deklet, je na tabor prišlo z več fakultet. Največ je Živa Kolenc, študentka Fakul- tete za družbene vede: Sem študentka obramboslovja in sem pri- šla na tabor, ker se mi udeležba prizna kot opravljena študijska obveznost. Prav tako razmišljam o zaposlitvi v SV. Ob prvem sti- ku z vojsko so mi všeč vojaška disciplina, zgodnje vstajanje in red, s čimer nimam te- žav. Mislim, da je vojaški tabor koristna do- polnitev študija obramboslovja, saj lahko tu nekatere vsebine, ki jih na predavanjih ob- delamo teoretično, preizkusimo še v praksi. Po koncu študija si želim na Šolo za častni- ke, saj bi rada delala kot častnica v SV. Andraž Možina, študent Medi- cinske fakultete: Z udeležbo na taboru želim pridobiti novo življenjsko izkušnjo, spoznati delovanje SV in aktivno preživeti del počitnic. Za mo- žnost sodelovanja na taboru sem izvedel na spletnem portalu postanivojak.si, na ka- terem sem dobil vse informacije. Vsebine tabora so zanimive in mislim, da jih bomo lahko koristno uporabili tudi v vsakdanjem življenju. Zanimalo bi me delo vojaške- ga zdravnika v SV, nisem pa še odločen, ali bom poklicno pot nadaljeval v civilnem zdravstvu ali vojaški zdravstveni ustanovi. Filip Beličič, študent Fakultete za varnostne vede: Na študentski tabor sem se prijavil, ker me zanima vojaški poklic, prav tako pa bom z njim opravil obvezno študijsko prakso na fakulteti. Tabor je tako po vsebini kot zah- tevnosti presegel moja pričakovanja. Naj- bolj zanimivi sta bili spoznavanje orožja in streljanje z avtomatsko puško. Imam nekaj žuljev na nogi, vendar upam, da se bodo čim prej pozdravili. Ni mi žal, da sem prišel na tabor, saj sem tako spoznal del vojaške- ga življenja, kar mi bo pomagalo pri odlo- čitvi o zaposlitvi. bilo študentov obramboslovja s Fakultete za družbene vede, saj se jim udeležba na ta- boru prizna kot opravljena študijska obve- znost. Nič manj zanimanja za tabor ni bilo med študenti Fakultete za varnostne vede, ker se jim udeležba na taboru prizna kot opravljena obvezna praksa. Vsi udeleženci, ki so se za tabor odločili prostovoljno, so pokazali veliko motiviranosti za delo, če- prav se je večina prvič srečala s težavnim in napornim vojaškim življenjem. Kot je oce- nil stotnik Šibilja, so študentje zelo učlji- vi in zmorejo brez težav opraviti večino nalog. Tudi program tabora je zasnovan tako, da se zahtevnost usposabljanja sto- pnjuje, kar pomeni, da ga lahko opravi- jo vsi skoraj brez težav, saj cilj taborov ni izbor kandidatov. Težave z žulji blažili z lažjo pla- ninsko obutvijo Letošnji vojaški tabor so izvedli še po ustalje- nem programu iz preteklih let. Stotnik Šibilja je razložil, da so na podlagi predhodnih izku- šenj s tabori pripravili nov program, ki pa še čaka na potrditev. V preteklosti so udeleženci tabora imeli veliko težav z žulji, saj njihove noge niso navajene na trde vojaške škornje. Tako je bilo tudi letos, zato so, kot je poja- snil stotnik Šibilja, da bi se izognili težavam z žulji, v vabilu udeležencem poslali seznam priporočljive opreme, ki so jo lahko prinesli s seboj. Med njo so bili rezervni čevlji ali lažja planinska obutev, ki jo lahko obujejo, če se pojavijo boleči žulji. Te so tudi letos s obli- ži in drugim sanitetnim materialom uspešno oskrbeli ter pozdravili pripadniki vojaške zdravstvene enote, ki so udeležence spre- mljali na terenu. Premagovanje vodne ovire s čolnomPrečkanje reke Save Bohinjke pešPredstavitev tehnik plezanja po naravni steni Prenos opreme preko reke
16 SV SV 17 Operacijereševanjaljudi Pripadniki bojnih skupin PEST, specializirane enote vojaške policije, so se od 27. do 31. julija na OSVAD Poček urili iz postopkov operacij reševanja ljudi. Urjenja so potekala v sodelovanju s pripadniki 15. polka vojaškega letalstva, ki so zagotavljali podporo s helikopterji bell 412, z vodniki službenih psov iz čete vojaške policije 72. brigade in s pripadniki čete 1. brigade, ki so zagota- vljale nasprotnika. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv enote O peracije reševanja ljudi oziroma Per- sonnel Recovery je hitro razvijajoča se zmogljivost predvsem evropskih članic Nata. Nekatere članice imajo ta sistem že dobro oblikovan in so pri tem tudi samozado- stne, na primer obrambne sile Združenih držav Amerike, predvsem okrog EAG (European Air Group), njene naloge pa so članice opravljale že v preteklosti, vendar so bile naloge v drugačni obliki in so potekale predvsem individualno. »Gre za naloge iskanja in reševanja izgublje- nih ljudi ali skupin ljudi, ki so zajete ali druga- če ločene od svojih enot,« pove poveljnik enote PEST. To so ljudje, ki so vpleteni v izredne do- godke, zato je treba posredovati hitro in učin- kovito, na primer ob prometni nesreči, naletu na improvizirano eksplozivno sredstvo in pri reševanju kaznivih dejanj terorizma, in v druge podobne izredne dogodke predvsem v poslab- šanem varnostnem okolju. Gre predvsem za is- kanje in reševanje vojaških oseb, lahko pa tudi civilnih, ki so na vojaških območjih oziroma predelih, kjer so varnostne razmere zelo po- slabšane, na primer v mednarodnih operacijah in na misijah. »Glavni nalogi teh enot sta zagotavljati varnost vseh pripadnikov na nekem območju oziroma v določenih razmerah in posledično vzdrževa- ti njihovo visoko moralo, saj vsak pripadnik ve, da ga sistem ne bo pustil samega ne glede na okoliščine, v katerih se lahko znajde,« poudari poveljnik enote PEST. Hitra odzivnost najpomembnejša V tej zmogljivosti so zračne sile, ki zagota- vljajo ognjeno podporo iz zraka in zračni prevoz za pehotne enote, ki izvajajo iskanje in reševanje na tleh, tako imenovani extrac- tion teams (ET), ter krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanja. Posebnost teh štabov je, da so v njih večinoma isti pripadniki, ki nato opera- cijo tudi izvedejo. Vključeni so piloti, tehnič- no osebje, pripadniki ET-jev in drugi. Taka sestava štabov omogoča čim bolj učinkovito načrtovanje, saj so vključeni vsi glavni udele- ženci izvedbe, ob tem pa se pridobi nujen čas od izrednega dogodka do začetka operacije. Sestava ET-jev je različna, v povprečju pa je v njih od šest do deset pripadnikov. Od skupin se zahteva zelo različno znanje, od osnovnega lociranja in identifikacije člove- ka v okolju brez groženj do operacij iskanja in reševanja ljudi v okolju z visoko stopnjo ogroženosti in v okolju ob zmanjšani vidlji- vosti, torej ponoči. Umeščenost teh enot je od države do države različna, skupne pa so jim te značilnosti: – skupine sestavljajo pripadniki, ki so specializirani za posamezna področja; – oprema in oborožitev sta posebej pri- lagojeni nalogam ter specialistični; – usposobljenost in izurjenost sta na specializirani ravni; – imajo zmožnost delovanja v različnih okoljih in na različnih stopnjah varno- stnega tveganja; – usposobljeni so za zračno premestlji- vost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka, pri čemer uporablja- jo navpične manevre s tanko ali debe- lo vrvjo; – oprema podpira opravljanje vseh nalog v razmerah z omejeno vidljivostjo. Enota PEST/SEVP skladno s svojim po- slanstvom deluje tudi kot intervencijska enota za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki se lahko spremenijo v krizne razmere na območjih, ki so posebnega pomena za obrambo. Krizne razmere lahko obsega- jo še izgubljenega človeka, ki je lahko tudi ugrabljen, dogodek s talci, poskus samo- mora, težje kršitve javnega reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom Slovenske vojske, ki so bili osumljeni hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka, prijetje vojaških oseb, če je večje varnostno tvega- nje za pripadnike, ki bi tako nalogo opra- vili, in drugo. Kot je še povedal poveljnik enote PEST, se za vse zgoraj naštete krizne razmere lahko uporabljajo vsi postopki načrtovanja in iz- vedbe operacij reševanja ljudi. S tovrstnim urjenjem z načrtovanjem in izvedbo so pre- igravali različne scenarije, in sicer različ- ne tipe izgubljenih ljudi ter različne sto- pnje varnostne ogroženosti, utrjevali pa so še združljivost z drugimi enotami SV, ki s svojim deležem lahko omogočijo boljše re- zultate reševanja takih dogodkov glede na varnostne razmere.Usposobljeni morajo biti za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka. Zajetje nevarnega človeka Vpad v objekt Krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanjaVodniki psov iz čete vojaške policije 72. brigade Terensko urjenje bojnih skupin PEST
18 SV SV 19 M ednarodnega tekmovanja v voja- škem jadralnem prvenstvu se je Slovenska vojska udeležila že leta 1998 v Buckerburgu v Nemčiji in leta 2004 v italijanskem Riettiju. Takrat sta za Sloven- sko vojsko tekmovala Željko Roškar in Seba- stijan Ramšak. Minilo je deset let, ko so v SV spet dobili povabilo. »Do lani se je zdajšnja ekipa želela udeleževati le vojaških jadralnih tekmovanj. Lani smo se po posebnem pova- bilu člana francoske članske reprezentan- ce v jadralnem letenju Didierja Barandiarja- na odločili, da gremo. Po potrditvi vodstva Slovenske vojske smo šli,« pove nadporoč- nik Damijan Korpič. Lani se je tekmovanje za ekipo končalo zelo dobro. »Ravninski del francoskega Romorantina je bil za naju z Ro- bertom Prelcem idealen. Zelo dolge naloge ob vremenu z močnimi dviganji sva v osmih tekmovalnih dneh odletela zelo samozave- stno in taktično dobro. Zadnji tekmoval- ni dan je bila 513 kilometrov dolga naloga, ki sva jo odletela toliko zadržano, da nisva predčasno zunajletališko pristala in sva se vodečih dveh držala do konca. Tako sva do- segla prve stopničke za SV na tekmovanjih v jadralnem letenju.« Kot je dejal, so sloven- ski jadralni piloti tako postali poleg vojaških velesil v jadralnem letenju, kot so Francija, Nemčija, Belgija, Danska in Nizozemska, primerljivi za dobre dosežke tudi v priho- dnje. »Zato so tudi letos za Holzdorf posla- li posebno povabilo našim poveljujočim na GŠSV.« Močan zahodni veter in ter- mično razgiban teren onemo- gočila ponovitev lanskega uspeha Dosežek slovenskih vojaških jadralnih pi- lotov je bil na letošnjem tekmovanju dober, vendar pa, kot je povedal nadporočnik Kor- pič, pod pričakovanji. »Razlogov za slab rezultat je več, ekipi pa sta največ težav povzročala močan zahodni veter in termič- no zelo razgiban teren industrijske deže- le Saške. Dovolj je ena napačna odločitev in lahko ostaneš brez stopničk. Žal se nam je to zgodilo. Letos so nas posebnosti terena in moč vetra negativno presenetile. Mogoče smo malo premalo računalniško analizira- li vse sodelujoče na tekmovanju v našem ra- zredu,« doda. »Južno od Berlina je zelo velik dnevni kop oziroma depresija, čez katero smo dvakrat leteli vzdolžno. Dnevni kop je obdan z velikimi jezeri. Le mi smo leteli se- verno od kopa, ker posebnosti žal nismo po- znali. Pri zahodnem vetru je to območje se- verno termično precej manj ugodno. Če tega ne veš, so končne hitrosti na nalogi manj- še. Napaka zadnjega tekmovalnega dne za- radi pristanka 15 kilometrov pred letališčem nam je vsem trem preprečila boljše uvrsti- tve.« Kljub temu so z dvema uvrstitvama na mednarodna vojaška tekmovanja v okviru CISM (International Military Sports Coun- cil) bliže zelo želeni vojaški reprezentanci Slovenske vojske, kar bi jim priprave in ude- ležbo na mednarodnih vojaških tekmova- njih zelo olajšalo. Ekipa z mislimi že v Franciji Na tekmovanju so vsako jutro potekali tako imenovani brifingi, torej sestanki vseh pi- lotov z vodstvom tekmovanja, na njih pa se glede na vremensko napoved, ki jo pripra- vi vremenoslovec, vodja tekmovanja odlo- či za dolžino discipline. »Navadno je nalo- ga v trikotniku z dvema ali tremi točkami, ki jih moraš obleteti. Jadralno letenje je pov- sem odvisno od vremena, in sicer od moči termike ter smeri vetra, to pa pomeni, da se jadralni pilot sam odloči, po kateri poti bo letel do določene točke.« Letošnje naloge so bile le enkrat daljše od 300 kilometrov, lani v Franciji pa so bile v povprečju dolge več kot 400 kilometrov. »To v seštevku točk po- meni, da za nalogo, ko jo obletiš, dobiš več točk.« Izkušnja z dveh tekmovanj, ki so se ju ude- ležili jadralni piloti letos in lani, je, kot je dejal Korpič, zelo pozitivna. »Jadralno lete- nje v Sloveniji je tekmovalno zelo dobro raz- vito. Zdaj v Riettiju v Italiji poteka evropsko prvenstvo v klubskem razredu, v njem pa je slovenski pilot Boris Žorž uvrščen na trenu- tno tretje mesto.« Dodal je, da v jadralnem letenju napake, kot je predčasen pristanek, za dober končni rezultat ne smeš narediti. »Jadralno letenje zahteva dobro fizično pri- pravljenost, izkušnje in veliko treninga, da si lahko v vrhu. Izkušnje imamo, na naših travnikih oziroma v aeroklubih dobro treni- ramo, bili smo že v vrhu in verjamem, da še bomo.« Ekipa je z mislimi že v Franciji na tekmova- nju prihodnje leto. »Posebnih daril franco- skih pilotov in osebnega povabila njihovih vojaških jadralcev, s katerimi letimo že dve leti, ne moremo spregledati. Tako bo priho- dnje leto slovenska zastava ponovno na dro- govih južno od Pariza.« Jadralna letala kot pomemben vidik učenja osnov letenja »Jadralno letenje je z vojaškega vidika po- membno zaradi učenja osnov letenja,« pove nadporočnik Korpič in nadaljuje: »To Mednarodno voja- ško prvenstvo v jadralnem letenju V petek, 31. julija, se je z uradno slovesnostjo končalo 17. mednarodno voja- ško prvenstvo v jadralnem letenju v nemški letalski bazi Holzdorf, začelo pa se je 20. julija. Obnovljena baza nekdanje vzhodnonemške vojske je sto kilo- metrov severno od Berlina. Letos se je tradicionalnega tekmovanja v jadral- nem letenju udeležilo rekordnih 77 pilotov iz sedmih držav, bilo pa je tudi medijsko zelo dobro pokrito. Nemške letalske sile v zadnjih letih namenjajo vedno večji poudarek jadralnemu letenju, posebno na šolskem in tekmoval- nem področju. Besedilo: nadporočnik Damijan Korpič in Nataša Oblak Fotografije: štabni vodnik Matjaž Jakša Letošnjega mednarodnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju so se iz Slovenske vojske udeležili prvič trije piloti tekmovalci, in sicer štabni vodnik Robert Šlaus iz 153. LETEHESK, nad- poročnik Damijan Korpič iz 74. PEHP ter nadporočnik Rok Einhauer iz 151. HEESK. Pomočnika sta bila stotnik Robert Prelec iz LETŠ in štabni vodnik Matjaž Jakša iz 153. LETEHESK. Vsi trije jadralni piloti so leteli z letali klubskega razreda, kar pomeni, da svoja jadralna letala ne sme- jo obtežiti z vodo. Omeniti velja, da gre za ekološko zelo čist šport, saj poteka od pet do šest minut dolg vlek motornega letala na višini od 500 do 600 metrov, nadaljevanje leta z jadral- nim letalom pa poteka ob zakonitostih, ki veljajo v naravi. Med slovenskimi vojaškimi piloti je nadporočnik Damijan Korpič zasedel 14. mesto, štabni vodnik Robert Šlaus 25. mesto in nad- poročnik Rok Einhauer 27. mesto. Osnovni kategoriji jadralne- ga letenja V jadralnem letenju sta dve osnovni kate- goriji, in sicer klubski razred (letala z raz- ponom 15 metrov, brez zakrilc in možnosti za obtežitev z vodo) ter odprti – mešani ra- zred (letala z večjim razponom, pri katerih lahko jadralno letalo obtežijo z vodo, po- leg tega imajo zakrilca, kar pripomore k še večjim hitrostim na preletu). To se na različ- nih tekmovanjih lahko deli še na standardni razred, 18-metrski razred, dvosede in dru- go. Za vse kategorije veljajo tako imenova- ni indeks faktorji, ki jih določijo proizvaja- lec jadralnega letala in nacionalne letalske zveze. Po svetu se največ uporablja nem- ška lista DAEC, na kateri so zbrana vsa ja- dralna letala na svetu in je najbolj realna. Obtežitev jadralnega letala z vodo po- meni, da ima jadralno letalo večjo krilno obremenitev, tako da ima več energije, ki jo jadralni pilot po dviganju v termičnem vzgornjiku porabi za let naravnost. Večja je teža, večje hitrosti dosegajo jadralna le- tala, je pa to pogojeno z močnim vzgornji- kom. Pilot si glede na svojo težo in napove- dano vreme z vodo obteži svoje jadralno letalo. pomeni, da z jadralnim letenjem na začetku učenja pridobiš osnove brez dejavnikov vpli- va motorja. Vojske po svetu jadralnega letal- stva, kot mi je znano, za druge vojaške na- mene ne uporabljajo. Na travnikih, kar je fraza za aeroklube, velja, da pravi piloti zra- stejo iz jadralnih pilotov. Drugi dejavnik, ki ni zanemarljiv, je cena letenja z jadralnim le- talom, ki je bistveno nižja od cene letenja s šolskim motornim letalom.« Kot primer je navedel francosko vojsko, ki šolsko učenje izvaja na jadralnih letalih. V štirih letalskih bazah imajo več kot 70 plastičnih jadralnih letal. »Kot učitelji jadralnega letenja smo se že lani pogovarjali s Francozi. Vsak njihov vo- jaški pilot mora v srednji vojaški šoli odlete- ti 300-kilometrski prelet. Na jadralnih letalih potekata praksa v srednji šoli in tudi izbirni postopki za sprejem na šolanje. Tudi države, kot so Danska, Nizozemska, Nemčija, Itali- ja in druge, imajo šolska jadralna letala.«
20 SV SV 21 Tudi cougarji pripra- vljeni za reševanje Od junija je v sistemu odzivnih sil na voljo tudi helikopter cougar, s katerim pripadniki 151. helikopterske eskadrilje lahko pomagajo pri reševanju v go- rah, pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in gašenju požarov. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek C ougar je najzmogljivejši helikop- ter Slovenske vojske in je bil kot re- zervni helikopter v sistem odziv- nih sil vključen že pred leti. Letos so se v 151. HEESK odločili, da bodo med poletno vročino, ko je požarna ogroženost visoka, poleg bellov 412 na voljo tudi cougarji, saj lahko v enem naletu pripeljejo po 2500 li- trov vode. Glede na vključitev v sistem od- zivnih sil je cougar obenem tudi rezervni helikopter za Gorsko reševalno službo in helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Od junija lahko dva izmed štirih cougar- jev, če je treba, opremijo s hidravlično dvi- galko oziroma vitlom, ki omogoča reševa- nje v gorah. Poveljnik 151. HEESK major Igor Lani- šnik je povedal, da vitla do zdaj niso ve- liko uporabljali, in dodal: »Inštalacija za vitel je bila vgrajena ob nakupu zadnjih dveh helikopterjev leta 2004, kar pomeni, da sta bila uporaba in reševanje z vitlom predvidena že takrat. Za cougarje imamo en vitel, ki ga lahko vgradimo na helikop- terja H3-73 in H3-74. Operativna sposob- nost eskadrilje se kljub visoki stopnji iz- urjenosti povečuje, saj tako zmanjšujemo možnost deficitarnosti posadk in opre- me.« V začetku julija sta bili za uporabo vitla usposobljeni dve posadki, na koncu meseca pa še trije piloti in dva tehnika le- talca. Usposabljanje za pilota traja pet ur in 30 minut učinkovitega dela z vitlom na omejenih terenih in v gorah. Naloge, ki jih lahko opravljajo z vitlom, so raznovrstne, in sicer spuščanje in dviganje vojakov na zahtevnih terenih, evakuacija ljudi in re- ševanje poškodovancev. Major Lanišnik je povedal, da se vitel trenutno uporablja le za reševanje. Hidravlični vitel Standardni operativni postopek za uporabo vitla so napisali v Vojaškem letalskem orga- nu. V dokumentu je zapisano, da se vitel lahko uporablja podnevi in ponoči, pri čemer mora biti podnevi na helikopter vgrajeno zrcalo, ki omogoča pilotu pogled nazaj in navzdol. Vitel je zunanji in pritrjen na helikopter tritočkov- no. V nasprotju z vitli na helikopterjih bell 412, ki so električni, je na cougarju hidravlič- ni. Zaradi olja v vitlu je najvišja zunanja tem- peratura zraka lahko 40 °C. Na vitlu je vgrajen varnostni ventil, ki samodejno vključi zavo- ro in prepreči odmotavanje jeklenice, če bi se tlak hidravličnega sistema znižal na manj kot 145 barov. Vitel se sicer napaja le prek enega sistema, čeprav ima helikopter dva neodvi- sna hidravlična sistema. Delovanje vitla teh- nik letalec upravlja s krmilno ročico, na kateri so gumbi, s katerimi določa hitrost spuščanja ali dviganja in tudi hitro ustavljanje jeklenice. Največja hitrost dviganja ali spuščanja jekleni- ce je približno 1 m/s. Prek stikala oziroma po- tenciometra na krmilni ročici se lahko ta hi- trost tudi poljubno zmanjša. Na boben vitla je navita 90 metrov dolga jeklenica, ki lahko dvi- gne 272 kilogramov oziroma največ dva člo- veka hkrati. Tehnik letalec in reševalec letalec morata biti ves čas, ko sta v helikopterju, varovana z vr- vico, ki je vpeta v sidrišče in ne sega več kot tretjino velikosti človeka zunaj helikopterja. Tehnik letalec, ki je tudi operater vitla, in re- ševalec letalec morata nositi zaščitno čelado, rokavice ter jopič. V helikopterju so še ročne škarje za morebitno rezanje jeklenice in naboj za sekanje jeklenice, upravlja pa ga pilot prek stikala na kolektivni palici. Vitlanje se lahko izvaja le ob lebdenju, jeklenica pa ne sme biti nagnjena za več kot 10°. Usposabljanje z vitlom Na začetku poletja smo pripadnike 151. HEESK spremljali med usposabljanjem v vi- sokogorju. Tehnik letalec štabni vodnik Zlat- ko Sardinšek, ki je tudi inštruktor za uspo- sabljanje z vitlom, je povedal: »Usposabljanje moramo opravljati na različnih terenih, da lahko preizkusimo različne taktike. Gorski teren, gozdne jase, strma pobočja, vršaci … Vitlanja ne smemo opravljati, če veter in teren tega ne omogočata ali če je jeklenica prekrat- ka. Vitlanje mora biti prilagojeno oviram, re- ferenčnim točkam in na najnižji varni višini. Med dviganjem prazne jeklenice helikopter zaradi varnosti ljudi pod njim ne lebdi nad krajem pobiranja.« Tehnik letalec poleg upra- vljanja vitla opravlja tudi svoje običajne nalo- ge, saj opozarja pilota na oddaljenost od tere- na in ovir po sistemu ure. Drevo na 6, 15 m na primer pomeni, da je 15 metrov za repom he- likopterja drevo. Poleg tega Tehnik letalec po- maga pri vkrcanju in izkrcanju reševalcev ter poškodovancev. Ena izmed obveznih vaj, ki jih morajo opra- viti tehniki letalci, sta tudi spust in dvig dveh reševalcev z dolgo jeklenico. Štabni vodnik Blaž Langus, ki je vaje opravljal pod nadzo- rom inštruktorja, je bil videti zelo zadovoljen in hkrati tudi utrujen. »Kar nekaj časa sem se v mislih pripravljal za tole usposabljanje, za ka- tero sem slišal od starejših kolegov, da je zelo zahtevno in pokazalo se je, da so imeli prav. V vaji sem moral uporabiti vse znanje, ki sem ga do zdaj pridobil na cougarjih. Bilo je pre- cej naporno in veselim se, da gre moje usposa- bljanje proti koncu in da bom lahko kmalu so- deloval v pravih akcijah reševanja ljudi, kar je tudi naše poslanstvo,« nam je povedal štabni vodnik Blaž Langus. Njegov inštruktor štabni vodnik Zlatko Sar- dinšek je dodal, da praktično usposabljanje tehnikov letalcev obsega enajst ur letenja in vsaj 30 ciklov za spust in dvig pod nadzorom inštruktorja ter prav toliko ciklov, ki jih kan- didat opravi brez pomoči inštruktorja. Ti cikli so razporejeni tako, da si vaje sledijo od naj- lažje proti najtežji. Prva vaja obsega spust in dvig uteži z majhne višine do 20 metrov na ne- omejen teren, sledi vaja spusta in dviga uteži z večje višine do 40 metrov, nato spust in dvig enega reševalca z majhne višine na neomejen teren ter omejen teren, sledi isto z velike viši- ne, nato z dvema reševalcema in na koncu dvig reševalca s ponesrečencem v vreči z velike vi- šine. »Pri tem se navadno pojavlja veliko težav z nihanjem in vrtenjem reševalca z vrečo, kar je tudi za profesionalce videti kar strašljivo. Naloga nas inštruktorjev je, da kandidatu po- kažemo in ga naučimo, kako razmere rešimo,« je končal Sardinšek. V Sloveniji s helikopterji najpogosteje rešuje- jo v gorah in na pogozdenih terenih. S heli- kopterjem lahko rešujejo tudi nad vodo, kjer mora helikopter lebdeti čim višje nad ponesre- čencem, da ga ne utopi z ustvarjanjem vodne megle. V primerih reševanja nad vodo mora biti posadka opremljena z reševalnimi jopiči. Po besedah majorja Lanišnika bodo kmalu obnovili pridobljeno znanje tudi drugi piloti iz oddelka. Dodal je, da je bilo treba usposobi- ti za reševanje tudi posadke cougarja, saj so v 151. HEESK samo v letošnjem letu z belli sode- lovali v 144 akcijah, od tega v akcijah Gorske reševalne službe 93-krat, v sistemu helikopter- ske nujne pomoči pa 51-krat, pri čemer smo naleteli 164 ur, prepeljali ali rešili pa približno Dvig poškodovanega z vitlom Usposabljanja opravljajo na različnih terenih, da lahko preizkusijo različne taktike. … med katerimi je tudi tehnik letalec štabni vodnik Blaž Langus Inštruktor Zlatko Sardinšek svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše rodove... 150 ljudi. Letošnje poletje kljub hudi vročini do zdaj še niso imeli potrebe po gašenju s heli- kopterji. Dodatna zmogljivost, ki jo pomenita vitel in sodobno opremljen helikopter cougar s kompletno medicinsko opremo za medbol- nišnične prevoze in z visoko usposobljeno po- sadko, so državljanom tako vedno na voljo. Fotografija:arhivBlažLangus
22 SV SV 23 Helikopterska reševalna skupina Začetki helikopterske reševalne skupine segajo v oktober 1992, ko je takra- tno Pokrajinsko poveljstvo za TO Gorenjske začelo usposabljati za vojaško re- ševanje s helikopterjem. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek P oveljnik zmogljivosti za vojaško gorsko reševanje podpolkovnik Miha Kuhar iz 132. gorskega polka je povedal, da je glavni namen helikopter- ske reševalne skupine helikoptersko reše- vanje pripadnikov Slovenske vojske, pripa- dnikov tujih vojsk na vajah v Sloveniji in, če je treba, reševanje civilnega prebivalstva v domovini in tujini. Dodal je: »Idejni po- budnik je bil brigadir Janez Kavar, usposa- bljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne Gorske reševalne službe pri PZS. Prva sku- pina vojaških reševalcev letalcev je bila po- drejena Pokrajinskemu poveljstvu za TO Gorenjske. Danes v primeru HERS (heli- kopterske reševalne skupine, op. a.) govo- rimo o zmogljivosti in ne o enoti. Skupino aktivira GŠSV prek Združenega operativ- nega centra.« V skupini je trenutno sedem članov, od tega sta dva inštruktorja. Trenu- tno nimajo zdravnika. Če je treba, jim ga zagotovi vojaška zdravstvena enota ali na podlagi zahtevka prek ZOC GRS. Od 1. ju- nija skupina deluje v 132. gorskem polku, poveljuje pa ji nadporočnik Aleš Hočevar, ki je povedal, da njeni pripadniki prihajajo iz različnih enot Slovenske vojske in da tre- nutno zato nimajo težav, saj jim poveljujo- či zagotavljajo nemoteno udeležbo na sku- pnih aktivnostih. »Redna usposabljanja s helikopterjem imamo enkrat na mesec, po- magamo pa tudi 151. HEESK pri usposa- bljanju novih članov posadk helikopterjev za delo z vitlom. Poleg usposabljanj ob po- višani stopnji pripravljenosti tudi dežura- mo. Aktivirajo nas lahko kadarkoli po na- črtu Vihra-gore,« je povedal nadporočnik Hočevar. Njihove najpomembnejše nalo- ge so usposabljanje, dežurstva in reševanje. Poleg tega vzdržujejo, zagotavljajo in skla- diščijo osebno ter skupno opremo in sode- lujejo na prikaznih vajah ter predstavitvah. Usposabljanje reševalcev letalcev Vodja helikopterske reševalne skupine nad- poročnik Aleš Hočevar je povedal, da mo- rajo tisti reševalci letalci, ki imajo veljavno licenco za reševanje z bellom 412, za prešo- lanje na cougar opraviti le nekaj osnovnih vaj, in sicer pripravo helikopterja za delo, izdelavo vrvne ograje, izdelavo sidrišča za spust po vrvi, izbiro mesta za pristanek he- likopterja na terenu, spust po vrvi v paru, dviganje z vitlom v paru, dvakrat dviganje reševalca s ponesrečencem z vitlom in upo- rabo vrvice proti vrtenju. Po besedah nadporočnika Hočevarja sta dve bistveni razliki pri vitlanju z bellom 412 in cougarjem. »Prva je v helikopterju. Cougar je večji in močnejši, poleg tega ima prostornejšo kabino in pristajalno podvoz- je, bell 412 pa ima pristajalne sani. Druga razlika je v vitlu. Na helikopterju bell 412 je elektromotoren in je v kabini, na cougar- ju pa je hidravličen in zunaj. Vsaka vrsta je za nekaj boljša. Pri zunanjem vitlu ni te- žave s prehodom čez smučko oziroma sto- pničko pri vitlanju s helikoptersko vrečo, po drugi strani pa notranji vitel omogoča bolj preprosto vstopanje s ponesrečencem v kabino.« Ponesrečence vitlajo na tri na- čine. Pri vitlanju človeka, ki nima plezal- nega pasu, reševalci uporabljajo petzlov sedež, to je rdeči trikotnik z naramnica- mi, ki se ovije okoli pasu. Za vitlanje po- nesrečenih se za težje poškodbe uporablja tudi vakuumska in helikopterska vreča. Če ima človek, ki se je zaplezal, na sebi plezal- ni pas, vpenjajo kar v njegov plezalni pas. Kateri postopek bodo izbrali, je odvisno od poškodb reševanega in razmer na kraju, Za polno obnovitev licence reševalcev letalcev, ki velja za heli- kopterja bell 412 in cougar, je treba opraviti vaje: ŠT. VAJE IME VAJE MIN. ŠT. PONO- VITEV ZA REŠE- VALCA LETALCA MIN. ŠT. PONO- VITEV ZA REŠE- VALCA LETALCA INŠTRUKTORJA V2 priprava helikopterja za delo, iz- delava vrvne ograje 1 1 V3 izdelava sidrišča za spust po vrvi 1 1 V5 vstopanje v helikopter in izstopa- nje iz njega v lebdečem položaju na različnih višinah na terenu 2 1 V8 priprava ponesrečenca za dvig z vitlom 1 1 V9 izbira mesta za pristanek helikop- terja na terenu 1 V11 navajanje helikopterja z vizualnimi znaki in radijsko postajo 1 2 V12 spust po vrvi v paru 1 1 V16 dviganje reševalca s ponesrečen- cem (vitel) 2 2 V17 uporaba vrvice proti vrtenju 2 2 V18 uporaba teleskopske palice za pri- stop v steno 1 1 kjer se poškodovanega pobira. Reševalec mora biti med vitlanjem pozoren na pravil- no vpetje v kljuko vitla, na samovarovanje v helikopterju ali na tleh, opremo, ponesre- čenca in druge člane posadke, predvsem pa na pravilno delo po predpisanih postop- kih in na jasno komunikacijo s posadko helikopterja. Reševanje je lahko tudi služba Usposabljanje z vitlom na cougarju sta opravila tudi vojak Dušan Hrnčič in pod- častnik za izobraževanje in usposabljanje štabni vodnik Miha Arh. Oba sta že več let člana Gorske reševalne službe in helikop- terske reševalne skupine, ki ji je Arh tri leta tudi poveljeval. Povedala sta, da mora biti reševalec letalec pri svojem delu pozoren na posadko, helikopter, ponesrečenca, vre- menske razmere, postopke in drugo, pred- vsem pa na svojo varnost in varnost drugih, čeprav so le potniki v helikopterju. Reševalci, vsaj tisti, ki jih poznam, so zelo srčni in predani ljudje. Gore in reševanje v gorah so navadno spoznali že v mladosti ter postali tako zasvojeni, da so gore njihov drugi dom, pomoč ljudem pa jim je postal način življenja. Tudi štabni vodnik Arh je že kot deček po- gosto s kolesom obveščal reševalce o nesre- čah, saj sta bila v vasi le dva telefona, nje- gov sosed pa je bil načelnik GRS Bohinj. »Da sem postal gorski reševalec, je bilo ver- jetno že kar samoumevno, saj sta bila reše- valca že moj oče in starejši brat,« je pove- dal Arh, ki ga pri njegovem delu podpirajo žena in hčerki ter nadrejeni v službi. Dušan Hrnčič verjame, da je reševanje lahko tudi služba, in dodaja: »Reševalec si ali nisi, nekaj vmes ni. Kar nekaj ljudi je reševalcev, ko pa jih potrebuješ, nimajo časa. Po drugi strani je za zdaj še veliko več srčnih ljudi, ki bodo tudi med kosilom odložili žlico in tekli pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč, pa ga niti ne poznajo. To je pomembno, zato smo reševalci. Občutek, ko gre vse po na- črtu in se rane hitro zacelijo, je zelo dober. »Poleg radijske, reševalci uporabljajo tudi znakovno komunikacijo,« je povedal Dušan Hrnčič.Večino reševanj v gorah opravijo s helikopterjem bell 412.
24 SV SV 25 Nasprotno je občutek slab, ko ne gre vse po načrtu in se nima več kaj zaceliti. Človek se z vsako izkušnjo bolj utrdi. Pri sebi opažam, da ko pride poziv za akcijo, se čustveno za- prem v nekakšen mehurček in opravim delo, ki ga moram opraviti, pa naj bo karkoli.« Štabni vodnik Arh, ki je član GRS Bohinj od marca 1987, je tudi inštruktor GRS, leta- lec reševalec GRS, inštruktor letalskega re- ševanja GRS, namestnik predsednika GRS Bohinj, aktiven na področju izobraževanja in vodenja reševalnih akcij v poletni sezoni, kot reševalec letalec pa redno dežura na Br- niku. Od leta 2001 je sodeloval v približno 350 akcijah, od tega približno v 170 reševa- njih s helikopterjem. Opravil je tudi več kot 1000 vitlanj na helikopterju. V tem obdobju je reševal ob vseh mogočih urah in vremen- skih razmerah. Nekatere si je za vedno za- pomnil. Arh se tako spominja marca 1988, ko se je prvič srečal s smrtjo, in doda: »Trije belgijski otroci so zapustili urejeno smu- čišče na Voglu in zdrsnili 150 metrov čez steno, pri čemer je eden čudežno preživel, dva žal ne. Težko je bilo tudi med reševa- njem dveh sošolcev in članov naše postaje GRS, saj se je eden ponesrečil v steni, dru- gega pa je stisnila smreka. Nesreč s tragič- nim koncem se je nabralo kar veliko, pre- več, žal ali pa na srečo se jih ne da pozabiti. Omenil bi še 22-letnega fanta, ki je imel zlo- mljeno nogo. Zaradi vetra do njega nismo mogli s helikopterjem in smo se odpravili peš, žal pa je med reševanjem zaradi pod- hladitve umrl. Ob takih primerih se vidi, koliko si lahko pomagamo s helikopterjem oziroma da smo odvisni tudi od človeške moči. Na srečo je več akcij z dobrim kon- cem, za kar si poplačan s pogledom in sti- skom roke. Zato sem srečen, da sem lahko gorski reševalec.« Tudi tehnik letalec od blizu doživlja osebne tragedije ponesrečenih. Štabni vodnik Sar- dinšek je povedal, da pri reševanju doživi veliko lepih trenutkov, ko vidi, da je neko- mu pomagal, ko se je odločalo med tem, ali bo preživel ali ne. Dodal je: »Takrat še naj- bolj vidimo, da trud, ki ga vlagamo v naše usposabljanje in kondiciranje, ni zaman. Ne bom pozabil, ko sem z vitlom v helikopter skupaj z reševalcem dvignil moškega, ki je ležal v vreči s polomljenima rokama in po- škodbami glave in se je zahvalil, na obrazu pa je imel blagi nasmešek zadovoljstva, ker je bil končno v helikopterju, s pomočjo ka- terega smo mu skrajšali trpljenje. Pri našem delu pa je tudi veliko žalostnih trenutkov, ko doživljamo, da nekdo umira zraven nas.« Člani helikopterske reševalne skupine so praviloma tudi člani GRS. V kakršnikoli vlogi že, vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč in reševati življenja, ob tem pa osta- jajo skromni, a srečni. helikopterskA reševalnA skupinA Medijsko najbolj odmevna intervencija helikopterske reševalne skupine je bila v Bosni in Hercegovini, kjer so leta 2014 reševali ob poplavah. Vstop reševalca letalca Aleša Hočevarja s poškodovancem v helikopter Miha Arh je eden izmed najbolj izkušenih reševalcev letalcev. ObjaveMinistrstva zaObraMbO Št.318,31.avgust2015 1sv 5045. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)in1.odstavka80.členaPravilnikaopri- znanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št. 41/07,4/11in86/11)izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJ MINISTRSTVAZAOBRAMBO I.medaljozamednarodnosodelova- njeI.stopnje prejme: MIRCEADUŞA,1955,Romunija II.medaljozamednarodnosodelova- njeIII.stopnje prejme: polkovnikELENKOPETROVANDREEV,1962, Bolgarija III.medaljozamednarodnosodelova- njeIV.stopnje prejme: višjištabnipraporščakMICHAELR.LAWREN- CE,1963,ZdruženedržaveAmerike Številka:094-2/2015-20 Datum:29.5.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5046. Napodlagiprvegaodstavka45.člena ZakonaoslužbivSlovenskivojski(Ur.list RS,št.68/07)inKriterijevzaizrednapo- višanjavojaškihosebvčinuobupokojitvi (št.811-1/2009-915zdne11.9.2009) izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU ČASTNIKOVOBUPOKOJITVI I.včinpolkovnik: MarjanPOVŠIČ,1961 II.včinmajor: MirelaŠAVLE,1961 Številka:811-11/2015-19 Datum:2.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5047. Napodlagiprvegaodstavka45.člena ZakonaoslužbivSlovenskivojski(Ur.list RS,št.68/07)inKriterijevzaizrednapo- višanjavojaškihosebvčinuobupokojitvi (št.811-1/2009-915zdne11.9.2009) izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU PODČASTNIKAOBUPOKOJITVI včinštabnivodnik: MarjanFLIS,1960 Številka:811-11/2015-18 Datum:2.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5048. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobe- sedilo)in1.odstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO velikoplaketozasodelovanje prejme: DRUŠTVOVOJAŠKIHPILOTOVVSEHGE- NERACIJINPRIJATELJEVVOJAŠKEGA LETALSTVA Številka:094-2/2015-21 Datum:5.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5049. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobe- sedilo)in1.odstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO medaljozamednarodnosodelovanje III.stopnje prejme: majorANTHONYALDRINBRUMWELL, 1969,Združenokraljestvo Številka:094-2/2015-22 Datum:15.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5050. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO medaljovslužbimiru prejmejo: CharlesBENEDEJČIČ,1969 MihaelDERVARIČ,1986 DanijelKNAP,1974 MarkoKRAJNC,1980 DanijelKREJAN,1974 TadejKUKOVEC,1988 PrimožLACI,1984 PrimožLOVREC,1989 BojanLUNEŽNIK,1980 BoštjanPOSINGER,1975 SimonROJKO,1983 RokTAJHMAN,1988 UrošŽIBERT,1971 Številka:094-3/2015-45 Datum:4.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5051. Napodlagi63.ačlenaZakonaoobram- bi(Ur.listRS,št.103/04‒uradnopreči- ščenobesedilo)in11.členaUredbeovo- jaškihuslužbencih(Ur.listRS,št.54/03in 119/07)izdajam UKAZ ONAPREDOVANJUNVUV RAZREDIH napredovanjevV.razred: VinkoVRATINČIČ,1963 Številka:811-11/2015-11 Datum:13.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5052. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OSPREMEMBIUKAZANAČELNIKA GENERALŠTABASV, ŠT.094-3/2015-49ZDNE13.5.2015 UkazopodelitvipriznanjMinistrstvaza obrambo,št.094-3/2015-49zdne13.5. 2015,sespremenitako,dasesseznama prejemnikovSREBRNEMEDALJENAČEL- NIKAGŠSVčrtaDavidSTROJAN,1972, Ljubljana. Številka:094-3/2015-51 Datum:14.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5053. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA GENERALŠTABASV zlatomedaljonačelnikaGŠSV prejme: AndrejJURJEVIČ,1964 Številka:094-3/2015-50 Datum:15.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5054. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO medaljovslužbimiru prejme: AntonKLOPČIČ,1962 Številka:094-3/2015-64 Datum:2.6.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5055. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako- naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS, št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB72.BR I.včinnaddesetnik: UrošAVBELJ,1979 II.včindesetnik: UrošFLAJS,1981 III.včinpoddesetnik: JožeJELENOVEC,1982 Številka:811-3/2015-7 Datum:16.2.2015 Major ErnestPLEH POVELJNIKBATALJONA 5056. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako- naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS, št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKAEPOD včinpoddesetnik: BrigitaPOSTOLOVA,1980 Številka:811-3/2015-9 Datum:18.2.2015 Polkovnik ErnestANŽELJ POVELJNIKEPOD
26 SV SV 27 2sv 5057. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOV10.PEHP I.včindesetnik: AntonGALOVEC,1976 II.včinpoddesetnik: AlešBALEK,1991 MarkoKRAPEŽ,1988 MaticŠPRINGER,1991 MatjažVELIKONJA,1988 Številka:811-3/2015-2 Datum:20.2.2015 Podpolkovnik FrancKALIČ POVELJNIK10.PEHP 5058. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOV 132.GORP I.včindesetnik: RobertBOŽIČ,1981 MarjanLOKATELJ,1988 AlešMANDELJ,1989 AntonVasjaPREMERL,1980 II.včinpoddesetnik: BlažARH,1990 ZoranBOJKOV,1984 AlešHRIBAR,1987 MatejKEKUŠ,1985 MatjažKRAJNC,1982 LukaLOKATELJ,1989 DanielPIŽIR,1987 LukaRAVNIKAR,1990 BožidarRUŽIĆ,1987 SamoSAMARDŽIĆ,1988 SanjaŠETAR,1987 DomenŠIVIC,1988 Številka:811-3/201-10 Datum:23.2.2015 Podpolkovnik RobertKLINAR POVELJNIK132.GORP 5059. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOV 132.GORP včinpoddesetnik: DavidBOŠKOVIĆ,1984 JernejČOH,1985 DejanDJUKIĆ,1991 SuzanaDOLINAR,1982 SuzanaDREVENŠEK,1986 Številka:811-3/2015-16 Datum:20.3.2015 Podpolkovnik RobertKLINARPOVELJNIK 132.GORP 5060. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB72.BR I.včinnaddesetnik: AlešCAF,1984 DanijelDUH,1985 MarjanLOPATECLAKŠMAN,1971 II.včindesetnik: SašoBURGIĆ,1983 GregorCERAR,1985 SamoHROVAT,1988 DavorKAUČIČ,1980 LidijaKOPREK,1983 BlažLIPUŠ,1987 DavorinSTEMELAK,1984 BorisVRATNIK,1980 III.včinpoddesetnik: ŽigaGABROVEC,1987 UrbanGRADIŠEK,1986 DejanHUTAR,1986 TomažKOLAR,1990 BojanKOSEDNAR,1966 PrimožPIKALO,1981 JurePOLJANŠEK,1983 TomažSAGADIN,1985 Številka:811-3/2015-18 Datum:20.3.2015 Major ErnestPLEH POVELJNIKBATALJONA 5061. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaRB1.BR,št. 094-3/2014-170zdne6.1.2015,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ RODOVSKEGABATALJONA 1.BRIGADE I.bronastomedaljoRB1.BR prejmeta: MitjaCVETKO,1981 PrimožKRAJCAR,1982 II.pohvalopoveljnikaRB1.BR prejmejo: AndrejDEBEVEC,1988 LeoGNEZDA,1991 MartinMLINAR,1978 JanezPRIMC,1989 BlažZALAR,1988 III.zahvalopoveljnikaRB1.BR prejmeta: DanijelBIZJAK,1981 UrošNOVAK,1971 Številka:094-3/2015-9 Datum:23.3.2015 Major LojzePAVIČ POVELJNIKRB1.BR 5062. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaRB72.BR, št.094-3/2013-167zdne6.1.2014,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA RODOVSKEGABATALJONA72. BRIGADESV bronastoplaketoRB72.BR prejme: majorAXELALBER,1975,Avstrija Številka:094-3/2015-7 Datum:23.3.2015 Major ErnestPLEH POVELJNIKBATALJONA 5063. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB1.BR včinpoddesetnik: JernejBOLA,1983 MartinMLINAR,1978 JanezPRIMC,1989 Številka:811-3/2015-17 Datum:23.3.2015 Major LojzePAVIČ POVELJNIKRB1.BR 5064. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako- naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS, št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKA74.PEHP včindesetnik: KlavdijaKOVAČIČ,1982 Številka:811-3/2015-20 Datum:23.3.2015 Podpolkovnik VenčeslavLORBEK POVELJNIK74.PEHP 5065. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaPŠŠ,št.094- 5/2013-181zdne13.11.2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ POVELJNIŠKO-ŠTABNEŠOLESV I.zlatomedaljoPŠŠ prejme: TomažKLADNIK,1964 II.pohvalopoveljnikaPŠŠ prejmejo: DragoKOŠIČ,1969 DušanLADINEK,1964 OlgaMURŠIČ,1968 III.zahvalopoveljnikaPŠŠ prejmeta: BrankoROŠKAR,1969 RobertSIMONIČ,1972 Številka:094-3/2015-6 Datum:24.3.2015 Polkovnik MiranFIŠER POVELJNIKPŠŠ 5066. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza 74.PEHP,št.094-3/2013-169zdne15.1. 2014,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ 74.PEHOTNEGAPOLKASV I.bronastomedaljo74.PEHP prejmejo: MarcelBERGLEZ,1986 NikoČUČEK,1986 MihaelDERVARIČ,1986 EmilFERLIČ,1980 DušanHORVAT,1976 ZlatkoKOZOLE,1980 SilvoMAHER,1970 MiranNOVAK,1968 PeterPURG,1977 DejanSLANA,1975 MatejTAŠIČ,1980 DamjanURŠNIK,1980 II.pohvalopoveljnika74.PEHP prejmejo: GregorFLISAR,1984 IztokKOS,1983 MihaelMEŠKO,1986 KristjanPETERKA,1975 SimonROJKO,1983 GorazdSKRT,1986 DejanSOVIČ,1984 RokŠTUHEC,1992 RokTAJHMAN,1988 DavidVNUK,1987 UrškaŽUNKO,1978 Številka:094-3/2015-4 Datum:25.3.2015 Podpolkovnik VenčeslavLORBEK POVELJNIK74.PEHP 5067. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- 3sv dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVESD I.včindesetnik: DenisHREN,1984 II.včinpoddesetnik: MarkoGAČIĆ,1990 GašperKOSEC,1989 Številka:811-3/2015-14 Datum:1.4.2015 Podpolkovnik UrošPATERNUS POVELJNIKESD 5068. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKAVC včindesetnik: JankoKENDA,1988 Številka:811-3/2015-21 Datum:23.4.2015 Podpolkovnik BorisURŠIČ POVELJNIKCENTRA 5069. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVEEB včindesetnik: BorisLIKAR,1982 MatjažPUH,1983 Številka:811-3/2015-24 Datum:24.4.2015 Stotnik RudiPUCONJA POVELJNIKEEB 5070. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza CVŠ,št.094-5/2013-164zdne5.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJACENTRA VOJAŠKIHŠOL zahvalopoveljnikaCVŠ prejmejo: RobertBELOVIČ,1964 ValerijaBERNIK,1973 ValterBOSOTINA,1962 AndrejBRATOŽ,1966 AvguštinBURG,1972 MajdaBUTINAR,1961 AlfonzCUGMAS,1958 DaniloDREVENŠEK,1972 LeonDROLE,1978 MiranFIŠER,1956 BrankoFRANK,1962 MatjažKAVKLER,1974 IrenaKITAK,1976 MatejKOSTANJEVEC,1973 RudiKOŠMRLJ,1956 MatjažKOŠTRUN,1967 JasminaKOTNIK,1977 DanijelKOVAČIČ,1961 StanislavKUSTEC,1968 SergijKUZMIN,1967 RobertLAH,1969 MatjažLAPAJNE,1972 AndražLESICA,1982 ValterLIKAR,1966 JaniLIKAVEC,1968 InesMARINŠEK,1979 ZvezdanMARKOVIĆ,1970 MitjaMOČNIK,1970 NivesPEVECHORVAT,1982 MonikaPOLDA,1974 BrankoROŠKAR,1969 KarelRUŽIČ,1979 GorazdSAGADIN,1974 RobertSIMONIČ,1972 MinkaSMREKAR,1967 RobertŠTEMBERGAR,1971 KlaudioVERBANAC,1965 AleksanderVIDOVIČ,1971 SlavkoVOVK,1965 PeterVRH,1975 IgorVRŠEC,1960 FrancZAGRADIŠNIK,1971 DamirZALOKAR,1978 DubravkaZUPANEC,1960 VladoŽGEČ,1960 AdelkoŽIVEC,1971 Številka:094-3/2015-37 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5071. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKA16.CNKZP včinpoddesetnik: AndrejaLEPENIK,1981 Številka:811-3/2015-22 Datum:30.4.2015 Major AleksanderVIDERGAR POVELJNIKCENTRA 5072. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza ŠČ,št.094-5/2013-179zdne13.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJAŠOLEZA ČASTNIKESV zlatomedaljoŠČ prejme: ViljemKOBAL,1966 Številka:094-3/2015-36 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5073. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnika opriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.list RS,št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUka- zaVMSV,št.094-5/2013-168zdne8.11. 2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA VOJAŠKEGAMUZEJASV zlatomedaljoVojaškegamuzeja prejme: ZvezdanMARKOVIĆ,1970 Številka:094-3/2015-41 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5074. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza PŠŠ,št.094-5/2013-181zdne13.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA POVELJNIŠKO-ŠTABNEŠOLESV zlatomedaljoPŠŠ prejme: MiranFIŠER,1956 Številka:094-3/2015-42 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5075. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza 670.LOGP,št.094-5/2013-171zdne11.11. 2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA670. LOGISTIČNEGAPOLKASV zahvalopoveljnika670.LOGP prejmejo: BrankoGODEC,1958 StanislavKEGEL,1956 JožicaLEŠNIK,1958 SilvesterROJNIK,1959 VericaŠTERN,1958 AntonŠTURBEJ,1960 AndrejVINDIŠ,1979 JanezVOLKAR,1960 Številka:094-3/2015-22 Datum:4.5.2015 Polkovnik FriderikŠKAMLEC POVELJNIK 5076. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza CVŠ,št.094-5/2013-164zdne5.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJACENTRA VOJAŠKIHŠOL zlatomedaljoCVŠ prejme: ValterVREČAR,1967 Številka:094-3/2014-40 Datum:4.5.2015 Polkovnik Mag.VilibaldPOLŠAK POVELJNIKCVŠ 5077. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB1.BR I.včindesetnik: ŽigaKARNIČAR,1985 MartinSTRELEC,1986 GoranŠIMIC,1982 II.včinpoddesetnik: LukaCIMERMAN,1988 AnaSITAR,1982 KlemenŠAVLI,1990 MarušaURBANČ,1989 ŽigaVOVK,1986 Številka:811-3/2015-25 Datum:6.5.2015 Major LojzePAVIČ POVELJNIKRB1.BR 5078. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaRB72.BR, št.094-3/2013-167zdne6.1.2014,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJARODOVSKE- GABATALJONA72.BRIGADESV
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB
SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB

Recommended

sv_10_15
sv_10_15sv_10_15
sv_10_15Nata?a Oblak
 
sv_04_2016
sv_04_2016sv_04_2016
sv_04_2016Nata?a Oblak
 
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01SV_03-2016_01
SV_03-2016_01Nata?a Oblak
 
sv_15_11
sv_15_11sv_15_11
sv_15_11Nata?a Oblak
 
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by HubspotMarius Sescu
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTExpeed Software
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsPixeldarts
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthThinkNow
 

Recommended

sv_10_15
sv_10_15sv_10_15
sv_10_15Nata?a Oblak
 
sv_04_2016
sv_04_2016sv_04_2016
sv_04_2016Nata?a Oblak
 
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01SV_03-2016_01
SV_03-2016_01Nata?a Oblak
 
sv_15_11
sv_15_11sv_15_11
sv_15_11Nata?a Oblak
 
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by HubspotMarius Sescu
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTExpeed Software
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsPixeldarts
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthThinkNow
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfmarketingartwork
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Technologies
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024Neil Kimberley
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)contently
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024Albert Qian
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsKurio // The Social Media Age(ncy)
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Search Engine Journal
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summarySpeakerHub
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Tessa Mero
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentLily Ray
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations Rajiv Jayarajah, MAppComm, ACC
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data ScienceChristy Abraham Joy
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesVit Horky
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementMindGenius
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...RachelPearson36
 
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...Applitools
 
12 Ways to Increase Your Influence at Work
12 Ways to Increase Your Influence at Work12 Ways to Increase Your Influence at Work
12 Ways to Increase Your Influence at WorkGetSmarter
 
ChatGPT webinar slides
ChatGPT webinar slidesChatGPT webinar slides
ChatGPT webinar slidesAlireza Esmikhani
 
More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike Routes
More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike RoutesMore than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike Routes
More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike RoutesProject for Public Spaces & National Center for Biking and Walking
 

More Related Content

Featured

AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfmarketingartwork
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024Neil Kimberley
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)contently
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024Albert Qian
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsKurio // The Social Media Age(ncy)
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Search Engine Journal
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summarySpeakerHub
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Tessa Mero
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentLily Ray
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesVit Horky
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementMindGenius
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...RachelPearson36
 
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...Applitools
 
12 Ways to Increase Your Influence at Work
12 Ways to Increase Your Influence at Work12 Ways to Increase Your Influence at Work
12 Ways to Increase Your Influence at WorkGetSmarter
 

Featured (20)

AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
 
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
Unlocking the Power of ChatGPT and AI in Testing - A Real-World Look, present...
 
12 Ways to Increase Your Influence at Work
12 Ways to Increase Your Influence at Work12 Ways to Increase Your Influence at Work
12 Ways to Increase Your Influence at Work
 
ChatGPT webinar slides
ChatGPT webinar slidesChatGPT webinar slides
ChatGPT webinar slides
 
More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike Routes
More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike RoutesMore than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike Routes
More than Just Lines on a Map: Best Practices for U.S Bike Routes
 

SV_st_8_AVGUST_05_Revija_210x297mm_WEB

  • 1. Cougarji pripravljeni na reševanje v gorah PREDSTAVITEV JAMARSKE REŠEVALNE SLUŽBE IINTERVJU Z MAG. JANKOM BOŠTJANČIČEM GASILSKA BRIGADA LJUBLJANA SE PREDSTAVI VOJAŠKI TABOR NAVDUŠIL ŠTEVILKA 8AVGUST 2015
  • 2. 2 SV SV 3 UVODNIKVSEBINA 4 aktualno Končana prva faza obnove objekta na Bilah 6 izpostavljamo Slovenska vojska sredi priprav na operacijo v Sredozemlju 8 intervju Drugačen pogled na nacionalno zgodovino 11 iz naših enot Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015 Z izborom do najboljših bodočih častnikov Na tabor zaradi zanimanja za vojaški poklic Operacije reševanja ljudi Mednarodno vojaško prvenstvo v jadralnem letenju Tudi cougarji pripravljeni za reševanje Helikopterska reševalna skupina 25 objave ministrstva za obrambo 29 videli smo Ves čas z nami – gasilska brigada Ljubljana 32 obrazi V najtežji situaciji ostal zbran, razumen in strokoven 38 zaščita in reševanje Predstavitev Jamarske reševalne službe in prevzem novih vozil 36 napisali ste Uporaba brezpilotnih letalnih sistemov v Sloveniji 40 šport v vojski Bazen, kopalke in gorenjska trma 42 preživetje Morska hrana 43 kolumna Čarobna korita Mostnice 44 spremljamo Ureditev Parka vojaške zgodovine se končuje Slovenski strelci navdušili na Pragerskem 46 ste vedeli? Vojašnica v Ljubljani 46 odlikovanja v sv Priznanje za dolgoletno službo 47 jezikovni in terminološki kotiček Besedni red (prvi del) Lažni prijatelji False Friends (tretjič) 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICE SPODBUDNA MISEL 50 razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Živimo v času, ko so naravne nesreče vse pogostejše in prizadenejo čedalje večja območja. Intervencijske službe pogosto ne vedo, kakšen je njihov obseg, in edina možnost je pogled iz zraka. Ko so pred leti prišli na trg prvi brezpilotni letalni sistemi, so lahko reševalne službe na terenu tudi z njimi preverile razsežnost škode. Vendar je uporaba brezpilotnih letalnih sistemov prinesla tudi tveganja, tako pri varovanju zasebnosti posameznika kot pri varnosti uporabe. Če izpostavim le vidik varovanja zasebnosti, ki je sicer pravno urejen že v drugih zakonskih podlagah, v zakonodaji niso predvidene okoliščine, kot je na primer snemanje posa- meznikov ali okolice vrtcev, šol in drugih javnih površin iz zraka. Ko je Google izvajal projekt Google Earth, je moral vse obraze zakriti. Kako je s tem pri nas? V tujini se že srečujejo z vdorom novinarjev oziroma medijskih hiš v zasebnost posameznikov, na sodiščih je kar nekaj tožb. Težava pa je tudi večja, saj je lahko z uporabo brezpilotnih letalnih sistemov kršen zračni prostor, zato se postavlja tudi vprašanje ozemeljske suverenosti držav. Tema je aktualna in zahteva celovit pristop vseh vladnih ter nevladnih ustanov. S področjem varnosti se srečujemo tudi pri helikopterski nujni medicinski pomoči, reševanju v gorah in pri gašenju požarov. Zamisel o vojaškem he- likopterskem reševanju je nastala pred leti, ko je upokojeni brigadir Janez Kavar dal pobudo za helikoptersko reševanje, usposabljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne reševalne službe pri Planinski zvezi Slovenije. Že več let je v te aktivnosti vključen tudi helikopter Slovenske vojske Bell 412, letos se mu je pridružil še helikopter Cougar, najzmogljivejši helikopter Slovenske vojske. Od junija letos lahko dva izmed štirih Cougarjev opremijo s hidravlično dvigalko oziroma vitlom, ki omogoča reševanje v gorah. Letos je helikopterska posadka na pomoč odletela že več kot 150-krat. Da je reševanje čim bolj varno, se zanj nenehno usposabljajo helikopterske posadke in drugi, ki pri njem sodelujejo. Vsekakor je treba izpostaviti delo reševalcev, ki so srčni in predani ljudje, pomoč drugim pa je njihov način življenja. Glede na veliko število nesreč v gorah je nujen razmislek, ali smo fizično dovolj pripravljeni na obisk gora, imamo vso varovalno opremo ter primerno obutev za vse vremenske razmere. Pomoč ljudem v stiski je tudi način življenja gasilcev, tako poklicnih kot prostovoljnih. Za to številko smo spremljali nočno ekipo gasilcev ljubljanske gasilske brigade, ki so pred tremi leti praznovali 90-letnico svojega delovanja. Ljudje zelo cenijo njihovo delo in pomoč, ki sta nepre- cenljiva. Ob tem lahko izpostavim tudi pripadnike Slovenske vojske, ki se pogosto srečajo s tragičnimi situacijami, v katerih pogumno in srčno pomagajo. Tako so naši pripadniki pred kratkim pomagali pri dveh prometnih nesrečah in s svojimi dejanji pokazali svojo etičnost. Mogoče bi bilo treba razmisliti, kako bi se počutili, če bi bili udeleženi v nesreči in bi se ljudje vozili mimo nas. Če ne zmoremo pomagati, je dovolj, da pokličemo 112, zavarujemo kraj nesreče ali vsaj s svojo radovednostjo ne povzročamo zastojev. Sredstva obveščanja vsako leto znova opozarjajo na pravilno razvrstitev vozil na avtocestnih voznih pasovih, vendar se reševalci, gasilci in policisti še vedno srečujejo z vozniki, ki teh pravil ne upoštevajo, čeprav vsi vemo, da pri nesrečah šteje vsaka sekunda. Za konec bom z vami delila misel dobrega prijatelja: »Vojska je kot gasilni aparat. Imaš ga, stoji v kotu. Na njem se nabira prah, za vzdrževanje ti je vsak evro preveč. Dokler ne pride do požara. Takrat pa je prepozno.« Nataša Oblak 4 11 16 201412 30 34 40 45
  • 3. 4 SV SV 5 AKTUALNO Končana prva faza obnove objekta na Bilah 29. julija se je končala prva faza prenove objekta Bile. Financira jo vlada ZDA, izvajata pa ameriška in slovenska vojska. Ameriška vlada se je za naložbo od- ločila, ker želi denar vlagati v objekte in infrastrukturo, ki so povezani z vaja- mi ter mednarodnimi aktivnostmi, kot je na primer vaja Takojšnji odgovor (Im- mediate Response), ki jo do leta 2019 gosti Slovenija. Obnova objekta Bile, ki je pod spomeniškim varstvom, pripomore tudi k ohranjanju kulturnozgodovin- ske dediščine Slovenije. S projektom obnove, v katerega so bili z dobavo ma- teriala za obnovo vključeni slovenski dobavitelji, se je prav tako okrepilo sode- lovanje pri usposabljanju slovenskih in ameriških inženirskih enot. Namestnik vodje vzdrževalnih del na objektu Bile stotnik Aleš Kesič iz SV je ocenil, da so obnovitvena dela s pripadniki oboroženih sil ZDA kljub visokim temperatu- ram opravili po načrtih, saj so bili zelo motivirani in navdušeni nad Slovenijo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Obnova skladno z zakono- dajo iz varstva kulturne dediščine Objekt Bile na osrednjem vadišču SV Postoj- na, kjer so bili nekoč hlevi in veterinarska po- staja lipiške konjušnice, je več let propadal, zato so se v SV odločili, da zaradi dobrega gospo- darjenja ustavijo njegovo nadaljnje propada- nje, zaščitijo kulturnozgodovinsko dediščino Slovenije, objektu namenijo nove dejavnosti in izboljšajo njegovo uporabnost. Ameriška vlada se je zato v okviru programa gradenj, pove- zanih z vajami (Exercise Related Constructi- ons – ERC), odločila, da za obnovo objekta v prvi fazi nameni 193.000 ameriških dolarjev. Objekt Bile spada k nepremični kulturni dedi- ščini pod spomeniškim varstvom, zato vsa ob- nova poteka skladno z zakonodajo iz varstva kulturne dediščine v Sloveniji. V ta namen je Ministrstvo za obrambo z Direktoratom za lo- gistiko pred začetkom obnove pridobilo vsa dovoljenja in soglasja za obnovo objekta, pri gradbenih delih pa je tesno sodelovalo tudi z Ministrstvom za kulturo ter z Zavodom za var- stvo kulturne dediščine iz Nove Gorice, saj sta spremljala in nadzirala obnovo. Opravili nujna vzdrževalna dela v notranjosti objekta in okolici 25. junija je v Slovenijo prišlo 30 pripadnikov inženirske enote nacionalne garde Kolorada, ki pripadajo zračni nacionalni gardi iz Kolora- da (Colorado Air National Guard). V prvi fazi so bila na objektu in njegovi okolici opravlje- na le osnovna vzdrževalna dela, ki so obsegala čiščenje podstrešja, na katerem so bili ostan- ki slame. Leseno podstrešje so prekrili s folijo, ki zadržuje vlago, ob tem pa omogoča dihanje objekta s prehodom zraka od spodaj navzgor in v nasprotni smeri. Na folijo so namestili vi- sokokakovostno toplotno izolacijo v obliki ka- mene volne. Obnovili so tudi del zunanjosti ter zamenjali žlebove in odtočne cevi, s čimer so preprečili odtok meteorne vode s strehe na že tako dotrajano fasado objekta. V tla so na novo položili dovodne kable za elektriko in teleko- munikacije, popravili ter izolirali pa so tudi vrata in zatesnili obstoječa okna. V notranjosti so na dvignjeno leseno konstrukcijo postavili nova montažna lesena tla, tako da bo z možno- stjo poznejše odstranitve dodatno poskrblje- no za ohranjanje tovrstne kulturne dediščine. Prav tako so v objektu na novo uredili elek- troinštalacijo, s čimer so preprečili možnost za nastanek požara, na strop pa so namesti- li bolj energijsko učinkovita in varčna LED- -svetila. Postavili so predelne stene, monta- žno stranišče in prhe, katerih odtoki so vezani na novo dvoprekatno greznico, ki so jo vkopa- li v tla za objektom, poleg tega pa še cisterno z zmogljivostjo 4000 litrov za shranjevanje pitne vode, ki jo bodo vozili z avtomobilsko cisterno. V objekt so namestili nove grelno-hladilne kli- matske naprave, pri čemer so notranje enote z zunanjimi povezali skozi obstoječe odprtine v zidu. Očistili in prepleskali so stene ter opravili vsa zaključna dela v objektu. Odpadni material so med gradbenimi deli ločevali in ga skladno s slovenskimi predpisi odpeljali na uničenje ozi- roma v reciklažo. V obnovo vključili slovenske in lokalne dobavitelje Stotnik Kesič je pojasnil, da si prizadevajo, da v obnovo vključujejo tudi lokalno skupnost z obveščanjem in lokalna podjetja ter dobavitelje pri nakupu sredstev za obnovo. Ameriška vlada je ob podpori veleposlaništva ZDA v Sloveniji med tem projektom aprila skupaj s pripadniki SV in ameriških sil v Evropi pripravila poslov- no srečanje, s katerim je poskušala pridobiti slovenske dobavitelje in ponudnike storitev, ki so se nato lahko vpisali v register podjetij, s ka- terimi lahko sodelujejo pri posameznih projek- tih. Tako se je nekaterim slovenskim podjetjem uspelo vključiti v ameriški sistem dobavite- ljev, kar jim omogoča izvedbo del, z lokalnimi podjetji, ki jim v prvi fazi ni uspelo vpisati se v register, pa že potekajo ponovni vpisi. Glav- na pogodba je bila sklenjena s podjetjem Mer- kur, manjši nakupi materiala pa so potekali v lokalnih podjetjih prek kreditne kartice, ki so jo imeli vodje na gradbišču. Gradbeni material in stavbno pohištvo za prenovo objekta so tako zagotovili slovenska podjetja ter lokalni doba- vitelji, gradbena, vzdrževalna in elektroinšta- lacijska dela pa so v okviru skupnega usposa- bljanja opravili pripadniki inženirske čete 1. brigade SV in električarji iz 670. logističnega polka z inženirci iz nacionalne garde Kolorada. Pripadniki baterije ognjene podpore 1. brigade iz Postojne so ob koncu obnove ameriškim ko- legom pomagali prepleskati notranjost objekta. Pomočnik poveljnika nacionalne garde Kolora- da za letalstvo general Jerome P. Limoge je oce- nil, da so ameriški inženirci s slovenskimi ko- legi v mesecu dni opravili izvrstno delo, saj so s svojim prispevkom pripomogli k zaščiti tega pomembnega kulturnozgodovinskega objekta za Slovenijo, ob tem pa izvedli uspešno skupno usposabljanje. Sodelovanje med vojskama je označilzazelodobro,sajmednacionalnogardo Kolorada in SV kot njeno partnersko enoto po- teka intenzivno ter uspešno sodelovanje na raz- ličnih področjih že več kot 22 let. Do konca projekta želijo obno- viti fasado in zamenjati streho V drugi fazi prenove, ki časovno še ni oprede- ljena, želijo obnoviti streho, zamenjati stavbno pohištvo in narediti fasado ter drenažo. Pov- sem prenovljen objekt na Bilah bi se uporabljal med večjimi mednarodnimi vojaškimi vaja- mi in usposabljanji, pozneje pa bo namenjen predvsem rednemu delu SV. Dolgoročno je na- črtovano, da bi imeli v objektu svoje prostore tudi uprava vadišča, predvsem enota za nadzor aktivnosti na vadišču (Range Control), in in- formacijska točka, v kateri bodo lahko lokal- ni prebivalci dobili informacije o načrtovanih vojaških aktivnostih na vadišču. V obnovlje- nem objektu na Bilah bo že septembra pote- kala mednarodna vojaška vaja Takojšnji odgo- vor 2015, saj bo v njem nadzorno poveljniško mesto vaje.
  • 4. 6 SV SV 7 izpostavljamo Odlično sodelovanje med slovenskim športom in Slovensko vojsko Slovenska vojska sredi priprav na operacijo v Sredozemlju Pripravila: Meta Grmek Ministrica za obrambo Andreja Katič s sodelavci je 24. avgusta sprejela delegacijo vodstva Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez (OKS), ki jo je vodil predsednik Bogdan Gabrovec. Namen srečanja je bil pogovor o prihodnjem sode- lovanju med Ministrstvom za obrambo in slovensko krovno špor- tno organizacijo. Sodelovanje je tudi s pomočjo Slovenske vojske pri velikih špor- tnih prireditvah izjemno dobro, še posebej pa izstopa podpora slovenskemu vrhunskemu športu, zlasti z zaposlovanjem vrhun- skih športnikov in športnic ter trenerjev v Športni enoti Sloven- ske vojske, ki v svetovnem merilu dosegajo najboljše rezultate. Za vrhunske rezultate je poleg izjemne psihofizične sposobnosti naših vrhunskih športnikov potrebna tudi osnovna socialna pre- skrbljenost. Prav Slovenska vojska je tista, ki ima v svoji športni enoti največ zaposlenih vrhunskih športnikov, trenutno je števil- ka oseminšestdeset, iščejo pa se tudi načini za njeno povečanje. Še tesnejše sodelovanje med Ministrstvom za obrambo in špor- tnimi zvezami, članicami OKS, bo opredeljeno s posebnim no- vim krovnim sporazumom, ki bo med drugim omogočil sodelo- vanje Slovenske vojske pri pripravah reprezentanc, ki delujejo pod okriljem OKS. Kot odziv na tragične dogodke v Sredozemlju so voditelji držav in vlad Evropske unije sprejeli posebno izjavo, v ka- teri so opozorili na resnost razmer v Sredozemskem mor- ju. Del prizadevanj po izboljšanju razmer bo podprla tudi Slovenska vojska, ki je začela z oblikovanjem slovenskega kontingenta in njegovo pripravo za sodelovanje v operaci- ji EUNAVFOR MED. Glavno vodilo slovenskega vojaškega prispevka v operaciji je humanitarni vidik. Dotaknili smo se še drugih dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamova- li poletne mesece. Ministrica na Graški Gori izrekla priznanje slovenskemu partizanskemu boju Ministrica za obrambo Andreja Katič je bila v soboto, 22. avgusta, na Graški Gori slavnostna govornica na 29. spominskem srečanju borcev, planincev in članov veteranskih združenj, ki je bilo posveče- no 70. obletnici konca druge svetovne vojne in podpisu delne nem- ške kapitulacije v Topolšici ter 140-letnici premogovništva v Velenju. Zbrane je nagovoril tudi župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Ministrica Andreja Katič je izpostavila pomen dogodkov na ob- močju Graške Gore z okolico v obdobju narodnoosvobodilnega partizanskega boja, in sicer pohoda 14. divizije na Štajersko, podpisa kapitulacije skupine armad »E« 9. maja 1945 v Topolši- ci ter opozorila na vlogo Karla Destovnika Kajuha. Poudarila je, da je letos, ko praznujemo 70 let zmage nad fašizmom in naciz- mom ter osvoboditve naše domovine, posebna priložnost, da iz- rečemo iskreno in veliko priznanje vsem borcem NOB. Nato se je posvetila obdobju po koncu druge svetovne vojne, ko smo do- kazali, da smo narod, ki živi solidarno, enotno in tovariško. Pou- darila je, da so bile tedanje vrednote, in sicer znanje, delavnost in sodelovanje, sposobnost preseganja razlik, spoštovanje tradi- cije, solidarnost in socialna pravičnost, temelji, na katerih je tre- ba razvijati tudi našo prihodnost. Pred prireditvijo se je ministrica udeležila odprtja novega spo- minskega parka, posvečenega XIV. diviziji, ki sta ga na območju med spominsko sobo XIV. diviziji in spomenikom Nošenje ranjen- cev uredila Muzej Velenje ter Mestna občina Velenje. Slovenska vojska se pripravlja na operacijo EUNAVFOR MED V Vojašnici slovenski pomorščaki v Ankaranu je bil v petek, 7. avgusta, postroj enote, ki se pripravlja na odhod v mednarodno operacijo Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja (EUNAVFOR MED). Voditelji držav in vlad EU so na aprilskem zasedanju Evropskega sveta sprejeli več usmeritev, katerih namen je okrepiti prisotnost EU na morju, povečati boj proti tihotapcem ljudi, preprečeva- ti nezakonite migracijske tokove ter izpopolniti notranjo solidar- nost in odgovornost. Znotraj teh prizadevanj bo operacija EU- NAVFOR MED, katere mandat naj bi trajal eno leto, namenjena prekinitvi modelov delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju. Del teh prizadevanj je, skladno s sklepom Vlade RS 6. julija o sodelo- vanju Republike Slovenije v operaciji, podprla tudi Slovenska vojska, ki bo sodelovala v poveljniški strukturi operacije in v južnem delu osre- dnjega Sredozemlja z zdravstveno skupino ROLE 2 ter večnamensko ladjo Triglav 11 s posadko. V enoletnem mandatu bosta oblikovana dva kontingenta, ki bosta delovala v šestmesečni rotaciji. V povelj- stvu operacije v Rimu od 1. avgusta že delujeta dva pripadnika, lad- ja Triglav bo v operacijo napotena za obdobje treh do štirih mesecev. Večnamenska ladja Triglav 11 in hitra patruljna ladja Ankaran 21 sta bili poleti na rednem vzdrževanju v suhem doku tržaške- ga pristanišča. Na obeh ladjah so bila opravljena obsežnejša obdobna vzdrževalna dela. Generalmajor Geder prevzel dolžnost namestnika NGŠ Ministrica za obrambo Andreja Katič je na predlog načelnika GŠSV generalmajorja dr. Andreja Ostermana s 1. avgustom 2015 za namestnika načelnika GŠSV imenovala generalmajor- ja Alana Gederja. Prejšnja dolžnost, ki jo je generalmajor Ge- der opravljal od leta 2011 in jo je predal brigadirju Davidu Hu- marju, dosedanjemu namestniku načelnika generalštaba, je bila v Bruslju, kjer je opravljal naloge nacionalnega vojaškega pred- stavnika pri Natu in Evropski uniji. Gre za najvišje predstavni- štvo Slovenske vojske pri teh organizacijah s sedežem v Bruslju. Vodi ga vojaški predstavnik (Military Representative – MILREP), ki v Vojaškem odboru Nata in Vojaškem odboru EU zastopa na- čelnika Generalštaba Slovenske vojske. Generalmajor Geder je pred tem opravljal številne poveljniške dolžnosti, bil je pripadnik Manevrske strukture narodne zaščite in aktivni udeleženec voj- ne za Slovenijo. V čin generalmajorja je bil povišan maja 2010. Javno odpiranje končnih ponudb za nakup brezpilotnih letal Ministrstvo za obrambo predvideva nakup do štirih kompletov brezpilotnih letal razreda Mini, ki jih bodo uporabljali pripadni- ki 1. in 72. brigade Slovenske vojske, na voljo pa bodo tudi za potrebe zaščite in reševanja. Prvi komplet naj bi dobili do konca letošnjega ali v začetku prihodnjega leta, zato je ministrstvo iz- vedlo javni razpis, javno odpiranje ponudb pa je potekalo v pe- tek, 21. avgusta. Ponudbe je pravočasno oddalo pet ponudnikov, pri čemer je bila ena ponudba tehnično neustrezna. Ponudniki AERONAU- TICS LTD., MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so predstavili končno ponudbo. Podjetje AERONAUTICS LTD je odstopilo pred izvedbo testnega leta. Po testnih letih letalnikov podjetij MICOS, d. o. o., in C-ASTRAL, d. o. o., so ugotovili, da letalnik podjetja MICOS, d. o. o., ne ustreza tehničnim zahtevam iz razpisne do- kumentacije, zato bodo to neustrezno ponudbo neodprto vrnili ponudniku. Popolnoma je ustrezala razpisu ponudba podjetja C- -ASTRAL, d. o. o., ki znaša 307.622 evrov brez DDV in je 30 od- stotkov nižja od prvotne ponudbe. V ceno so vključeni komplet treh letalnikov z opremo, usposabljanje uporabnikov in vzdrže- valcev, tehnična dokumentacija in rezervni deli. Na Mrzlem vrhu 15. spominska slovesnost kot spomin na prvo svetovno vojno Pod vrhom Mrzlega vrha nad Tolminom je v soboto, 22. avgu- sta, potekala 15. tradicionalna spominska slovesnost, posveče- na vsem žrtvam prve svetovne vojne in 100. obletnici začetka so- ške fronte. Slovesnost je organiziralo društvo Peski 1915–1917 iz Tolmina. Zbrane je v imenu obrambne ministrice nagovoril na- govoril Samo Bevk, ljubljanski nadškof in metropolit msgr. Stani- slav Zore pa je vodil mašo. Samo Bevk iz Kabineta ministrice za obrambo je izpostavil, da ima Ministrstvo za obrambo pri razvijanju vrednot, ki so obliko- vale slovenski narod, in ohranjanju domoljubja pomembno vlo- go. Spomin na prvo svetovno vojno dokazuje, da je obramba eden izmed bistvenih členov države, izkušnje slovenskih vojakov in častnikov v njej pa so pomemben del narodove vojaške zgo- dovine. Kot je dejal, je ministrstvo zelo vpeto v zaznamovanje 100. obletnice dogodkov iz prve svetovne vojne, saj vodstvo ver- jame, da nas zgodovinska prelomnica lahko še dodatno spodbu- di k iskanju skupnih točk in poglabljanju zaupanja med narodi. Predstavil je vlogo Nacionalnega odbora za obeleževanje 100. obletnic prve svetovne vojne, ki ga je ustanovila Vlada RS in se je dejavno vključil v vseevropsko počastitev 100. obletnice začet- ka prve svetovne vojne. Skladno s slovensko izkušnjo te vojne in kolektivnim spominom se je Slovenija, kot je povedal Bevk, odlo- čila za delovanje v duhu preseganja delitev, ki so leta 1914 Evro- po in ves svet pahnile v vojno, ter za krepitev ideje sobivanja in strpnosti ter medkulturnega in medgeneracijskega dialoga. V Grčaricah slovesno ob 110. obletnici začetka organiziranega gasilstva V soboto, 1. avgusta, je bila v Grčaricah slovesna prireditev ob 110. obletnici ustanovitve Prostovoljnega gasilskega društva Gr- čarice. Zbrane je na prireditvi, ki se je začela z gasilsko para- do, nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za obrambo mag. Miloš Bizjak. Kot je dejal, je 110. obletnica začetka organiziranega gasilstva v kraju visok jubilej tudi v vseslovenskem merilu. Izpostavil je, da na Ministrstvu za obrambo in v Upravi RS za zaščito in reševa- nje namenjajo preventivi in nadaljnjemu razvoju sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami veliko pozornost. Kot je de- jal, si vodstvo ministrstva prizadeva za ustvarjanje razmer, v ka- terih se bo slovensko prostovoljno gasilstvo lahko uspešno raz- vijalo tudi v prihodnosti. Pohvalil je grčavske gasilke in gasilce ter gasilski podmladek za delo, skrb za vzdrževanje gasilskega doma ter prizadevanje za družabno življenje v kraju. Fotografija:arhivSV Fotografija:JericaPavšič Fotografija:BrunoToičFotografija:BorutPodgoršek
  • 5. 8 SV SV 9 INTERVJUINTERVJU Drugačen pogled na nacionalno zgodovino Park vojaške zgodovine je v desetletju iz zapuščenega vojaškega objekta po- stal muzejsko turistično središče, ki s pestrostjo razstavnih predmetov in bo- gastvom zbirk omogoča obiskovalcem pogled tako v narodno kot svetovno zgodovino. Nosilna zbirka je tankovsko-artilerijska, v muzeju pa sta tudi letal- ska zbirka in podmornica Zeta. Pogovarjali smo se z vodjo projekta Park vo- jaške zgodovine mag. Jankom Boštjančičem. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič Kdaj se je pojavila zamisel, da bi v nekdanjih vojaških objektih v Pivki ustanovili muzej? VPivkismožedlječasarazmišljalioizkorišča- nju vojaškozgodovinske dediščine za razvoj turizma. Območje Pivške kotline je strateško pomembno in ima bogato vojaškozgodovin- sko dediščino. Iskali smo način, kako bi nam uspelo to dediščino ohraniti in izkoristiti za turizem. Pivka ima ugodno turistično lego, saj so v bližini Postojnska jama, Predjamski grad, Škocjanske jame in Lipica. Skozi Pivko vodi tudi magistralna cesta proti Kvarner- ju, tako da ima tudi prometno zelo pomemb- no lego. Kljub temu pa še pred desetimi leti v Pivki nismo mogli govoriti o resnem turizmu. Kot se včasih pošalimo, smo imeli od turizma, dokler nismo odprli Parka vojaške zgodovine, le gnečo na cesti. Sam sem bil v tistih letih di- rektor občinske uprave v Pivki in spominjam se, kako vztrajno smo iskali priložnosti za tu- ristični preboj. Odločilna iskrica je preskočila 9. maja 2004, ob občinskem prazniku, ko je na občino prišel na obisk takratni poveljnik piv- ške vojašnice, zdaj brigadir Roman Urbanč. V pogovoru ob kavi je izpostavil vprašanje uni- čevanja odpisanih oklepnih sredstev. Pouda- ril je, da gre za izjemno dediščino, ki spada v muzej in ne na odpad. Takrat se je začelo. Zamisel ni bila dovolj. Kaj je še odločilno prispevalo k ustanovitvi muzeja? Drži. Odločilna je bila tudi skrb občine, kaj bo s staro pivško vojašnico. Gre za arhitekturno mogočen kompleks, ki pomeni pomembno de- diščino območja. Kompleks je bil popolnoma uničen, saj po letu 1991 Slovenska vojska teh objektov, razen za urjenje bojevanja v urba- nem okolju, ni uporabljala. Objekti so bili tudi predmet plenjenja, saj je bilo iz njih pokrade- no vse, kar se je dalo prodati ali je imelo ka- kšno uporabno vrednost. V kompleksu ni bilo okna, ki ne bi bilo razbito, vsepovsod je rastlo grmovje, strehe so se udrle. Najprej so v lokal- ni skupnosti razmišljali o obrtni oziroma in- dustrijski coni, vendar je bilo območje zaradi konfiguracije terena in arhitekture objektov za to neprimerno. Tako lahko rečem, da je stara vojašnica čakala na naš muzej. Septembra 2004 je občina s takratnim ministrom za obrambo dr. Antonom Grizoldom podpisala pogodbo o oblikovanju zbirke oklepnih in artilerijskih sredstev v Pivki. Sledila je priprava dokumen- tacije in po pridobitvi gradbenega dovolje- nja so se začela obnovitvena dela. Septembra 2006 je bil prvi paviljon že odprt. Kadar gle- dam slike iz časa, ko smo začeli, se sprašujem, od kod predrznost in pogum, da smo se takrat lotili tega projekta. Res, mladost je norost. Na srečo smo v naslednjih letih pridobili evropski denar, kar je pomenilo, da se je projekt lahko razvijal naprej, predvsem pa hitro. Kakšno je bilo sodelovanje z Ministrstvom za obrambo in Slovensko vojsko? Park vojaške zgodovine ni ustanova, temveč skupen projekt Ministrstva za obrambo in Občine Pivka. To se pogosto pozabi, aktivna vloga ministrstva pa je bila vseskozi odločil- na. Pomemben je bil njegov prispevek v raz- stavnih predmetih in deloma tudi v denarju za njihovo obnovo, občina pa je financirala ob- novo objektov in urejanje infrastrukture. Ne- nehno nam je pomembno pomagal Direkto- rat za logistiko MO, bistvena pa je bila vloga Vojaškega muzeja Slovenske vojske, saj poleg tega, da je večina eksponatov iz njihovih de- pojev, zagotavljajo tudi vso strokovno pomoč. Ko smo začeli uresničevati kohezijski projekt Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgo- dovine, so se stvari nekoliko spremenile. Ob- novo razstavnih predmetov je financirala ob- čina z evropskim denarjem, zato so predmeti, ki jih je bilo treba obnoviti in so zdaj v novem paviljonu, prešli v last Občine Pivka. Projek- tu vseskozi trdno stojijo ob strani tudi fan- tje iz pivškega bataljona oz. centra goseničnih vozil. Posebej so se izkazali ob zadnji selitvi eksponatov v nov paviljon, tako da se jim lepo zahvaljujem. Koliko se Park vojaške zgodovine financira iz evropskega denarja? Skoraj vsi investicijski projekti v Parku so bili sofinancirani iz skladov EU, tako tudi projekt Celovita ureditev kompleksa Park vojaške zgo- dovine, ki je vreden kar 4,3 milijona evrov in je s tremi milijoni evrov sofinanciran iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj. Vrednost državnega sofinanciranja je 600.000 evrov, ki jih prispeva Ministrstvo za kulturo, kar 700.000 evrov pa je delež Občine Pivka, ki je prijavitelj in uradni nosilec projekta. En objekt v kompleksu Parka je bil prenesen na Ministrstvo za kulturo. Kaj bodo obisko- valci lahko videli tam? Objekt je bil na Ministrstvo za kulturo prene- sen zaradi postavitve oglednih muzejskih de- pojev. V projekt so zdaj vključene tri nacional- ne muzejske ustanove, in sicer Narodni muzej Slovenije, Muzej novejše zgodovine Slovenije in Tehnični muzej Slovenije, ki nujno potre- bujejo depojske prostore. Naš pogoj pri preno- su je bil, da so depoji v večjem delu ogledni. Pri tem vztrajamo. Zgradba ne bo le skladišč- ni prostor, ker je skladiščenje tu cenejše kot v Ljubljani, temveč bo vključena v turistični ra- zvoj lokalnega okolja. Tudi ta objekt se obna- vlja s sredstvi EU in če bo vse teklo po načrtih, bo investicija letos končana. Park vojaške zgo- dovine bo tako postal največji muzejski kom- pleks v Republiki Sloveniji. Kako pridobivate razstavne predmete? Večina razstavljenih eksponatov je dedišči- na JLA, ki je imela zelo pestro paleto oklepnih vozil. Tradicionalno je bila sicer vezana na Sov- jetsko zvezo in se je oboroževala tam, je pa v petdesetih letih, po sporu z informbirojem, dobila od ZDA zelo veliko vojaške pomoči. Ta pestrost zbirke obiskovalce Parka zelo prese- neča. Sicer pa se zbirka še bogati, predvsem z
  • 6. 10 SV SV 11 iz naših enot Pripadniki 430. MOD na vaji Ita Minex 2015 Vaje italijanske mornarice se je udeležilo osem pripadnikov odreda za speci- alno podvodno delovanje 430. mornariškega divizona in je potekala skladno z EXPLAN-om v dveh fazah. Besedilo: 430. MOD/OSPD Fotografije: Arhiv enote V prvi fazi, imenovani Fit Phase, v Ma- rini di Carrari blizu La Spezie so od 8. do 14. junija potekala specialistič- na Natova usposabljanja v smislu neposre- dnih priprav, usklajevanja postopkov med udeleženci ter preverjanja usklajenosti po- stopkov in opreme. V tej fazi smo v smislu enot CTU (Combat Tactical Unit) med dru- gim imeli priložnost preizkusiti tudi ročni sonar z vizualnim prikazom zadetkov, tipa DIDSON, ki ga uporablja italijanska po- tapljaška enota za preiskavo v zelo plitvih vodah. Uporabljali smo ga med odpiranjem minsko ogroženega pristanišča Harbour opening. Potapljaški sonar z vizualnim pri- kazom zadetkov, ki omogoča pogled na teren pred seboj in tako samozaščito potapljačev v vodi, je standard ter bistveni pripomoček Natovih potapljaških enot VSW MCM (Very shallow water, Mine counter measures). Med prvo fazo smo sodelovali pri izvedbi kom- pleksnega scenarija EOD/IEDD pod italijan- skim minolovcem alghero in na njem. Naša ekipa je pri podvodnem pregledu ladijske- ga trupa našla in identificirala vse tri nasta- vljene podvodne IED (Improvised explosive device). Pri intervenciji EOD/IEDD v notra- njosti ladje se je našel sumljiv kovček z ne- znano vsebino, ki pa ga je uspešno rešila ita- lijanska enota EOD. Pri scenariju plavajoče mine (drifting mine), ki je bila postavljena pred plažami Marine di Carrare, je potekal zračni transport ekipe treh potapljačev EOD v neposredno bližino plavajoče mine, kjer so z majhne višine skočili v morje z vso potreb- no opremo. Ob pritrditvi eksplozivne polni- tve na mino so iz varnostne razdalje izvedli vrvični vžig. Sodelovali smo tudi pri urjenju postopkov potapljaške nesreče, pri čemer smo poškodo- vanega potapljača prenesli v komoro na ladji. Po končani analizi prve faze so se začele pri- prave na premik po morju na območje izva- janja operacij. Vso opremo smo pretovorili na italijanski minolovec alghero. Med drugo fazo smo delovali kot ekipa v pri- pravljenosti v primeru najdenih in klasifici- ranih kontaktov MILCO stopnje 3. Kontak- te nam je dajala integrirana ekipa AUV, ki je uporabljala AUV REMUS. Kontakte smo identificirali in če je šlo za morsko mino, smo jo pripravili za dvig, ki je potekal s pomočjo ladijskega vitla ter ladijskega dvigala. Na vaji so sodelovali opazovalci iz Maroka, Ka- tarja in Hrvaške, naše delo pa so ocenili kot zelo dobro, kar pomeni še eno uspešno promo- cijo Slovenske vojske v mednarodnem okolju. donacijami in menjavami, ki jih opravlja Voja- ški muzej SV. Počasi se tako dopolnjuje seznam vseh oklepnih vozil in artilerijskih sredstev, ki so se pojavljala v naši vojaški zgodovini. Pri teh izmenjavah z drugimi evropskimi muzeji in tudi zasebnimi zbiralci je zelo uspešen dr. Martin Premk iz Vojaškega muzeja SV. Vseka- kor pa lahko projektu Park vojaške zgodovine pripišemo zaslugo, da je bilo z njegovim razvo- jem ustavljeno nenadzorovano uničevanje od- pisanih oklepnikov in topov. Tako je bil rešen pomemben del nacionalne dediščine in se bo ohranil tudi za naše potomce. Kaj bo v novem paviljonu, ki ga boste odpr- li septembra? Za novi paviljon je značilna sodobna, celostno zasnovana muzejska postavitev. V prejšnjih paviljonih smo se namreč morali prilagajati objektom. Osrednji poudarek v novem paviljo- nu bo namenjen vojni '91, pri čemer se bo obi- skovalec najprej sprehodil po razstavi, na kateri bodo predstavljeni predosamosvojitvena zgod- ba, torej Jugoslavija, JLA, sistem splošnega ljud- skega odpora in družbena samozaščita, razvoj TO ter demokratizacija in osamosvajanje Slo- venije, kar se konča z vojno leta 1991. Zakaj ste se odločili za tako razporeditev? Zamisel temelji na podoživljanju zgodovin- skega dogajanja. Obiskovalec bo lahko del vojne '91 podoživljal iz dnevne sobe takra- tne povprečne slovenske družine. Z balkona bo opazoval prodirajočo kolono JLA, na te- leviziji pa spremljal novice tistih dni. Res si prizadevamo, da bi obiskovalec lahko začutil grozo in tudi veličino teh prelomnih dni. Na razstavi seveda ne bomo mogli posredovati vseh informacij o vojnem dogajanju, vendar smo prepričani, da bomo pri obiskovalcih vzbudili zanimanje, da bodo pozneje poiska- li dodatne informacije v literaturi in na sve- tovnem spletu. Pravijo, da narod brez svoje zgodovine ne obstaja. Seveda in naš namen je, da tako slovenski kot tuji obiskovalci, ki pridejo v muzej, vsaj ta njen del čim bolj spoznajo. Preseneča me, da osamo- svojitvena vojna in osamosvajanje pogosto bolj zanimata tujce kot Slovence. Tujce vojna zani- ma z različnih vidikov, saj je bila v Evropi to prva vojna po drugi svetovni vojni. Poleg tega tudi ni tako oddaljena. Spominjajo se dogajanja iz dnevnih novic, ki so bile takrat na voljo, tako da k nam prihajajo z osnovnimi informacija- mi in jih podrobnosti zelo zanimajo. Ne naza- dnje pa Park ne skriva želje, da bi pri domačih obiskovalcih, zlasti mladih, krepil domoljubje in širil vedenje o nastanku samostojne sloven- ske države. Kdo je vaša ciljna publika? Naša ciljna publika so družine. Razstave in zbir- ke so zasnovane tako, da bi zadovoljile kar naj- bolj različne obiskovalce, od otrok do pozna- valcev vojaške zgodovine in vojaške tehnike. Predvsem spomladi in jeseni prihaja k nam veli- ko organiziranih skupin, od gasilcev, veteranov in tabornikov do upokojencev, vedno več je tudi šol. Šolarji postajajo vse pomembnejša skupina obiskovalcev Parka in tega smo zelo veseli. Park vojaške zgodovine ima lahko pomembno vlogo, še posebej pri osamosvojitveni vojni, ki je pogo- sto zapostavljena tema v šolskih programih, saj se med tanki in letali pri šolarjih in dijakih ne- hotezbudizanimanjezazgodovinskodogajanje. Otroci namreč Park vojaške zgodovine pogosto doživljajo kot Jurski park, v katerem pa namesto dinozavrov srečujejo druge velike pošasti – vo- jaške stroje, ki jih do zdaj, razen na televiziji in v računalniških igricah, še niso srečali.
  • 7. 12 SV SV 13 Z izborom do naj- boljših bodočih ča- stnikov Spremenljivo vreme z obdobji sonca in dežja je spremljalo kandidate, ki so se od 27. do 30. julija na Bohinjski Beli in v njeni okolici udeležili terenskega dela izbora kandidatov za 27. generacijo Šole za častnike, ki bo januarja 2016 za- čela osnovno usposabljanje na Šoli za častnike. Kandidate 27. generacije smo obiskali na obrobju pokljuške planote, kjer so morali uspešno opraviti orien- tacijski pohod z delovnimi točkami, na katerih so inštruktorji in vojaški psiho- logi iz SV ocenjevali njihovo delo. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Poleg pripadnikov SV na izbo- ru tudi zunanji kandidati Izbor za sprejem na Šolo za častnike izvajajo vsako leto na Šoli za častnike. Z njim preveri- jo sposobnosti kandidatov, s čimer zagotovijo izbor najprimernejših kandidatov in kandi- datk za prihodnje častnike SV. Izbor kandi- datov za Šolo za častnike izvedejo med tisti- mi udeleženci selekcije, ki uspešno opravijo vse zahtevane preizkuse in naloge. Inštruk- torji Šole za častnike in strokovni sodelavci z MO in iz SV so s selekcijo preverili in oce- nili gibalne in plavalne sposobnosti, strah pred višino in zaprtim prostorom, voditelj- ske sposobnosti, osebnostne lastnosti, splo- šne intelektualne zmožnosti ter psihofizič- no vzdržljivost kandidatov. Poleg tistih, ki so že zaposleni v SV in ki so predvideni za po- znejšo prerazporeditev na častniško dolžnost v enotah SV, so se letošnjega izbora udeleži- li tudi zunanji kandidati, ki še niso zaposle- ni v SV, so pa nekateri med njimi osnovno vojaško znanje in veščine že pridobili z ude- ležbo na študentskih vojaških taborih ali med prostovoljnim služenjem vojaškega roka. Na razpis se je letos prijavilo 63 zunanjih kandi- datov in 22 kandidatov iz SV. Po opravljenih zdravstvenih pregledih, varnostnem prever- janju in ugotavljanju ustreznosti izobrazbe je ostalo 29 zunanjih kandidatov in 15 kandi- datov iz SV, pri čemer so bili posebnost leto- šnjega izbora piloti. Izbor za ŠČ pa je uspe- šno opravilo skupno 32 kandidatov. Glede na rezultate izbora so kandidate razvrstili po vrstnem redu od najboljšega do najslabše- ga. Kandidati, ki so uspešno opravili izbor in bodo izbrani ter napoteni na šolanje na Šolo za častnike, bodo morali pred tem v Veščin- skem centru v Vipavi jeseni opraviti še pred- hodna dodatna usposabljanja, ki so potrebna za nemoteno izvedbo programa Šole za ča- stnike. Dodatnega usposabljanja ne bodo po- trebovali le kandidati, ki so podčastniki, in tisti, ki že imajo opravljen tečaj za desetnika. Na podlagi rezultatov izbora in potreb SV po novih častnikih se bodo v SV odločili, koli- ko in kateri kandidati, ki so uspešno opravi- li izbor, bodo januarja prihodnje leto začeli šolanje v 27. generaciji Šole za častnike, ki bo izvajala osnovno usposabljanje skupaj s kan- didati 26. generacije, za katero je bilo usposa- bljanje letos ustavljeno. Izbor potekal po prenovlje- nem programu Kot je pojasnil namestnik vodje izbora za 27. generacijo kandidatov Šole za častnike po- ročnik Jure Repina, so letošnji izbor izvedli po prenovljenem programu. Bistvena novost je, da v programu ni več toliko poudarka na vojaških vsebinah, s čimer so vsem kandida- tom, tako pripadnikom stalne sestave SV kot zunanjim, zagotovili približno enake pogoje. Izbor je trajal dva tedna. Pred tem so mora- li kandidati uspešno opraviti zdravniški pre- gled. V prvem tednu so izvedli preverjanje te- lesnih sposobnosti, pisali psihološke teste ter opravili individualni razgovor s poveljnikom Šole za častnike in z vojaškim psihologom, ki je delo kandidatov spremljal in ocenjeval tudi v terenskem delu izbora. Štiridnevni te- renski del izbora, ki je v drugem tednu po- tekal v Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinj- ski Beli in v njeni širši okolici, pa je prvi dan vključeval preverjanje gibalnih sposobno- sti, voditeljskih sposobnosti na vadišču za usposabljanje iz voditeljskih veščin ter se- znanjanje z osnovnimi vojaškimi veščinami in opremo. Drugi dan so morali kandidati opraviti preizkus sposobnosti premagovanja strahu pred višino s premagovanjem navpič- ne stene na plezališču na Iglici in test spo- sobnosti premagovanja strahu pred zaprtim prostorom, saj so morali v temi iti skozi bun- ker. Še isti dan so izvedli tudi večkilometr- ski nočni pohod na Pokljuko, kjer so bivaki- rali. Predzadnji dan so se kandidati odpravili s karto na orientacijski pohod, na katerem so jih čakale delovne točke. Na njih so inštruk- torji Šole za častnike in vojaški psihologi SV preverili njihovo telesno in psihično pripra- vljenost, praktično znanje, spretnosti, splo- šno razgledanost in voditeljske sposobnosti. Gregor Konda, zunanji kandidat Po poklicu sem diplomirani obramboslovec, zdaj pa sem študent podiplomskega študi- ja kulturologije. Nekaj izkušenj in znanja za delo v vojski sem pridobil med prostovolj- nim služenjem vojaškega roka, na študent- skem taboru in dveh vojaških praksah, ki sem ju opravil med študijem obramboslovja – smer vojaški modul. Za izbor sem se od- ločil, ker se želim zaposliti v SV. Na to aktiv- nost sem se posebej pripravljal tako, da sem veliko tekel. Na izboru sem prvič sodeloval pred dvema letoma, a ga nisem opravil, saj nisem dosegel zahtevanih meril na prever- janju gibalnih sposobnostih. V SV bi najraje delal kot častnik v pehotni enoti. Vojakinja Nina Bečan, 132. GORP Po koncu študija varstvoslovja in opravlje- nem TVSU v Veščinskem centru SV v Vipa- vi sem bila razporejena v 132. gorski polk na Bohinjsko Belo. Iz zanimanja do vojske sem se odločila najprej za poklic vojakinje, zdaj pa želim svojo poklicno pot nadalje- vati v vlogi častnice, zato sem se prijavila na izbor za častnike. Terenski del je po pri- čakovanjih zelo zahteven, pa še vreme ni najbolj prijazno. Na izbor sem se pripra- vljala že med usposabljanjem v Vipavi in v prostem času sem precej delala na vajah za moč. V vojski bi rada delala kot obve- ščevalka ali kot vojaška policistka, sicer pa se veselim vsakršnega dela v vojski. Marko Berkopec, zunanji kandidat Kot diplomant obramboslovja sem se za iz- bor odločil, ker želim delati v SV. Program selekcije sem delno poznal, saj so nam ga predstavili že na informativnem dnevu, zato sem vedel, kaj lahko pričakujem. Po- udarek priprav je bil na izboljšanju telesne pripravljenosti, kar sem dosegel s kondicij- skimi vajami. Za zdaj s telesno pripravljeno- stjo nimam težav. Všeč mi je, da na izboru preverjajo tudi naše voditeljske sposobno- sti, saj bomo morali kot bodoči častniki po- kazati tudi te. Izmenjujemo se v vlogi vodij skupin, kar ni preprosto. Če bom sprejet v SV, bi kot častnik najraje delal v vojaški po- liciji ali inženirski enoti. Na izbor iz želje po častniškem delu v SV Po končanih nalogah so se kandidati vrnili na taborni prostor na vadišče Mačkovec, kjer so noč spet preživeli v bivakih. Zadnji dan te- renskega dela izbora so udeležence seznani- li z rezultati. Inštruktorji so na izboru nepre- stano ocenjevali pripravljenost kandidatov za opravljanje nalog in pravilnost postopkov po merilih, ki jih predpisuje program izbora. Poročnik Repina je razložil, da izkušnje ka- žejo, da kandidati pridejo na izbor navadno premalo pripravljeni, saj imajo na začetku ve- like težave z doseganjem standardov telesne pripravljenosti. Prav tako opažajo, da so tisti, ki pridejo na izbor, vse manj navajeni reda, zato je stres, ko naletijo na strogo vojaško di- sciplino, zanje še toliko bolj obremenjujoč. Kandidate natančno spre- mljali vojaški psihologi Kandidati so med izborom pod stalnim strokovnim nadzorom vojaških psiholo- gov iz SV. Vodja psihološkega dela izbora višja vojaška uslužbenka XII. razreda Na- taša Troha z GŠSV je pojasnila, da vojaški psihologi na terenu spremljajo delo kandi- datov na delovnih točkah, v pogovoru z in- štruktorji Šole za častnike in spremljevalci pa poskušajo pridobiti tudi podatke o nji- hovem delu in vedenju, kadar niso z njimi. Ti podatki jim služijo le kot dopolnilo ugo- tovitvam, do katerih psihologi pridejo na podlagi psiholoških testov in individualne- ga pogovora s kandidati pred začetkom te- renskega dela selekcije. Vojaški psihologi SV na podlagi zbranih podatkov kandidate razvrstijo od najbolj do manj primernih. Po njenih besedah je izbor psihično zelo stre- sen predvsem za tiste kandidate, ki niso bili nikoli v stiku z vojsko. Stres se povečuje s pomanjkanjem spanca, stalnimi telesnimi obremenitvami in slabšimi vremenskimi razmerami, ki spremljajo selekcijo. Nataša Troha je omenila, da še ni imela primera, ko bi kandidat med izborom zahteval pogovor z vojaškim psihologom. Se pa s kandidati, ki prostovoljno odstopijo od izbora, pred nji- hovim odhodom pogovorijo, s čimer ugoto- vijo, kakšni razlogi so jih vodili k temu deja- nju in kako vidijo svojo nadaljnjo poklicno pot. Kandidati kot najpogostejše razloge za odstop navajajo, da niso več telesno sposob- ni nadaljevati aktivnosti na selekciji, da od- stopajo zaradi slabega telesnega počutja in da so se za odstop odločili zaradi obnovitve starih poškodb ali da so preprosto ugotovili, da tak način vojaškega življenja in dela zanje ni primeren. Višja vojaška uslužbenka Nata- ša Troha je še dejala, da so za uspešno opra- vljen izbor najpomembnejše prav dobra te- lesna pripravljenost, motivacija in želja po zaposlitvi v vojski ter sposobnost, da so se v kratkem času pripravljeni naučiti veliko no- vega, kar pomeni, da si morajo stvari zelo hitro zapomniti. To preverjajo tudi s pisa- nji eseja in reševanjem individualnih misel- nih nalog, ko so kandidati pod hudimi tele- snimi obremenitvami in ko se spoprijemajo s pomanjkanjem spanja. Sestavljanje mosta vleka bremena Kandidati so morali na orientacijskem pohodu najti s karto pot med delovnimi točkami. Nošenje ranjenca
  • 8. 14 SV SV 15 Na tabor zaradi za- nimanja za vojaški poklic Od 6. do 18. julija je v organizaciji SV v okolici Bohinjske Bele in na osrednjem vadišču SV na Počku potekal tradicionalni že šestnajsti študentski vojaški ta- bor, ki se ga je udeležilo 62 študentov, od tega je bilo kar 21 deklet. Udele- ženci tabora so v trinajstih dneh pridobili temeljno vojaško znanje in veščine ter spoznali poklic vojaka v SV. Z ekipo revije SV smo jih obiskali na Bohinj- ski Beli na plezališču Iglica, kjer so spoznavali osnovno gorniško opremo in se učili plezanja v naravni steni, ter na vadišču Mačkovec, kjer so urili tehni- ke prečkanja Save Bohinjke. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Med prijavljenimi izbrali več kot polovico Vojaški tabor je namenjen usposabljanju iz temeljnih vojaških vsebin za študente in pol- noletne dijake, prav tako pa je priložnost za predstavitev SV in pridobivanje novih kandi- datov za zaposlitev v SV. Kot je povedal vodja vojaškega tabora 2015 stotnik Dejan Šibilja, so letos za udeležbo na taboru dobili več kot 100 prijav, pri čemer so bili vsi prijavljeni var- nostno preverjeni, poleg tega so morali opra- viti zdravniški pregled z oceno sposoben. Ob tem je še omenil, da so bili med prijavljeni- mi kandidati udeleženci tabora izbrani glede na prednostni vrstni red, pri čemer so imeli prednost študentje, ki se jim uspešno opra- vljen tabor šteje kot opravljena študijska ob- veznost, študentje, ki so štipendisti Ministr- stva za obrambo, in študentje višjih letnikov, ki imajo manj možnosti za poznejšo udeležbo na vojaškem taboru. Med vsemi prijavljenimi so na tabor sprejeli 62 študentov. Izbrani ude- leženci so najprej zadolžili vojaško opremo v skladišču v Ljubljani, nato pa so se prvi dan tabora zbrali pred mariborsko kadetnico, kjer so podpisali pogodbo o udeležbi na ta- boru, in se še isti dan z avtobusom odpeljali v Vojašnico Boštjana Kekca na Bohinjsko Belo, kjer so preživeli prvi teden na taboru. Najprej osvojili osnovno vo- jaško znanje, nato urili bojne postopke Prvi teden so se udeleženci tabora seznanili s splošnimi vojaškimi predpisi, spoznali pa so še osnovna postrojila z orožjem in brez njega. Prav tako so se naučili uporabljati zračno, ma- lokalibrsko in avtomatsko puško, spoznali osnovne položaje za streljanje ter izvedli pri- pravljalna streljanja. Seznanili so se z orientaci- jo na terenu, z ročno radijsko napravo, postop- ki JRKB-dekontaminacije, osnovno gorniško opremo in tehnikami plezanja po naravni steni ter z načini premagovanja vodne ovire s čol- nom, improviziranimi sredstvi ali peš. Pripa- dniki SV so jim po delovnih točkah predstavili tudi druge vrste orožja SV, kot so puškomitra- ljez, pištola, ročno protioklepno orožje, polav- tomatska ostrostrelna puška, ročna bomba in bombomet. Drugi teden se je vojaški tabor pre- selil na osrednje vadišče SV na Poček, kjer so v kampu Vesna na Bilah bivali v šotorih, na va- dišču pa urili taktične postopke. Stotnik Šibilja je razložil, da je poudarek drugega dela tabora predvsem na urjenju bojnih postopkov posa- meznika in oddelka v napadu, obrambi in za- sedi. Dodal je, da udeleženci skladno s taktič- nimi razmerami eno noč preživijo v bivakih v opazovalnici, ki jo izdelajo sami. Vrhunec ta- bora je prikazna vaja, na kateri so morali štu- dentje predstaviti vse taktične postopke delo- vanja, ki so se jih naučili v dveh tednih. V izvedbo tabora vključili tudi kandidate za častnike Študentje so bili ves čas usposabljanja razde- ljeni v dva učna voda, da je bilo delo inštruk- torjev z njimi lažje. Izvajalci vojaškega tabora so bili večinoma pripadniki Šole za častni- ke, pri izvedbi specialističnih vsebin in pod- pori tabornih aktivnosti pa so sodelovali še pripadniki 132. GORP, VZE, 15. polka VL, 430. MOD in drugih enot SV. Stotnik Šibi- lja je razložil, da so tudi letos v izvedbo ta- bora vključili kandidate Šole za častnike, in sicer 26. generacije, ki čakajo na začetek ča- stniškega šolanja. Bodoče častnike in častni- ce so postavljali v vlogo poveljnikov oddelkov ter vodov, kar jim bo v neprecenljivo pomoč pri poznejšem delu z vojaki, ko bodo prevze- li naloge poveljujočih v enotah SV. Poleg tega so izvajalci inštruktorji Šole za častnike tako lahko ocenili njihove vodstvene in organiza- cijske zmožnosti ter sposobnost prenašanja vojaškega znanja na podrejene. Študentje visoko motivirani in učljivi 62 študentov, od tega kar tretjina deklet, je na tabor prišlo z več fakultet. Največ je Živa Kolenc, študentka Fakul- tete za družbene vede: Sem študentka obramboslovja in sem pri- šla na tabor, ker se mi udeležba prizna kot opravljena študijska obveznost. Prav tako razmišljam o zaposlitvi v SV. Ob prvem sti- ku z vojsko so mi všeč vojaška disciplina, zgodnje vstajanje in red, s čimer nimam te- žav. Mislim, da je vojaški tabor koristna do- polnitev študija obramboslovja, saj lahko tu nekatere vsebine, ki jih na predavanjih ob- delamo teoretično, preizkusimo še v praksi. Po koncu študija si želim na Šolo za častni- ke, saj bi rada delala kot častnica v SV. Andraž Možina, študent Medi- cinske fakultete: Z udeležbo na taboru želim pridobiti novo življenjsko izkušnjo, spoznati delovanje SV in aktivno preživeti del počitnic. Za mo- žnost sodelovanja na taboru sem izvedel na spletnem portalu postanivojak.si, na ka- terem sem dobil vse informacije. Vsebine tabora so zanimive in mislim, da jih bomo lahko koristno uporabili tudi v vsakdanjem življenju. Zanimalo bi me delo vojaške- ga zdravnika v SV, nisem pa še odločen, ali bom poklicno pot nadaljeval v civilnem zdravstvu ali vojaški zdravstveni ustanovi. Filip Beličič, študent Fakultete za varnostne vede: Na študentski tabor sem se prijavil, ker me zanima vojaški poklic, prav tako pa bom z njim opravil obvezno študijsko prakso na fakulteti. Tabor je tako po vsebini kot zah- tevnosti presegel moja pričakovanja. Naj- bolj zanimivi sta bili spoznavanje orožja in streljanje z avtomatsko puško. Imam nekaj žuljev na nogi, vendar upam, da se bodo čim prej pozdravili. Ni mi žal, da sem prišel na tabor, saj sem tako spoznal del vojaške- ga življenja, kar mi bo pomagalo pri odlo- čitvi o zaposlitvi. bilo študentov obramboslovja s Fakultete za družbene vede, saj se jim udeležba na ta- boru prizna kot opravljena študijska obve- znost. Nič manj zanimanja za tabor ni bilo med študenti Fakultete za varnostne vede, ker se jim udeležba na taboru prizna kot opravljena obvezna praksa. Vsi udeleženci, ki so se za tabor odločili prostovoljno, so pokazali veliko motiviranosti za delo, če- prav se je večina prvič srečala s težavnim in napornim vojaškim življenjem. Kot je oce- nil stotnik Šibilja, so študentje zelo učlji- vi in zmorejo brez težav opraviti večino nalog. Tudi program tabora je zasnovan tako, da se zahtevnost usposabljanja sto- pnjuje, kar pomeni, da ga lahko opravi- jo vsi skoraj brez težav, saj cilj taborov ni izbor kandidatov. Težave z žulji blažili z lažjo pla- ninsko obutvijo Letošnji vojaški tabor so izvedli še po ustalje- nem programu iz preteklih let. Stotnik Šibilja je razložil, da so na podlagi predhodnih izku- šenj s tabori pripravili nov program, ki pa še čaka na potrditev. V preteklosti so udeleženci tabora imeli veliko težav z žulji, saj njihove noge niso navajene na trde vojaške škornje. Tako je bilo tudi letos, zato so, kot je poja- snil stotnik Šibilja, da bi se izognili težavam z žulji, v vabilu udeležencem poslali seznam priporočljive opreme, ki so jo lahko prinesli s seboj. Med njo so bili rezervni čevlji ali lažja planinska obutev, ki jo lahko obujejo, če se pojavijo boleči žulji. Te so tudi letos s obli- ži in drugim sanitetnim materialom uspešno oskrbeli ter pozdravili pripadniki vojaške zdravstvene enote, ki so udeležence spre- mljali na terenu. Premagovanje vodne ovire s čolnomPrečkanje reke Save Bohinjke pešPredstavitev tehnik plezanja po naravni steni Prenos opreme preko reke
  • 9. 16 SV SV 17 Operacijereševanjaljudi Pripadniki bojnih skupin PEST, specializirane enote vojaške policije, so se od 27. do 31. julija na OSVAD Poček urili iz postopkov operacij reševanja ljudi. Urjenja so potekala v sodelovanju s pripadniki 15. polka vojaškega letalstva, ki so zagotavljali podporo s helikopterji bell 412, z vodniki službenih psov iz čete vojaške policije 72. brigade in s pripadniki čete 1. brigade, ki so zagota- vljale nasprotnika. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv enote O peracije reševanja ljudi oziroma Per- sonnel Recovery je hitro razvijajoča se zmogljivost predvsem evropskih članic Nata. Nekatere članice imajo ta sistem že dobro oblikovan in so pri tem tudi samozado- stne, na primer obrambne sile Združenih držav Amerike, predvsem okrog EAG (European Air Group), njene naloge pa so članice opravljale že v preteklosti, vendar so bile naloge v drugačni obliki in so potekale predvsem individualno. »Gre za naloge iskanja in reševanja izgublje- nih ljudi ali skupin ljudi, ki so zajete ali druga- če ločene od svojih enot,« pove poveljnik enote PEST. To so ljudje, ki so vpleteni v izredne do- godke, zato je treba posredovati hitro in učin- kovito, na primer ob prometni nesreči, naletu na improvizirano eksplozivno sredstvo in pri reševanju kaznivih dejanj terorizma, in v druge podobne izredne dogodke predvsem v poslab- šanem varnostnem okolju. Gre predvsem za is- kanje in reševanje vojaških oseb, lahko pa tudi civilnih, ki so na vojaških območjih oziroma predelih, kjer so varnostne razmere zelo po- slabšane, na primer v mednarodnih operacijah in na misijah. »Glavni nalogi teh enot sta zagotavljati varnost vseh pripadnikov na nekem območju oziroma v določenih razmerah in posledično vzdrževa- ti njihovo visoko moralo, saj vsak pripadnik ve, da ga sistem ne bo pustil samega ne glede na okoliščine, v katerih se lahko znajde,« poudari poveljnik enote PEST. Hitra odzivnost najpomembnejša V tej zmogljivosti so zračne sile, ki zagota- vljajo ognjeno podporo iz zraka in zračni prevoz za pehotne enote, ki izvajajo iskanje in reševanje na tleh, tako imenovani extrac- tion teams (ET), ter krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanja. Posebnost teh štabov je, da so v njih večinoma isti pripadniki, ki nato opera- cijo tudi izvedejo. Vključeni so piloti, tehnič- no osebje, pripadniki ET-jev in drugi. Taka sestava štabov omogoča čim bolj učinkovito načrtovanje, saj so vključeni vsi glavni udele- ženci izvedbe, ob tem pa se pridobi nujen čas od izrednega dogodka do začetka operacije. Sestava ET-jev je različna, v povprečju pa je v njih od šest do deset pripadnikov. Od skupin se zahteva zelo različno znanje, od osnovnega lociranja in identifikacije člove- ka v okolju brez groženj do operacij iskanja in reševanja ljudi v okolju z visoko stopnjo ogroženosti in v okolju ob zmanjšani vidlji- vosti, torej ponoči. Umeščenost teh enot je od države do države različna, skupne pa so jim te značilnosti: – skupine sestavljajo pripadniki, ki so specializirani za posamezna področja; – oprema in oborožitev sta posebej pri- lagojeni nalogam ter specialistični; – usposobljenost in izurjenost sta na specializirani ravni; – imajo zmožnost delovanja v različnih okoljih in na različnih stopnjah varno- stnega tveganja; – usposobljeni so za zračno premestlji- vost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka, pri čemer uporablja- jo navpične manevre s tanko ali debe- lo vrvjo; – oprema podpira opravljanje vseh nalog v razmerah z omejeno vidljivostjo. Enota PEST/SEVP skladno s svojim po- slanstvom deluje tudi kot intervencijska enota za ukrepanje ob izrednih dogodkih, ki se lahko spremenijo v krizne razmere na območjih, ki so posebnega pomena za obrambo. Krizne razmere lahko obsega- jo še izgubljenega človeka, ki je lahko tudi ugrabljen, dogodek s talci, poskus samo- mora, težje kršitve javnega reda in miru, odvzem prostosti pripadnikom Slovenske vojske, ki so bili osumljeni hujših kaznivih dejanj, zabarikadiranega človeka, prijetje vojaških oseb, če je večje varnostno tvega- nje za pripadnike, ki bi tako nalogo opra- vili, in drugo. Kot je še povedal poveljnik enote PEST, se za vse zgoraj naštete krizne razmere lahko uporabljajo vsi postopki načrtovanja in iz- vedbe operacij reševanja ljudi. S tovrstnim urjenjem z načrtovanjem in izvedbo so pre- igravali različne scenarije, in sicer različ- ne tipe izgubljenih ljudi ter različne sto- pnje varnostne ogroženosti, utrjevali pa so še združljivost z drugimi enotami SV, ki s svojim deležem lahko omogočijo boljše re- zultate reševanja takih dogodkov glede na varnostne razmere.Usposobljeni morajo biti za zračno premestljivost in različne načine pristopa iz zraka do kraja dogodka. Zajetje nevarnega človeka Vpad v objekt Krizni štab, ki načrtuje, organizira, vodi in izvede operacijo iskanja in reševanjaVodniki psov iz čete vojaške policije 72. brigade Terensko urjenje bojnih skupin PEST
  • 10. 18 SV SV 19 M ednarodnega tekmovanja v voja- škem jadralnem prvenstvu se je Slovenska vojska udeležila že leta 1998 v Buckerburgu v Nemčiji in leta 2004 v italijanskem Riettiju. Takrat sta za Sloven- sko vojsko tekmovala Željko Roškar in Seba- stijan Ramšak. Minilo je deset let, ko so v SV spet dobili povabilo. »Do lani se je zdajšnja ekipa želela udeleževati le vojaških jadralnih tekmovanj. Lani smo se po posebnem pova- bilu člana francoske članske reprezentan- ce v jadralnem letenju Didierja Barandiarja- na odločili, da gremo. Po potrditvi vodstva Slovenske vojske smo šli,« pove nadporoč- nik Damijan Korpič. Lani se je tekmovanje za ekipo končalo zelo dobro. »Ravninski del francoskega Romorantina je bil za naju z Ro- bertom Prelcem idealen. Zelo dolge naloge ob vremenu z močnimi dviganji sva v osmih tekmovalnih dneh odletela zelo samozave- stno in taktično dobro. Zadnji tekmoval- ni dan je bila 513 kilometrov dolga naloga, ki sva jo odletela toliko zadržano, da nisva predčasno zunajletališko pristala in sva se vodečih dveh držala do konca. Tako sva do- segla prve stopničke za SV na tekmovanjih v jadralnem letenju.« Kot je dejal, so sloven- ski jadralni piloti tako postali poleg vojaških velesil v jadralnem letenju, kot so Francija, Nemčija, Belgija, Danska in Nizozemska, primerljivi za dobre dosežke tudi v priho- dnje. »Zato so tudi letos za Holzdorf posla- li posebno povabilo našim poveljujočim na GŠSV.« Močan zahodni veter in ter- mično razgiban teren onemo- gočila ponovitev lanskega uspeha Dosežek slovenskih vojaških jadralnih pi- lotov je bil na letošnjem tekmovanju dober, vendar pa, kot je povedal nadporočnik Kor- pič, pod pričakovanji. »Razlogov za slab rezultat je več, ekipi pa sta največ težav povzročala močan zahodni veter in termič- no zelo razgiban teren industrijske deže- le Saške. Dovolj je ena napačna odločitev in lahko ostaneš brez stopničk. Žal se nam je to zgodilo. Letos so nas posebnosti terena in moč vetra negativno presenetile. Mogoče smo malo premalo računalniško analizira- li vse sodelujoče na tekmovanju v našem ra- zredu,« doda. »Južno od Berlina je zelo velik dnevni kop oziroma depresija, čez katero smo dvakrat leteli vzdolžno. Dnevni kop je obdan z velikimi jezeri. Le mi smo leteli se- verno od kopa, ker posebnosti žal nismo po- znali. Pri zahodnem vetru je to območje se- verno termično precej manj ugodno. Če tega ne veš, so končne hitrosti na nalogi manj- še. Napaka zadnjega tekmovalnega dne za- radi pristanka 15 kilometrov pred letališčem nam je vsem trem preprečila boljše uvrsti- tve.« Kljub temu so z dvema uvrstitvama na mednarodna vojaška tekmovanja v okviru CISM (International Military Sports Coun- cil) bliže zelo želeni vojaški reprezentanci Slovenske vojske, kar bi jim priprave in ude- ležbo na mednarodnih vojaških tekmova- njih zelo olajšalo. Ekipa z mislimi že v Franciji Na tekmovanju so vsako jutro potekali tako imenovani brifingi, torej sestanki vseh pi- lotov z vodstvom tekmovanja, na njih pa se glede na vremensko napoved, ki jo pripra- vi vremenoslovec, vodja tekmovanja odlo- či za dolžino discipline. »Navadno je nalo- ga v trikotniku z dvema ali tremi točkami, ki jih moraš obleteti. Jadralno letenje je pov- sem odvisno od vremena, in sicer od moči termike ter smeri vetra, to pa pomeni, da se jadralni pilot sam odloči, po kateri poti bo letel do določene točke.« Letošnje naloge so bile le enkrat daljše od 300 kilometrov, lani v Franciji pa so bile v povprečju dolge več kot 400 kilometrov. »To v seštevku točk po- meni, da za nalogo, ko jo obletiš, dobiš več točk.« Izkušnja z dveh tekmovanj, ki so se ju ude- ležili jadralni piloti letos in lani, je, kot je dejal Korpič, zelo pozitivna. »Jadralno lete- nje v Sloveniji je tekmovalno zelo dobro raz- vito. Zdaj v Riettiju v Italiji poteka evropsko prvenstvo v klubskem razredu, v njem pa je slovenski pilot Boris Žorž uvrščen na trenu- tno tretje mesto.« Dodal je, da v jadralnem letenju napake, kot je predčasen pristanek, za dober končni rezultat ne smeš narediti. »Jadralno letenje zahteva dobro fizično pri- pravljenost, izkušnje in veliko treninga, da si lahko v vrhu. Izkušnje imamo, na naših travnikih oziroma v aeroklubih dobro treni- ramo, bili smo že v vrhu in verjamem, da še bomo.« Ekipa je z mislimi že v Franciji na tekmova- nju prihodnje leto. »Posebnih daril franco- skih pilotov in osebnega povabila njihovih vojaških jadralcev, s katerimi letimo že dve leti, ne moremo spregledati. Tako bo priho- dnje leto slovenska zastava ponovno na dro- govih južno od Pariza.« Jadralna letala kot pomemben vidik učenja osnov letenja »Jadralno letenje je z vojaškega vidika po- membno zaradi učenja osnov letenja,« pove nadporočnik Korpič in nadaljuje: »To Mednarodno voja- ško prvenstvo v jadralnem letenju V petek, 31. julija, se je z uradno slovesnostjo končalo 17. mednarodno voja- ško prvenstvo v jadralnem letenju v nemški letalski bazi Holzdorf, začelo pa se je 20. julija. Obnovljena baza nekdanje vzhodnonemške vojske je sto kilo- metrov severno od Berlina. Letos se je tradicionalnega tekmovanja v jadral- nem letenju udeležilo rekordnih 77 pilotov iz sedmih držav, bilo pa je tudi medijsko zelo dobro pokrito. Nemške letalske sile v zadnjih letih namenjajo vedno večji poudarek jadralnemu letenju, posebno na šolskem in tekmoval- nem področju. Besedilo: nadporočnik Damijan Korpič in Nataša Oblak Fotografije: štabni vodnik Matjaž Jakša Letošnjega mednarodnega vojaškega prvenstva v jadralnem letenju so se iz Slovenske vojske udeležili prvič trije piloti tekmovalci, in sicer štabni vodnik Robert Šlaus iz 153. LETEHESK, nad- poročnik Damijan Korpič iz 74. PEHP ter nadporočnik Rok Einhauer iz 151. HEESK. Pomočnika sta bila stotnik Robert Prelec iz LETŠ in štabni vodnik Matjaž Jakša iz 153. LETEHESK. Vsi trije jadralni piloti so leteli z letali klubskega razreda, kar pomeni, da svoja jadralna letala ne sme- jo obtežiti z vodo. Omeniti velja, da gre za ekološko zelo čist šport, saj poteka od pet do šest minut dolg vlek motornega letala na višini od 500 do 600 metrov, nadaljevanje leta z jadral- nim letalom pa poteka ob zakonitostih, ki veljajo v naravi. Med slovenskimi vojaškimi piloti je nadporočnik Damijan Korpič zasedel 14. mesto, štabni vodnik Robert Šlaus 25. mesto in nad- poročnik Rok Einhauer 27. mesto. Osnovni kategoriji jadralne- ga letenja V jadralnem letenju sta dve osnovni kate- goriji, in sicer klubski razred (letala z raz- ponom 15 metrov, brez zakrilc in možnosti za obtežitev z vodo) ter odprti – mešani ra- zred (letala z večjim razponom, pri katerih lahko jadralno letalo obtežijo z vodo, po- leg tega imajo zakrilca, kar pripomore k še večjim hitrostim na preletu). To se na različ- nih tekmovanjih lahko deli še na standardni razred, 18-metrski razred, dvosede in dru- go. Za vse kategorije veljajo tako imenova- ni indeks faktorji, ki jih določijo proizvaja- lec jadralnega letala in nacionalne letalske zveze. Po svetu se največ uporablja nem- ška lista DAEC, na kateri so zbrana vsa ja- dralna letala na svetu in je najbolj realna. Obtežitev jadralnega letala z vodo po- meni, da ima jadralno letalo večjo krilno obremenitev, tako da ima več energije, ki jo jadralni pilot po dviganju v termičnem vzgornjiku porabi za let naravnost. Večja je teža, večje hitrosti dosegajo jadralna le- tala, je pa to pogojeno z močnim vzgornji- kom. Pilot si glede na svojo težo in napove- dano vreme z vodo obteži svoje jadralno letalo. pomeni, da z jadralnim letenjem na začetku učenja pridobiš osnove brez dejavnikov vpli- va motorja. Vojske po svetu jadralnega letal- stva, kot mi je znano, za druge vojaške na- mene ne uporabljajo. Na travnikih, kar je fraza za aeroklube, velja, da pravi piloti zra- stejo iz jadralnih pilotov. Drugi dejavnik, ki ni zanemarljiv, je cena letenja z jadralnim le- talom, ki je bistveno nižja od cene letenja s šolskim motornim letalom.« Kot primer je navedel francosko vojsko, ki šolsko učenje izvaja na jadralnih letalih. V štirih letalskih bazah imajo več kot 70 plastičnih jadralnih letal. »Kot učitelji jadralnega letenja smo se že lani pogovarjali s Francozi. Vsak njihov vo- jaški pilot mora v srednji vojaški šoli odlete- ti 300-kilometrski prelet. Na jadralnih letalih potekata praksa v srednji šoli in tudi izbirni postopki za sprejem na šolanje. Tudi države, kot so Danska, Nizozemska, Nemčija, Itali- ja in druge, imajo šolska jadralna letala.«
  • 11. 20 SV SV 21 Tudi cougarji pripra- vljeni za reševanje Od junija je v sistemu odzivnih sil na voljo tudi helikopter cougar, s katerim pripadniki 151. helikopterske eskadrilje lahko pomagajo pri reševanju v go- rah, pri helikopterski nujni medicinski pomoči (HNMP) in gašenju požarov. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek C ougar je najzmogljivejši helikop- ter Slovenske vojske in je bil kot re- zervni helikopter v sistem odziv- nih sil vključen že pred leti. Letos so se v 151. HEESK odločili, da bodo med poletno vročino, ko je požarna ogroženost visoka, poleg bellov 412 na voljo tudi cougarji, saj lahko v enem naletu pripeljejo po 2500 li- trov vode. Glede na vključitev v sistem od- zivnih sil je cougar obenem tudi rezervni helikopter za Gorsko reševalno službo in helikoptersko nujno medicinsko pomoč. Od junija lahko dva izmed štirih cougar- jev, če je treba, opremijo s hidravlično dvi- galko oziroma vitlom, ki omogoča reševa- nje v gorah. Poveljnik 151. HEESK major Igor Lani- šnik je povedal, da vitla do zdaj niso ve- liko uporabljali, in dodal: »Inštalacija za vitel je bila vgrajena ob nakupu zadnjih dveh helikopterjev leta 2004, kar pomeni, da sta bila uporaba in reševanje z vitlom predvidena že takrat. Za cougarje imamo en vitel, ki ga lahko vgradimo na helikop- terja H3-73 in H3-74. Operativna sposob- nost eskadrilje se kljub visoki stopnji iz- urjenosti povečuje, saj tako zmanjšujemo možnost deficitarnosti posadk in opre- me.« V začetku julija sta bili za uporabo vitla usposobljeni dve posadki, na koncu meseca pa še trije piloti in dva tehnika le- talca. Usposabljanje za pilota traja pet ur in 30 minut učinkovitega dela z vitlom na omejenih terenih in v gorah. Naloge, ki jih lahko opravljajo z vitlom, so raznovrstne, in sicer spuščanje in dviganje vojakov na zahtevnih terenih, evakuacija ljudi in re- ševanje poškodovancev. Major Lanišnik je povedal, da se vitel trenutno uporablja le za reševanje. Hidravlični vitel Standardni operativni postopek za uporabo vitla so napisali v Vojaškem letalskem orga- nu. V dokumentu je zapisano, da se vitel lahko uporablja podnevi in ponoči, pri čemer mora biti podnevi na helikopter vgrajeno zrcalo, ki omogoča pilotu pogled nazaj in navzdol. Vitel je zunanji in pritrjen na helikopter tritočkov- no. V nasprotju z vitli na helikopterjih bell 412, ki so električni, je na cougarju hidravlič- ni. Zaradi olja v vitlu je najvišja zunanja tem- peratura zraka lahko 40 °C. Na vitlu je vgrajen varnostni ventil, ki samodejno vključi zavo- ro in prepreči odmotavanje jeklenice, če bi se tlak hidravličnega sistema znižal na manj kot 145 barov. Vitel se sicer napaja le prek enega sistema, čeprav ima helikopter dva neodvi- sna hidravlična sistema. Delovanje vitla teh- nik letalec upravlja s krmilno ročico, na kateri so gumbi, s katerimi določa hitrost spuščanja ali dviganja in tudi hitro ustavljanje jeklenice. Največja hitrost dviganja ali spuščanja jekleni- ce je približno 1 m/s. Prek stikala oziroma po- tenciometra na krmilni ročici se lahko ta hi- trost tudi poljubno zmanjša. Na boben vitla je navita 90 metrov dolga jeklenica, ki lahko dvi- gne 272 kilogramov oziroma največ dva člo- veka hkrati. Tehnik letalec in reševalec letalec morata biti ves čas, ko sta v helikopterju, varovana z vr- vico, ki je vpeta v sidrišče in ne sega več kot tretjino velikosti človeka zunaj helikopterja. Tehnik letalec, ki je tudi operater vitla, in re- ševalec letalec morata nositi zaščitno čelado, rokavice ter jopič. V helikopterju so še ročne škarje za morebitno rezanje jeklenice in naboj za sekanje jeklenice, upravlja pa ga pilot prek stikala na kolektivni palici. Vitlanje se lahko izvaja le ob lebdenju, jeklenica pa ne sme biti nagnjena za več kot 10°. Usposabljanje z vitlom Na začetku poletja smo pripadnike 151. HEESK spremljali med usposabljanjem v vi- sokogorju. Tehnik letalec štabni vodnik Zlat- ko Sardinšek, ki je tudi inštruktor za uspo- sabljanje z vitlom, je povedal: »Usposabljanje moramo opravljati na različnih terenih, da lahko preizkusimo različne taktike. Gorski teren, gozdne jase, strma pobočja, vršaci … Vitlanja ne smemo opravljati, če veter in teren tega ne omogočata ali če je jeklenica prekrat- ka. Vitlanje mora biti prilagojeno oviram, re- ferenčnim točkam in na najnižji varni višini. Med dviganjem prazne jeklenice helikopter zaradi varnosti ljudi pod njim ne lebdi nad krajem pobiranja.« Tehnik letalec poleg upra- vljanja vitla opravlja tudi svoje običajne nalo- ge, saj opozarja pilota na oddaljenost od tere- na in ovir po sistemu ure. Drevo na 6, 15 m na primer pomeni, da je 15 metrov za repom he- likopterja drevo. Poleg tega Tehnik letalec po- maga pri vkrcanju in izkrcanju reševalcev ter poškodovancev. Ena izmed obveznih vaj, ki jih morajo opra- viti tehniki letalci, sta tudi spust in dvig dveh reševalcev z dolgo jeklenico. Štabni vodnik Blaž Langus, ki je vaje opravljal pod nadzo- rom inštruktorja, je bil videti zelo zadovoljen in hkrati tudi utrujen. »Kar nekaj časa sem se v mislih pripravljal za tole usposabljanje, za ka- tero sem slišal od starejših kolegov, da je zelo zahtevno in pokazalo se je, da so imeli prav. V vaji sem moral uporabiti vse znanje, ki sem ga do zdaj pridobil na cougarjih. Bilo je pre- cej naporno in veselim se, da gre moje usposa- bljanje proti koncu in da bom lahko kmalu so- deloval v pravih akcijah reševanja ljudi, kar je tudi naše poslanstvo,« nam je povedal štabni vodnik Blaž Langus. Njegov inštruktor štabni vodnik Zlatko Sar- dinšek je dodal, da praktično usposabljanje tehnikov letalcev obsega enajst ur letenja in vsaj 30 ciklov za spust in dvig pod nadzorom inštruktorja ter prav toliko ciklov, ki jih kan- didat opravi brez pomoči inštruktorja. Ti cikli so razporejeni tako, da si vaje sledijo od naj- lažje proti najtežji. Prva vaja obsega spust in dvig uteži z majhne višine do 20 metrov na ne- omejen teren, sledi vaja spusta in dviga uteži z večje višine do 40 metrov, nato spust in dvig enega reševalca z majhne višine na neomejen teren ter omejen teren, sledi isto z velike viši- ne, nato z dvema reševalcema in na koncu dvig reševalca s ponesrečencem v vreči z velike vi- šine. »Pri tem se navadno pojavlja veliko težav z nihanjem in vrtenjem reševalca z vrečo, kar je tudi za profesionalce videti kar strašljivo. Naloga nas inštruktorjev je, da kandidatu po- kažemo in ga naučimo, kako razmere rešimo,« je končal Sardinšek. V Sloveniji s helikopterji najpogosteje rešuje- jo v gorah in na pogozdenih terenih. S heli- kopterjem lahko rešujejo tudi nad vodo, kjer mora helikopter lebdeti čim višje nad ponesre- čencem, da ga ne utopi z ustvarjanjem vodne megle. V primerih reševanja nad vodo mora biti posadka opremljena z reševalnimi jopiči. Po besedah majorja Lanišnika bodo kmalu obnovili pridobljeno znanje tudi drugi piloti iz oddelka. Dodal je, da je bilo treba usposobi- ti za reševanje tudi posadke cougarja, saj so v 151. HEESK samo v letošnjem letu z belli sode- lovali v 144 akcijah, od tega v akcijah Gorske reševalne službe 93-krat, v sistemu helikopter- ske nujne pomoči pa 51-krat, pri čemer smo naleteli 164 ur, prepeljali ali rešili pa približno Dvig poškodovanega z vitlom Usposabljanja opravljajo na različnih terenih, da lahko preizkusijo različne taktike. … med katerimi je tudi tehnik letalec štabni vodnik Blaž Langus Inštruktor Zlatko Sardinšek svoje bogate izkušnje prenaša na mlajše rodove... 150 ljudi. Letošnje poletje kljub hudi vročini do zdaj še niso imeli potrebe po gašenju s heli- kopterji. Dodatna zmogljivost, ki jo pomenita vitel in sodobno opremljen helikopter cougar s kompletno medicinsko opremo za medbol- nišnične prevoze in z visoko usposobljeno po- sadko, so državljanom tako vedno na voljo. Fotografija:arhivBlažLangus
  • 12. 22 SV SV 23 Helikopterska reševalna skupina Začetki helikopterske reševalne skupine segajo v oktober 1992, ko je takra- tno Pokrajinsko poveljstvo za TO Gorenjske začelo usposabljati za vojaško re- ševanje s helikopterjem. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek P oveljnik zmogljivosti za vojaško gorsko reševanje podpolkovnik Miha Kuhar iz 132. gorskega polka je povedal, da je glavni namen helikopter- ske reševalne skupine helikoptersko reše- vanje pripadnikov Slovenske vojske, pripa- dnikov tujih vojsk na vajah v Sloveniji in, če je treba, reševanje civilnega prebivalstva v domovini in tujini. Dodal je: »Idejni po- budnik je bil brigadir Janez Kavar, usposa- bljanje pa je vodil Janez Brojan iz takratne Gorske reševalne službe pri PZS. Prva sku- pina vojaških reševalcev letalcev je bila po- drejena Pokrajinskemu poveljstvu za TO Gorenjske. Danes v primeru HERS (heli- kopterske reševalne skupine, op. a.) govo- rimo o zmogljivosti in ne o enoti. Skupino aktivira GŠSV prek Združenega operativ- nega centra.« V skupini je trenutno sedem članov, od tega sta dva inštruktorja. Trenu- tno nimajo zdravnika. Če je treba, jim ga zagotovi vojaška zdravstvena enota ali na podlagi zahtevka prek ZOC GRS. Od 1. ju- nija skupina deluje v 132. gorskem polku, poveljuje pa ji nadporočnik Aleš Hočevar, ki je povedal, da njeni pripadniki prihajajo iz različnih enot Slovenske vojske in da tre- nutno zato nimajo težav, saj jim poveljujo- či zagotavljajo nemoteno udeležbo na sku- pnih aktivnostih. »Redna usposabljanja s helikopterjem imamo enkrat na mesec, po- magamo pa tudi 151. HEESK pri usposa- bljanju novih članov posadk helikopterjev za delo z vitlom. Poleg usposabljanj ob po- višani stopnji pripravljenosti tudi dežura- mo. Aktivirajo nas lahko kadarkoli po na- črtu Vihra-gore,« je povedal nadporočnik Hočevar. Njihove najpomembnejše nalo- ge so usposabljanje, dežurstva in reševanje. Poleg tega vzdržujejo, zagotavljajo in skla- diščijo osebno ter skupno opremo in sode- lujejo na prikaznih vajah ter predstavitvah. Usposabljanje reševalcev letalcev Vodja helikopterske reševalne skupine nad- poročnik Aleš Hočevar je povedal, da mo- rajo tisti reševalci letalci, ki imajo veljavno licenco za reševanje z bellom 412, za prešo- lanje na cougar opraviti le nekaj osnovnih vaj, in sicer pripravo helikopterja za delo, izdelavo vrvne ograje, izdelavo sidrišča za spust po vrvi, izbiro mesta za pristanek he- likopterja na terenu, spust po vrvi v paru, dviganje z vitlom v paru, dvakrat dviganje reševalca s ponesrečencem z vitlom in upo- rabo vrvice proti vrtenju. Po besedah nadporočnika Hočevarja sta dve bistveni razliki pri vitlanju z bellom 412 in cougarjem. »Prva je v helikopterju. Cougar je večji in močnejši, poleg tega ima prostornejšo kabino in pristajalno podvoz- je, bell 412 pa ima pristajalne sani. Druga razlika je v vitlu. Na helikopterju bell 412 je elektromotoren in je v kabini, na cougar- ju pa je hidravličen in zunaj. Vsaka vrsta je za nekaj boljša. Pri zunanjem vitlu ni te- žave s prehodom čez smučko oziroma sto- pničko pri vitlanju s helikoptersko vrečo, po drugi strani pa notranji vitel omogoča bolj preprosto vstopanje s ponesrečencem v kabino.« Ponesrečence vitlajo na tri na- čine. Pri vitlanju človeka, ki nima plezal- nega pasu, reševalci uporabljajo petzlov sedež, to je rdeči trikotnik z naramnica- mi, ki se ovije okoli pasu. Za vitlanje po- nesrečenih se za težje poškodbe uporablja tudi vakuumska in helikopterska vreča. Če ima človek, ki se je zaplezal, na sebi plezal- ni pas, vpenjajo kar v njegov plezalni pas. Kateri postopek bodo izbrali, je odvisno od poškodb reševanega in razmer na kraju, Za polno obnovitev licence reševalcev letalcev, ki velja za heli- kopterja bell 412 in cougar, je treba opraviti vaje: ŠT. VAJE IME VAJE MIN. ŠT. PONO- VITEV ZA REŠE- VALCA LETALCA MIN. ŠT. PONO- VITEV ZA REŠE- VALCA LETALCA INŠTRUKTORJA V2 priprava helikopterja za delo, iz- delava vrvne ograje 1 1 V3 izdelava sidrišča za spust po vrvi 1 1 V5 vstopanje v helikopter in izstopa- nje iz njega v lebdečem položaju na različnih višinah na terenu 2 1 V8 priprava ponesrečenca za dvig z vitlom 1 1 V9 izbira mesta za pristanek helikop- terja na terenu 1 V11 navajanje helikopterja z vizualnimi znaki in radijsko postajo 1 2 V12 spust po vrvi v paru 1 1 V16 dviganje reševalca s ponesrečen- cem (vitel) 2 2 V17 uporaba vrvice proti vrtenju 2 2 V18 uporaba teleskopske palice za pri- stop v steno 1 1 kjer se poškodovanega pobira. Reševalec mora biti med vitlanjem pozoren na pravil- no vpetje v kljuko vitla, na samovarovanje v helikopterju ali na tleh, opremo, ponesre- čenca in druge člane posadke, predvsem pa na pravilno delo po predpisanih postop- kih in na jasno komunikacijo s posadko helikopterja. Reševanje je lahko tudi služba Usposabljanje z vitlom na cougarju sta opravila tudi vojak Dušan Hrnčič in pod- častnik za izobraževanje in usposabljanje štabni vodnik Miha Arh. Oba sta že več let člana Gorske reševalne službe in helikop- terske reševalne skupine, ki ji je Arh tri leta tudi poveljeval. Povedala sta, da mora biti reševalec letalec pri svojem delu pozoren na posadko, helikopter, ponesrečenca, vre- menske razmere, postopke in drugo, pred- vsem pa na svojo varnost in varnost drugih, čeprav so le potniki v helikopterju. Reševalci, vsaj tisti, ki jih poznam, so zelo srčni in predani ljudje. Gore in reševanje v gorah so navadno spoznali že v mladosti ter postali tako zasvojeni, da so gore njihov drugi dom, pomoč ljudem pa jim je postal način življenja. Tudi štabni vodnik Arh je že kot deček po- gosto s kolesom obveščal reševalce o nesre- čah, saj sta bila v vasi le dva telefona, nje- gov sosed pa je bil načelnik GRS Bohinj. »Da sem postal gorski reševalec, je bilo ver- jetno že kar samoumevno, saj sta bila reše- valca že moj oče in starejši brat,« je pove- dal Arh, ki ga pri njegovem delu podpirajo žena in hčerki ter nadrejeni v službi. Dušan Hrnčič verjame, da je reševanje lahko tudi služba, in dodaja: »Reševalec si ali nisi, nekaj vmes ni. Kar nekaj ljudi je reševalcev, ko pa jih potrebuješ, nimajo časa. Po drugi strani je za zdaj še veliko več srčnih ljudi, ki bodo tudi med kosilom odložili žlico in tekli pomagat nekomu, ki potrebuje pomoč, pa ga niti ne poznajo. To je pomembno, zato smo reševalci. Občutek, ko gre vse po na- črtu in se rane hitro zacelijo, je zelo dober. »Poleg radijske, reševalci uporabljajo tudi znakovno komunikacijo,« je povedal Dušan Hrnčič.Večino reševanj v gorah opravijo s helikopterjem bell 412.
  • 13. 24 SV SV 25 Nasprotno je občutek slab, ko ne gre vse po načrtu in se nima več kaj zaceliti. Človek se z vsako izkušnjo bolj utrdi. Pri sebi opažam, da ko pride poziv za akcijo, se čustveno za- prem v nekakšen mehurček in opravim delo, ki ga moram opraviti, pa naj bo karkoli.« Štabni vodnik Arh, ki je član GRS Bohinj od marca 1987, je tudi inštruktor GRS, leta- lec reševalec GRS, inštruktor letalskega re- ševanja GRS, namestnik predsednika GRS Bohinj, aktiven na področju izobraževanja in vodenja reševalnih akcij v poletni sezoni, kot reševalec letalec pa redno dežura na Br- niku. Od leta 2001 je sodeloval v približno 350 akcijah, od tega približno v 170 reševa- njih s helikopterjem. Opravil je tudi več kot 1000 vitlanj na helikopterju. V tem obdobju je reševal ob vseh mogočih urah in vremen- skih razmerah. Nekatere si je za vedno za- pomnil. Arh se tako spominja marca 1988, ko se je prvič srečal s smrtjo, in doda: »Trije belgijski otroci so zapustili urejeno smu- čišče na Voglu in zdrsnili 150 metrov čez steno, pri čemer je eden čudežno preživel, dva žal ne. Težko je bilo tudi med reševa- njem dveh sošolcev in članov naše postaje GRS, saj se je eden ponesrečil v steni, dru- gega pa je stisnila smreka. Nesreč s tragič- nim koncem se je nabralo kar veliko, pre- več, žal ali pa na srečo se jih ne da pozabiti. Omenil bi še 22-letnega fanta, ki je imel zlo- mljeno nogo. Zaradi vetra do njega nismo mogli s helikopterjem in smo se odpravili peš, žal pa je med reševanjem zaradi pod- hladitve umrl. Ob takih primerih se vidi, koliko si lahko pomagamo s helikopterjem oziroma da smo odvisni tudi od človeške moči. Na srečo je več akcij z dobrim kon- cem, za kar si poplačan s pogledom in sti- skom roke. Zato sem srečen, da sem lahko gorski reševalec.« Tudi tehnik letalec od blizu doživlja osebne tragedije ponesrečenih. Štabni vodnik Sar- dinšek je povedal, da pri reševanju doživi veliko lepih trenutkov, ko vidi, da je neko- mu pomagal, ko se je odločalo med tem, ali bo preživel ali ne. Dodal je: »Takrat še naj- bolj vidimo, da trud, ki ga vlagamo v naše usposabljanje in kondiciranje, ni zaman. Ne bom pozabil, ko sem z vitlom v helikopter skupaj z reševalcem dvignil moškega, ki je ležal v vreči s polomljenima rokama in po- škodbami glave in se je zahvalil, na obrazu pa je imel blagi nasmešek zadovoljstva, ker je bil končno v helikopterju, s pomočjo ka- terega smo mu skrajšali trpljenje. Pri našem delu pa je tudi veliko žalostnih trenutkov, ko doživljamo, da nekdo umira zraven nas.« Člani helikopterske reševalne skupine so praviloma tudi člani GRS. V kakršnikoli vlogi že, vedno so pripravljeni priskočiti na pomoč in reševati življenja, ob tem pa osta- jajo skromni, a srečni. helikopterskA reševalnA skupinA Medijsko najbolj odmevna intervencija helikopterske reševalne skupine je bila v Bosni in Hercegovini, kjer so leta 2014 reševali ob poplavah. Vstop reševalca letalca Aleša Hočevarja s poškodovancem v helikopter Miha Arh je eden izmed najbolj izkušenih reševalcev letalcev. ObjaveMinistrstva zaObraMbO Št.318,31.avgust2015 1sv 5045. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)in1.odstavka80.členaPravilnikaopri- znanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št. 41/07,4/11in86/11)izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJ MINISTRSTVAZAOBRAMBO I.medaljozamednarodnosodelova- njeI.stopnje prejme: MIRCEADUŞA,1955,Romunija II.medaljozamednarodnosodelova- njeIII.stopnje prejme: polkovnikELENKOPETROVANDREEV,1962, Bolgarija III.medaljozamednarodnosodelova- njeIV.stopnje prejme: višjištabnipraporščakMICHAELR.LAWREN- CE,1963,ZdruženedržaveAmerike Številka:094-2/2015-20 Datum:29.5.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5046. Napodlagiprvegaodstavka45.člena ZakonaoslužbivSlovenskivojski(Ur.list RS,št.68/07)inKriterijevzaizrednapo- višanjavojaškihosebvčinuobupokojitvi (št.811-1/2009-915zdne11.9.2009) izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU ČASTNIKOVOBUPOKOJITVI I.včinpolkovnik: MarjanPOVŠIČ,1961 II.včinmajor: MirelaŠAVLE,1961 Številka:811-11/2015-19 Datum:2.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5047. Napodlagiprvegaodstavka45.člena ZakonaoslužbivSlovenskivojski(Ur.list RS,št.68/07)inKriterijevzaizrednapo- višanjavojaškihosebvčinuobupokojitvi (št.811-1/2009-915zdne11.9.2009) izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU PODČASTNIKAOBUPOKOJITVI včinštabnivodnik: MarjanFLIS,1960 Številka:811-11/2015-18 Datum:2.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5048. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobe- sedilo)in1.odstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO velikoplaketozasodelovanje prejme: DRUŠTVOVOJAŠKIHPILOTOVVSEHGE- NERACIJINPRIJATELJEVVOJAŠKEGA LETALSTVA Številka:094-2/2015-21 Datum:5.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5049. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobe- sedilo)in1.odstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO medaljozamednarodnosodelovanje III.stopnje prejme: majorANTHONYALDRINBRUMWELL, 1969,Združenokraljestvo Številka:094-2/2015-22 Datum:15.6.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5050. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO medaljovslužbimiru prejmejo: CharlesBENEDEJČIČ,1969 MihaelDERVARIČ,1986 DanijelKNAP,1974 MarkoKRAJNC,1980 DanijelKREJAN,1974 TadejKUKOVEC,1988 PrimožLACI,1984 PrimožLOVREC,1989 BojanLUNEŽNIK,1980 BoštjanPOSINGER,1975 SimonROJKO,1983 RokTAJHMAN,1988 UrošŽIBERT,1971 Številka:094-3/2015-45 Datum:4.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5051. Napodlagi63.ačlenaZakonaoobram- bi(Ur.listRS,št.103/04‒uradnopreči- ščenobesedilo)in11.členaUredbeovo- jaškihuslužbencih(Ur.listRS,št.54/03in 119/07)izdajam UKAZ ONAPREDOVANJUNVUV RAZREDIH napredovanjevV.razred: VinkoVRATINČIČ,1963 Številka:811-11/2015-11 Datum:13.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5052. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OSPREMEMBIUKAZANAČELNIKA GENERALŠTABASV, ŠT.094-3/2015-49ZDNE13.5.2015 UkazopodelitvipriznanjMinistrstvaza obrambo,št.094-3/2015-49zdne13.5. 2015,sespremenitako,dasesseznama prejemnikovSREBRNEMEDALJENAČEL- NIKAGŠSVčrtaDavidSTROJAN,1972, Ljubljana. Številka:094-3/2015-51 Datum:14.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5053. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA GENERALŠTABASV zlatomedaljonačelnikaGŠSV prejme: AndrejJURJEVIČ,1964 Številka:094-3/2015-50 Datum:15.5.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5054. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur. listRS,št.41/07,4/11,86/11in105/13) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA MINISTRSTVAZAOBRAMBO medaljovslužbimiru prejme: AntonKLOPČIČ,1962 Številka:094-3/2015-64 Datum:2.6.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5055. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako- naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS, št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB72.BR I.včinnaddesetnik: UrošAVBELJ,1979 II.včindesetnik: UrošFLAJS,1981 III.včinpoddesetnik: JožeJELENOVEC,1982 Številka:811-3/2015-7 Datum:16.2.2015 Major ErnestPLEH POVELJNIKBATALJONA 5056. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako- naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS, št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKAEPOD včinpoddesetnik: BrigitaPOSTOLOVA,1980 Številka:811-3/2015-9 Datum:18.2.2015 Polkovnik ErnestANŽELJ POVELJNIKEPOD
  • 14. 26 SV SV 27 2sv 5057. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOV10.PEHP I.včindesetnik: AntonGALOVEC,1976 II.včinpoddesetnik: AlešBALEK,1991 MarkoKRAPEŽ,1988 MaticŠPRINGER,1991 MatjažVELIKONJA,1988 Številka:811-3/2015-2 Datum:20.2.2015 Podpolkovnik FrancKALIČ POVELJNIK10.PEHP 5058. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOV 132.GORP I.včindesetnik: RobertBOŽIČ,1981 MarjanLOKATELJ,1988 AlešMANDELJ,1989 AntonVasjaPREMERL,1980 II.včinpoddesetnik: BlažARH,1990 ZoranBOJKOV,1984 AlešHRIBAR,1987 MatejKEKUŠ,1985 MatjažKRAJNC,1982 LukaLOKATELJ,1989 DanielPIŽIR,1987 LukaRAVNIKAR,1990 BožidarRUŽIĆ,1987 SamoSAMARDŽIĆ,1988 SanjaŠETAR,1987 DomenŠIVIC,1988 Številka:811-3/201-10 Datum:23.2.2015 Podpolkovnik RobertKLINAR POVELJNIK132.GORP 5059. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOV 132.GORP včinpoddesetnik: DavidBOŠKOVIĆ,1984 JernejČOH,1985 DejanDJUKIĆ,1991 SuzanaDOLINAR,1982 SuzanaDREVENŠEK,1986 Številka:811-3/2015-16 Datum:20.3.2015 Podpolkovnik RobertKLINARPOVELJNIK 132.GORP 5060. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB72.BR I.včinnaddesetnik: AlešCAF,1984 DanijelDUH,1985 MarjanLOPATECLAKŠMAN,1971 II.včindesetnik: SašoBURGIĆ,1983 GregorCERAR,1985 SamoHROVAT,1988 DavorKAUČIČ,1980 LidijaKOPREK,1983 BlažLIPUŠ,1987 DavorinSTEMELAK,1984 BorisVRATNIK,1980 III.včinpoddesetnik: ŽigaGABROVEC,1987 UrbanGRADIŠEK,1986 DejanHUTAR,1986 TomažKOLAR,1990 BojanKOSEDNAR,1966 PrimožPIKALO,1981 JurePOLJANŠEK,1983 TomažSAGADIN,1985 Številka:811-3/2015-18 Datum:20.3.2015 Major ErnestPLEH POVELJNIKBATALJONA 5061. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaRB1.BR,št. 094-3/2014-170zdne6.1.2015,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ RODOVSKEGABATALJONA 1.BRIGADE I.bronastomedaljoRB1.BR prejmeta: MitjaCVETKO,1981 PrimožKRAJCAR,1982 II.pohvalopoveljnikaRB1.BR prejmejo: AndrejDEBEVEC,1988 LeoGNEZDA,1991 MartinMLINAR,1978 JanezPRIMC,1989 BlažZALAR,1988 III.zahvalopoveljnikaRB1.BR prejmeta: DanijelBIZJAK,1981 UrošNOVAK,1971 Številka:094-3/2015-9 Datum:23.3.2015 Major LojzePAVIČ POVELJNIKRB1.BR 5062. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaRB72.BR, št.094-3/2013-167zdne6.1.2014,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA RODOVSKEGABATALJONA72. BRIGADESV bronastoplaketoRB72.BR prejme: majorAXELALBER,1975,Avstrija Številka:094-3/2015-7 Datum:23.3.2015 Major ErnestPLEH POVELJNIKBATALJONA 5063. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB1.BR včinpoddesetnik: JernejBOLA,1983 MartinMLINAR,1978 JanezPRIMC,1989 Številka:811-3/2015-17 Datum:23.3.2015 Major LojzePAVIČ POVELJNIKRB1.BR 5064. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZako- naoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒uradno prečiščenobesedilo),2.,3.in4.členaUredbeo činihinpoviševanjuvSlovenskivojski(Ur.listRS, št.99/02,87/05,34/06in116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKA74.PEHP včindesetnik: KlavdijaKOVAČIČ,1982 Številka:811-3/2015-20 Datum:23.3.2015 Podpolkovnik VenčeslavLORBEK POVELJNIK74.PEHP 5065. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaPŠŠ,št.094- 5/2013-181zdne13.11.2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ POVELJNIŠKO-ŠTABNEŠOLESV I.zlatomedaljoPŠŠ prejme: TomažKLADNIK,1964 II.pohvalopoveljnikaPŠŠ prejmejo: DragoKOŠIČ,1969 DušanLADINEK,1964 OlgaMURŠIČ,1968 III.zahvalopoveljnikaPŠŠ prejmeta: BrankoROŠKAR,1969 RobertSIMONIČ,1972 Številka:094-3/2015-6 Datum:24.3.2015 Polkovnik MiranFIŠER POVELJNIKPŠŠ 5066. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza 74.PEHP,št.094-3/2013-169zdne15.1. 2014,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ 74.PEHOTNEGAPOLKASV I.bronastomedaljo74.PEHP prejmejo: MarcelBERGLEZ,1986 NikoČUČEK,1986 MihaelDERVARIČ,1986 EmilFERLIČ,1980 DušanHORVAT,1976 ZlatkoKOZOLE,1980 SilvoMAHER,1970 MiranNOVAK,1968 PeterPURG,1977 DejanSLANA,1975 MatejTAŠIČ,1980 DamjanURŠNIK,1980 II.pohvalopoveljnika74.PEHP prejmejo: GregorFLISAR,1984 IztokKOS,1983 MihaelMEŠKO,1986 KristjanPETERKA,1975 SimonROJKO,1983 GorazdSKRT,1986 DejanSOVIČ,1984 RokŠTUHEC,1992 RokTAJHMAN,1988 DavidVNUK,1987 UrškaŽUNKO,1978 Številka:094-3/2015-4 Datum:25.3.2015 Podpolkovnik VenčeslavLORBEK POVELJNIK74.PEHP 5067. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- 3sv dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVESD I.včindesetnik: DenisHREN,1984 II.včinpoddesetnik: MarkoGAČIĆ,1990 GašperKOSEC,1989 Številka:811-3/2015-14 Datum:1.4.2015 Podpolkovnik UrošPATERNUS POVELJNIKESD 5068. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKAVC včindesetnik: JankoKENDA,1988 Številka:811-3/2015-21 Datum:23.4.2015 Podpolkovnik BorisURŠIČ POVELJNIKCENTRA 5069. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVEEB včindesetnik: BorisLIKAR,1982 MatjažPUH,1983 Številka:811-3/2015-24 Datum:24.4.2015 Stotnik RudiPUCONJA POVELJNIKEEB 5070. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza CVŠ,št.094-5/2013-164zdne5.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJACENTRA VOJAŠKIHŠOL zahvalopoveljnikaCVŠ prejmejo: RobertBELOVIČ,1964 ValerijaBERNIK,1973 ValterBOSOTINA,1962 AndrejBRATOŽ,1966 AvguštinBURG,1972 MajdaBUTINAR,1961 AlfonzCUGMAS,1958 DaniloDREVENŠEK,1972 LeonDROLE,1978 MiranFIŠER,1956 BrankoFRANK,1962 MatjažKAVKLER,1974 IrenaKITAK,1976 MatejKOSTANJEVEC,1973 RudiKOŠMRLJ,1956 MatjažKOŠTRUN,1967 JasminaKOTNIK,1977 DanijelKOVAČIČ,1961 StanislavKUSTEC,1968 SergijKUZMIN,1967 RobertLAH,1969 MatjažLAPAJNE,1972 AndražLESICA,1982 ValterLIKAR,1966 JaniLIKAVEC,1968 InesMARINŠEK,1979 ZvezdanMARKOVIĆ,1970 MitjaMOČNIK,1970 NivesPEVECHORVAT,1982 MonikaPOLDA,1974 BrankoROŠKAR,1969 KarelRUŽIČ,1979 GorazdSAGADIN,1974 RobertSIMONIČ,1972 MinkaSMREKAR,1967 RobertŠTEMBERGAR,1971 KlaudioVERBANAC,1965 AleksanderVIDOVIČ,1971 SlavkoVOVK,1965 PeterVRH,1975 IgorVRŠEC,1960 FrancZAGRADIŠNIK,1971 DamirZALOKAR,1978 DubravkaZUPANEC,1960 VladoŽGEČ,1960 AdelkoŽIVEC,1971 Številka:094-3/2015-37 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5071. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKA16.CNKZP včinpoddesetnik: AndrejaLEPENIK,1981 Številka:811-3/2015-22 Datum:30.4.2015 Major AleksanderVIDERGAR POVELJNIKCENTRA 5072. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza ŠČ,št.094-5/2013-179zdne13.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJAŠOLEZA ČASTNIKESV zlatomedaljoŠČ prejme: ViljemKOBAL,1966 Številka:094-3/2015-36 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5073. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnika opriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.list RS,št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUka- zaVMSV,št.094-5/2013-168zdne8.11. 2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA VOJAŠKEGAMUZEJASV zlatomedaljoVojaškegamuzeja prejme: ZvezdanMARKOVIĆ,1970 Številka:094-3/2015-41 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5074. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza PŠŠ,št.094-5/2013-181zdne13.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA POVELJNIŠKO-ŠTABNEŠOLESV zlatomedaljoPŠŠ prejme: MiranFIŠER,1956 Številka:094-3/2015-42 Datum:30.4.2015 Polkovnik Mag.ValterVREČAR POVELJNIKCVŠ 5075. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza 670.LOGP,št.094-5/2013-171zdne11.11. 2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA670. LOGISTIČNEGAPOLKASV zahvalopoveljnika670.LOGP prejmejo: BrankoGODEC,1958 StanislavKEGEL,1956 JožicaLEŠNIK,1958 SilvesterROJNIK,1959 VericaŠTERN,1958 AntonŠTURBEJ,1960 AndrejVINDIŠ,1979 JanezVOLKAR,1960 Številka:094-3/2015-22 Datum:4.5.2015 Polkovnik FriderikŠKAMLEC POVELJNIK 5076. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11in105/13)inUkaza CVŠ,št.094-5/2013-164zdne5.11.2013, izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJACENTRA VOJAŠKIHŠOL zlatomedaljoCVŠ prejme: ValterVREČAR,1967 Številka:094-3/2014-40 Datum:4.5.2015 Polkovnik Mag.VilibaldPOLŠAK POVELJNIKCVŠ 5077. Napodlagičetrtegaodstavka62.členaZa- konaoobrambi(Ur.listRS,št.103/04‒ura- dnoprečiščenobesedilo),2.,3.in4.člena UredbeočinihinpoviševanjuvSlovenskivoj- ski(Ur.listRS,št.99/02,87/05,34/06in 116/07)izdajam UKAZ OPOVIŠANJUVOJAKOVRB1.BR I.včindesetnik: ŽigaKARNIČAR,1985 MartinSTRELEC,1986 GoranŠIMIC,1982 II.včinpoddesetnik: LukaCIMERMAN,1988 AnaSITAR,1982 KlemenŠAVLI,1990 MarušaURBANČ,1989 ŽigaVOVK,1986 Številka:811-3/2015-25 Datum:6.5.2015 Major LojzePAVIČ POVELJNIKRB1.BR 5078. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur.list RS,št.103/04‒uradnoprečiščenobesedilo), drugegaodstavka80.členaPravilnikaoprizna- njihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št.41/07, 4/11,86/11in105/13)inUkazaRB72.BR, št.094-3/2013-167zdne6.1.2014,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJARODOVSKE- GABATALJONA72.BRIGADESV