Successfully reported this slideshow.
We use your LinkedIn profile and activity data to personalize ads and to show you more relevant ads. You can change your ad preferences anytime.

sv_10_15

211 views

Published on

  • Login to see the comments

  • Be the first to like this

sv_10_15

  1. 1. Pogum, vztrajnost in profesionalnost SV v mednarodni operaciji Evropske unije NAVFOR MED Intervju generalni direktor URSZR Darko But Svetovne vojaške igre CISM v Južni Koreji državno PREVERJANJE usposobljenosti ekip prve pomoči ŠTEVILKA 10OKTOBER 2015
  2. 2. 2 SV SV 3 UVODNIKVSEBINA 4 izpostavljamo Napredek Zahodnega Balkana ostaja v strateškem interesu Slovenije 6 aktualno V Logatcu DOBRO SPREJELI MIGRANTE 7 intervju Na morebitni novi val migrantov smo ustrezno pripravljeni 10 spremljamo Organiziranje MSNZ je bilo izjemno in junaško dejanje Odprtje razstave ob 25. obletnici MSNZ Razstava MSNZ 12 iz naših enot Zvezda Triglava sijala v polnem sijaju Ladja Triglav 11 se vrača v Sredozemlje Laboratorij za JRKBO na vaji Toxic Valley 2015 Pohod rdečih baretk O vlogi žensk v vojaških organizacijah in širše Na letališču Cerklje ob Krki umerili navigacijske naprave Šeste svetovne vojaške igre v Koreji prvenstvo SV v vojaškem peteroboju Zaposlovanje v Slovenski vojski v pozitivnem trendu Dan 157. LOGP v Parku vojaške zgodovine 25 objave ministrstva za obrambo 29 zaščita in reševanje V Murski Soboti državno preverjanje ekip prve pomoči 32 obrazi Poštena dejanja najdejo mesto pri poštenih ljudeh 34 iz vojaškega tiska Kongres EMPE v znamenju nemške enotnosti 36 vojaško letalstvo skozi čas Skupne točke slovensko-romunske VOJAŠKE LETALSKE zgodovine Orel je pristal Razstava Helikopterji in letala Slovenske vojske 40 šport v vojski Meseci trdega dela za 35 sekund nastopa 42 skrb za zdravje skrbiMO za zdravje zaposlenih 44 napisali ste Slovenija svetuje Srbiji na področju zaščite in reševanja 45 pojdite z nami Pojdimo na Veliko planino 46 preživetje lok 47 jezikovni in terminološki kotiček NEDOLOČNIK ali NAMENILNIK O baterijah in magazinih 48 ste vedeli Težki boji v Posočju poleti 1915 48 odlikovanja v sv Priznanje za sodelovanje 49 stenčas PREBRALI SMO NOVICA spodbudna misel 50 razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Na jesen nas vse bolj pogosto spominjajo med prekratke sončne dni pomešanimegleniindeževni.Vtehdnehmezatošeposebnonavdihujeta vztrajnost in volja rekreativnih tekačev, ki jih na poti opazujem skozi okno avtomobila. Nekateri med njimi so verjetno že več let zapisani teku, nekateri pa so v želji po spremembi v življenju ravno začeli, da se letos prvič preizkusijo na slovenskem prazniku teka konec oktobra v Ljubljani. Ali bom zmogel? Na koncu štejejo le pretečeni kilometri in volja. Čeprav si sprememb pogosto želimo na hitro, je za dolgotrajnejše učinke potrebna vztrajnost. Pravzaprav se ljudje podzavestno izogibamo hitrim spremembam. Da so te lahko nevarne ne le za posameznika, temveč tudi za večje družbene sisteme, nas uči že zgodovina. Mogoče lahko tudi v tem kontekstu razumemo našo pogosto neodločnost in togost pri odzivanju na spreminjajoče se okolje. Tudi v tokratni številki smo spremljali več zgodb o vztrajnosti in predanostidelu.PredstavljamoSašaBertonclja,kigašportnagimnastika spremlja že od otroštva. Kljub občasnim krizam in odrekanju vztraja, saj, kot pravi, se stvari vedno obrnejo na bolje. Zaposlitev v Slovenski vojski mu pomeni stabilnost in glavni vir preživetja. Rezultati trdega dela so dosežki, med njimi tudi najžlahtnejši, pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, ki so se udeležili šestih svetovnih vojaških iger CISM v Južni Koreji. Ministrica za obrambo Andreja Katič je konec septembra prvič obiskala naše pripadnike v operaciji Kforja na Kosovu. Slovenija v operaciji vztraja že poldrugo desetletje, saj je dolgoročna varnostna stabilizacija Kosova in širšega Zahodnega Balkana bistvenega pomena za nadaljnji razvoj ter napredek regije, kar ostaja v strateškem interesu naše države. V ospredje postavljamo tudi sodelovanje večnamenske ladje Slovenske vojskeTriglav11inpripadnikov430.MODvdrugifazioperacijeEvropske unije v Sredozemlju NAVFOR MED. Glede na razmere na kriznih območjih postaja vse bolj jasno, da se begunsko-migracijska problema- tika, ki postaja globalni izziv, ne bo kmalu umirila. Do sprememb lahko vodijo le vztrajna prizadevanja širše mednarodne skupnosti, vključno s preprečevanjem tihotapljenja ljudi, kar se prepogosto konča usodno. Z generalnim direktorjem URSZR Darkom Butom smo se pogovarjali tudi o pripravljenosti Slovenije na morebitni drugi migracijski val, 10. strateški forum Bled pa je bil priložnost za pogovor s posebno odposlanko generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman o preprečevanju spolnega nasilja na kriznih območjih. Izzivov, ki bodo zahtevali energijo in pogum, je še veliko. Kljub vztrajnemu večletnemu zmanjševanju finančnih sredstev, namenjenih obrambi, je v teh dneh razprava v državnem zboru namenjena predlogu proračunazaleti2016in2017,kiprvičpoletu2009ustavljatrendzmanj- ševanja sredstev za obrambo. Ob optimističnih finančnih in gospodar- skih napovedih je spodbudna podlaga za rast v naslednjem srednjeroč- nem obdobju, kar bi omogočilo tudi postopen nujen zagon investicijskega cikla. Aleksandra Pelko Jamnik Z vztrajnostjo do sprememb 6 17 32 40 10 24 3429 39 48 12
  3. 3. 4 SV SV 5 izpostavljamo Napredek Zaho- dnega Balkana ostaja v strate- škem interesu Slovenije Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik Pogovori s pripadniki so bili namenjeni izmenjavi mnenj in pogledov ter razpravi o izzivih, s katerimi se pripadniki srečujejo. Ministrica za obrambo je ob tej priložnosti spregovorila o prednostnih nalo- gah in načrtih ministrstva, pri čemer je izpostavila sprejem proraču- na za leti 2016 in 2017, ki ustavlja trend zmanjševanja sredstev za obrambo. Prav tako razrez proračuna za Slovensko vojsko po več letih namenja več denarja za usposabljanje, saj sta, kot je posebej poudarila ministrica, dobra usposobljenost in pripravljenost pripa- dnikov pogoj za varno opravljanje nalog v operacijah. Pogovarjali so se tudi o pripravi sprememb Zakona o obrambi. V bazi Villaggio Italia v Peći, kjer je glavnina slovenskega kontin- genta, se je ministrica sestala s poveljnikom večnacionalne bojne skupine Zahod polkovnikom Cirom Fortejem. Polkovnik Forte je boj- no skupino pod njegovim poveljstvom navedel kot primer zgledne- ga večnacionalnega sodelovanja, prispevek slovenskih pripadni- kov k temu pa kot zelo viden in nepogrešljiv. Ob obisku delegacije je v bazi potekala krajša slovesnost, na kate- ri je ministrica nagovorila zbrane in podelila tudi devet priznanj za mednarodno sodelovanje. Ob tej priložnosti je brigadirka Alenka Er- menc, pomočnica načelnika Generalštaba SV in načelnica Združe- nega sektorja za operacije, pripadnikoma Slovenske vojske podelila srebrno medaljo načelnika Generalštaba ter povišanje v činu. Srečanje z ministrom za kosovske varnostne sile Jesensko zasedanje obrambnih ministrov Nata Ministrica Andreja Katič pri pripadnikih 31. slovenskega kontingenta v operaciji Kforja Poleg aktualnih varnostnih in splošnih razmer na Kosovu se je mini- strica v pogovorih s poveljnikom operacije Kforja generalmajorjem Guglielmom Luigijem Miglietto dotaknila sedanje in prihodnje vlo- ge operacije ter slovenskega delovanja v njej. Slovenija tudi v pri- hodnje skladno s potrebami, zmožnostmi in okoliščinami načrtuje ohranitev ustreznega obsega in oblike sodelovanja slovenskih pri- padnikov v mednarodnih operacijah in na misijah, ki potekajo na tem območju, predvsem v operaciji Kforja. V pogovorih sta sogovor- nika poudarila pomembnost normalizacije odnosov med Beogra- dom in Prištino, ki ima velik stabilizacijski učinek na Kosovo ter širšo regijo. Poveljnik generalmajor Miglietta je še posebej pohvalil pro- fesionalnost pripadnikov slovenskega kontingenta, njihovo delova- nje pa ocenjuje kot odlično. Dotaknila sta se tudi aktualnih izzivov, s katerimi se spoprijema regija, in vloge mednarodne skupnosti, pri čemer sta izpostavila povečane migracijske tokove. Fotografija:AleksandraPelkoJamnik Fotografija:ministrstvozaKVS Fotografija:JanHlačer,Slovenskavojska Fotografija:Nato Fotografija:AleksandraPelkoJamnik Brigadirka Alenka Ermenc je čestitala pripadnikoma Slovenske vojske. 31. slovenski kontingent v operaciji Kforja Srečanje z ministrom za KVS Na sedežu Nata je 8. oktobra potekalo jesensko neformalno zase- danje obrambnih ministrov, ki se ga je udeležil državni sekretar Mi- nistrstva za obrambo mag. Miloš Bizjak. Zasedanje je bilo osredotočeno na uresničevanje ukrepov za ve- čjo pripravljenost zavezništva (Readiness Action Plan – RAP), spre- jetih na lanskem vrhu v Walesu, in na pripravo nadaljnjih dolgoroč- nih prilagoditev zavezniške drže spreminjajočemu se varnostnemu okolju, o čemer bodo odločali na naslednjem srečanju vodij držav članic julija 2016 v Varšavi. Sprejeti sta bili odločitvi o uvedbi do- datnih enot za integracijo sil (NATO Force Integration Units – NFIU) na Slovaškem in Madžarskem ter o celoviti poveljniški strukturi okre- pljenih Natovih odzivnih sil (NATO Response Force – NRF), pregle- dali pa so tudi napredek za prilagajanje zavezništva na varnostne izzive, ki prihajajo z juga. Državni sekretar mag. Miloš Bizjak je izpostavil potrebo po urav- noteženi implementaciji prilagoditvenih ukrepov, ki morajo poleg vzhodne smeri groženj ustrezno upoštevati tudi južno smer čez Bli- žnji vzhod, Sredozemlje in Balkan. Pri vseh teh naporih ne gre zane- mariti dopolnjevanja z okrepljenimi mehanizmi usklajevanja s par- tnerskimi državami in večje pozornosti za politiko odprtih vrat za potencialne nove članice. V duhu solidarnosti in izzivov obrambnih proračunov je mag. Bizjak pozval k razmisleku o iskanju inovativnih pristopov k medsebojni pomoči in o sodelovanju zaveznic pri obli- kovanju obrambnih zmogljivosti oziroma pri obrambnih investicijah. Večja pozornost je bila namenjena tudi aktualnim varnostnim razme- ram v Afganistanu. Ugotovljeno je bilo, da je treba prilagoditi na- daljnje izvajanje operacije Odločna podpora, v ospredju pa je bilo tudi dogajanje v Siriji. Izražena je bila zaskrbljenost nad neusklaje- nimi oboroženimi akcijami Rusije na Bližnjem vzhodu in nad njenimi nevarnimi kršitvami zavezniškega zračnega prostora. Rusija je bila pozvana h konstruktivnejši in bolj kooperativni vlogi v boju proti ISIL. Ministrica za obrambo na posvetu s pomurskimi gasilkami in gasilci Ministrica za obrambo Andreja Katič se je 10. oktobra v Črenšov- cih in Srednji Bistrici srečala z vodstvom gasilske regije, poveljniki in predsedniki pomurskih gasilskih zvez ter gasilskimi članicami, ki so organizirale svoj osmi posvet. Ministrica je poudarila, da je gasilstvo v Pomurju po množičnosti, strokovnosti in operativni pripravljenosti v vrhu slovenskega gasil- stva. Predstavila je tudi prizadevanja za izboljšanje statusa prosto- voljnih reševalcev. Pomurskim gasilkam se je zahvalila za njihovo pomembno vlogo v sistemu zaščite in reševanja ter jim čestitala za dosedanje delo in uveljavitev v gasilski dejavnosti. Podpora zaposlovanju športnikov v Slovenski vojski Ministrica za obrambo Andreja Katič in načelnik Generalštaba Slo- venske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman sta 25. septembra sprejela športnice ter športnike, zaposlene v Slovenski vojski, ki so v zadnjem obdobju dosegli vrhunske rezultate, in hkrati zaželela uspeh reprezentanci Slovenske vojske, ki se je udeležila šestih sve- tovnih vojaških iger Mednarodnega sveta za vojaški šport (CISM) od 2. do 11. oktobra v Mungyeongu v Južni Koreji. Ministrica za obrambo Andreja Katič je izrazila podporo zaposlova- nju vrhunskih športnic in športnikov v Slovenski vojski ter s tem podpo- ro slovenskemu športu. Poudarila je, da bomo to nalogo obrambnega sistema še naprej izvajali čim učinkoviteje in jo v mogočih okvirih tudi krepili. Športnicam in športnikom, zaposlenim v Slovenski vojski, se je zahvalila, da z vrhunskimi dosežki plemenito zastopajo našo državo Republiko Slovenijo v svetu ter za njihovo vključenost v promocijske dejavnosti Slovenske vojske in humanitarne projekte. Ministrica Andreja Katič in minister za kosovske varnostne sile Haki Demolli sta v pogovorih največ pozornosti namenila dvostranskemu sodelovanju. Minister Demolli se je ministrici Andreji Katič ob tej pri- ložnosti zahvalil za prispevek pripadnikov Slovenske vojske, civilnih funkcionalnih strokovnjakov ter ministrstva h krepitvi varnosti na Ko- sovu, ki je predpogoj za nadaljnji gospodarsko-socialni napredek in blaginjo prebivalcev, in k razvoju kosovskih varnostnih institucij. Kot je povedal, so slovenski pripadniki v silah Kfor še posebno dobro sprejeti med lokalnim prebivalstvom. V okviru 31. slovenskega kontin- genta v Natovi svetovalni skupini (NAT), ki zagotavlja podporo mini- strstvu za kosovske varnostne sile, poleg častnika Slovenske vojske, svetovalca za operacije in usposabljanje, naloge opravljajo tudi trije civilni funkcionalni strokovnjaki na mestih svetovalca za proračun in finance, svetovalke za pogodbe in javna naročila ter koordinatorice NAT. Prav tako je Slovenska vojska vključena v Natovo skupino za povezavo in svetovanje, ki podpira kosovske varnostne sile. Sodelovanje med ministrstvoma poteka na podlagi krovnega spora- zuma, ki je bil podpisan leta 2013, in se vztrajno krepi ter izvaja na podlagi letnih programov dvostranskega sodelovanja. Sogovornika sta poudarila, da enega najpomembnejših vidikov sodelovanja za- gotovo predstavljajo skupna usposabljanja in izobraževanja na raz- ličnih ravneh, kar pomembno prispeva h krepitvi zmogljivosti ter dvi- gu interoperabilnosti. Kot posebej koristno sta ocenila sodelovanje devetih pripadnikov kosovskih varnostnih sil na nedavno končani vaji Takojšen odgovor 2015 v Sloveniji. Spregovorila sta tudi o pomenu krepitve regionalnega sodelovanja za dolgoročno povezovanje dr- žav v regiji. Kot je v pogovorih poudarila ministrica, bo Slovenija tudi v prihodnje ostala aktivna zagovornica in promotorka dvostranske- ga in regionalnega sodelovanja, dobrososedskih odnosov ter pribli- ževanja držav Zahodnega Balkana evro-atlantski skupnosti. Ministrica za obrambo Andreja Katič je v sredo, 30. sep- tembra, z delegacijo Ministrstva za obrambo, v kateri sta bila tudi brigadirka Alenka Ermenc, pomočnica načelni- ka Generalštaba Slovenske vojske in načelnica Združene- ga sektorja za operacije, ter slovenski veleposlanik na Ko- sovu Miljan Majhen, obiskala pripadnike 31. slovenskega kontingenta v operaciji Kforja na Kosovu, ki mu povelju- je podpolkovnik Boštjan Močnik. V okviru obiska se je mi- nistrica neformalno srečala tudi z ministrom za kosovske varnostne sile Hakijem Demollijem.
  4. 4. 6 SV SV 7 INTERVJUAKTUALNO V Logatcu DOBRO SPREJELI MIGRANTE Ob povečanem številu beguncev z Bližnjega vzhoda, ki prečkajo slovensko- hrvaško mejo, so Center za zaščito in reševanje v Logatcu preuredili v nasta- nitveni center za begunce. Sprejme lahko več sto ljudi, predvsem otrok, družin z majhnimi otroki, nosečnic, starejših in drugih, ki potrebujejo večjo skrb. Kot je poudaril župan občine Logatec Berto Menard, so bili občani do beguncev zelo strpni, potrpežljivi in solidarni, veliko pa jih je darovalo tudi hrano, obu- tev ter oblačila, zato so imeli prostovoljci, ki so bili vključeni v zbiranje člove- koljubne pomoči, zelo veliko dela. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič Občina Logatec se je vključila v dejavno- sti, ki so povezane s prihodom beguncev v Slovenijo. Kakšne so njene izkušnje? Že pred več kot mesecem, ko smo iz medi- jev izvedeli, da naj bi v Logatec namestili štiristo migrantov, se je sestalo vodstvo ob- činskega štaba Civilne zaščite, da bi se čim učinkoviteje pripravilo na prihod begun- cev. Štab je zelo dobro organiziran, v njem pa so predstavniki društev in organiza- cij, kot so taborniki, skavti, gasilci, kinolo- gi, jamarji, bolničarji ter drugi. Če je treba, stopimo skupaj. Občina zelo dobro sodeluje z URSZR ter Centrom za zaščito in reševa- nje v Logatcu, kjer imajo nekatere naše reše- valne organizacije in društva svoje vadbene prostore ter v katerih občasno organizirajo tekmovanja ali jih uporabljajo za družabna srečanja. Center zelo dobro živi v sožitju z lokalno skupnostjo. Koliko beguncev je že bilo v nastanitve- nem centru v Logatcu? V nastanitvenem centru za begunce v Lo- gatcu je bilo do zdaj približno 300 begun- cev. Večina beguncev je center zapustila že naslednji dan, ko so se nekoliko odpoči- li, se umili in oskrbeli z obutvijo, oblačili ter drugimi potrebščinami, ki so jim bile na voljo za nadaljnjo pot proti krajem, kamor so bili namenjeni. Kako ste poskrbeli za njihov odhod iz centra? Zjutraj so se begunci odpravili proti žele- zniški postaji v Logatcu. Premike begun- cev smo spremljali, o tem pa smo obvestili tudi osnovno šolo, naj učitelji svoje otroke seznanijo, da naj se teh ljudi ne bojijo in naj bodo do njih strpni, da po nepotrebnem ne bi prišlo do neljubih dogodkov, saj so bili nekateri oblečeni v njihova tradicional- na oblačila. V treh dneh, ko smo v Logat- cu imeli migrante, z njimi nismo imeli ni- kakršnih težav. Katerim beguncem je namenjen center? Nastanitveni center v Logatcu je namenjen občutljivejšim skupinam migrantov, kot so matere z otroki, družine z manjšimi otroki, nosečnice, starejši in drugi, ki potrebuje- jo večjo skrb. V centru so bili do zdaj pred- vsem matere z otroki, družine in starejši. Kako je lokalna skupnost sprejela prihod prvih migrantov? Še pred njihovim prihodom v Logatec so me občani klicali, da bi jim za namestitev ponu- dili svoja stanovanja, počitniške hišice in če- belnjake. Drugi so me poklicali in spraševali, ali jim bom kot župan dovolil, da se nastani- jo v naši občini. Pojasnil sem jim, da so tudi begunci ljudje. Nasploh so bili občani do njih zelo strpni, potrpežljivi in solidarni. Na akcije zbiranja človekoljubne pomo- či za begunce so se krajani dobro odzvali. Krajani so darovali veliko hrane, obutve in oblačil, zato so imele prostovoljke Rdeče- ga križa Slovenije ter Slovenske Karitas zelo veliko dela. Ob tem bi se posebej rad zahva- lil vsem prostovoljkam in vodstvu Območ- nega združenja Rdečega križa Logatec, ki z veseljem pomagajo tudi, ko pomoč potrebu- jejo naše socialno šibkejše družine. Nastanitveni center za begunce v Logat- cu je obiskala tudi ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je izpostavila zgledno sodelovanje z logaško občino. Kaj menite o njenih besedah? Te njene ocene razumem kot izjemno po- zitivne. Ko pride minister ali predstavnik vlade v kraj, je to pozitiven dogodek, saj lju- dje vedo, da o njih nekdo razmišlja tudi na državni ravni. Tudi ob žledolomu, ko so nas obiskali ministri in najvišji državni pred- stavniki, so bili občani zelo zadovoljni z njihovimi obiski. Veliko hvaležnosti so iz- razili tudi do SV, ki se je takrat vključila v pomoč in odpravo posledic te naravne ne- sreče. To je ljudem vlilo upanje, da v nesre- či niso sami. Begunce ste obiskali tudi sami. Kako so se odzvali na ponujeno pomoč? Iz svojih izkušenj naj povem, da je te ljudi zanimalo le, kje sta brezžični dostop do in- ternetnega omrežja in železniška postaja. Veliko časa so preživeli na svojih tako ime- novanih pametnih telefonih, prek katerih so komunicirali s svojimi bližnjimi po sple- tu. Ko sem se z njimi pogovarjal, sem v nji- hovih očeh opazil, da so se v našem okolju počutili dobro in na pot odhajajo zadovolj- ni. Nekateri so nas celo poklicali, da če jih ne bodo sprejeli nikjer drugje, se vrnejo v Logatec, kjer so se lepo počutili. Ali ste pripravljeni na novi val beguncev? Mi smo pripravljeni na prihod novih be- guncev. Ko bomo z URSZR oziroma Mi- nistrstva za notranje zadeve dobili ob- vestilo, da prihajajo novi begunci, bomo vpoklicali osebje centra, saj so to večinoma prostovoljci. In če bi begunska kriza trajala dlje, kot je predvideno? Tudi o tem smo že razmišljali. K sodelova- nju smo povabili mlajše upokojene polici- ste, ki so se še posebno izkazali ob lanskem žledolomu. Znajo namreč ravnati z lju- dmi, ki so v stiski in potrebujejo psihološko pomoč. Tudi od njih pričakujemo pomoč, če bo treba. Občina lahko z gasilci, taborni- ki, klubom študentov in drugimi zagotovi nemoteno delovanje centra za krajši čas, če pa bo begunska kriza trajala dlje časa, pri- čakujemo ustrezno pomoč države. Na morebitni novi val migrantov smo ustrezno pripravljeni Razmere na Bližnjem vzhodu se ne umirjajo in čeprav je Slovenija za mnoge begunce le tranzitna država, mora zagotoviti razmere za njihov začasni sprejem in oskrbo. Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje svojo nalogo opravlja predvsem v podpori humanitarnega dela operacije in tam, kjer je predvideno, da bo največ migrantov, je pripravila operativne načrte, ki vključujejo vse za oskrbo ter nastanitev veliko ljudi. O tem in drugih pomembnih dejavnostih smo se pogovarjali z generalnim direktorjem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko Butom. Besedilo: Nataša Oblak in Aleksandra Pelko Jamnik Fotografije: Bruno Toič Pogovor z generalnim direktorjem URSZR Darkom Butom Kako smo pripravljeni na morebitni novi val beguncev? Trenutna skupna zmogljivost nastanitvenih centrov je 5369 postelj. K temu je treba prište- ti še 930 postelj v sprejemnih centrih in 790 postelj v nastanitvenih centrih, ki jih upra- vlja Policija. Od 17. do 21. septembra je bilo oskrbljeno več kot 3500 migrantov. V spreje- mnih centrih se migrantom zagotavljajo suhi obrok, sanitarije in namestitev pod šotori za čas do prevoza v nastanitvene centre, tam pa se jim zagotavljajo topel obrok hrane, preno- čišče, sanitarije in možnost prhanja. V neka- terih centrih imajo zagotovljen tudi dostop do interneta in elektronske pošte. Veliko se govori o tako imenovanem drugem valu. V javnosti se pojavljajo vprašanja, ali smo pri- pravljeni na prihod veliko beguncev. Lahko rečem, da obstajajo različne ocene prihoda migrantov, vendar menim, da je 10.000 le ne- koliko pretirana številka ob vedenju, da mejo v Republiki Srbiji vsak dan prečka od 4000 do 6000 migrantov. Seveda skupaj z Mini- strstvom za notranje zadeve iščemo različne možnosti za namestitev. Prišla sta jesen in z njo hladnejše vreme. Kako bo to vplivalo na število in oskrbo migrantov? Seveda jesen in zima prinašata nižje tempe- rature, dež ter sneg. Klasični šotori, ki jih ima Civilna zaščita, niso ogrevani, zato se bo šte- vilo razpoložljivih zmogljivosti zmanjšalo. V Šentilju in Gornji Radgoni si prizadevamo zagotoviti ogrevanje najetih šotorov, enako je tudi v stacionarnih namestitvenih centrih, kjer ogrevanja ni. Prav tako od MNZ obča- sno dobivamo lokacije novih stacionarnih zmogljivosti, v katere pa je treba zagotoviti postelje in sanitarije oziroma jih adaptirati. V kakšnem obsegu je bila v logistično pod- poro migrantom do zdaj vključena SV in kje? Slovenska vojska je vključena v logistično pod- poro na način, kot velja ob naravnih nesrečah.
  5. 5. 8 SV SV 9 Slovenska vojska se namreč aktivira po odred- bi poveljnika CZ Republike Slovenije. V Službi za podporo je vedno častnik, ki skrbi za pove- zavo z Združenim operativnim centrom, v ka- terega se potrebe sporočajo prek Centra za ob- veščanje Republike Slovenije. V tem času je SV sodelovala pri prevozu materialnih sredstev iz državnih rezerv zaščite, reševanja in pomoči v nastanitvene in sprejemne centre, kot pomoč pri postavljanju šotorišč ter za pripravljanje in razdeljevanje toplih obrokov hrane. Kako poteka usklajevanje med prostovoljni- mi reševalnimi službami in organizacijami, ki delujejo v sistemu, ter kakšna je pri tem vloga URSZR? Že ob prvih razgovorih z MNZ je bilo dogo- vorjeno, da humanitarne nevladne organizaci- je delujejo v okviru CZ tako, kot velja ob na- ravnih nesrečah. Gre predvsem za prostovoljce Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas, Zveze tabornikov Slovenije, Združenja sloven- skih katoliških skavtov in skavtinj ter Gasilske zveze Slovenije. Drugi prostovoljci se v oskrbo vključujejo prek Slovenske filantropije in Sloge platforme. V vodstvu nastanitvenega centra ima vsaka organizacija svojega predstavnika, ki usklajuje delo prostovoljcev in vodi ustrezne evidence. Vloga URSZR je predvsem v tem, da je vzpostavila vodstva centrov in sistem njiho- vega dela, pripravila navodila tako za vodstva centrov kot tudi za prostovoljce ter zagotovi- la vodjo in namestnika vodje centra, če ni bil dosežen dogovor z občino. Prav tako na držav- ni ravni potekajo redna usklajevanja s pred- stavniki nevladnih organizacij. Do zdaj je bilo vključeno več kot 2300 prostovoljcev. Kakšne so prednosti sistema varstva pred na- ravnimi in drugimi nesrečami? Sistem je na državni in lokalni ravni v tej fazi opravil vlogo, ki se od njega pričakuje, saj je poskrbel za namestitev in oskrbo migrantov, enako kot bi storil za naše državljane ob na- ravni nesreči. Vnaprej bi kratkoročno morali vzpostaviti še boljše usklajevanje dela v nasta- nitvenih centrih med vodstvom centra, nevla- dnimi organizacijami, občino in predstavniki rednih služb iz zdravstva in sociale, dolgoroč- no pa bi morale upravljanje nastanitvenih cen- trov in oskrbo migrantov čim prej prevzeti redne službe, najbrž v obliki novega urada za migrante pri MNZ ter prek sistema javnih del. Kako je zasnovan sistem varstva pred narav- nimi in drugimi nesrečami glede na zelo raz- lične nesreče, s katerimi se spoprijemamo v Sloveniji? Sistem varstva pred naravnimi in drugimi ne- srečami je namenjen zagotavljanju varstva ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter okolja pred naravnimi in drugimi nesre- čami, da se zmanjša število nesreč ter prepre- čijo žrtve oziroma se zmanjša njihovo število in druge posledice teh nesreč. Kot nesreča se obravnavajo tudi posledice vojne, uporabe oro- žij ali sredstev za množično uničevanje ter te- rorističnih napadov in drugih oblik množične- ga nasilja. Sistem je zasnovan z upoštevanjem dejstva, da je Slovenija ogrožena skoraj zara- di vseh vrst naravnih in drugih nesreč, da je ogroženost odvisna od geografskih značilno- sti tega območja, da se viri ogrožanja spremi- njajo in povečuje število njihovih oblik. Na leto je v Sloveniji povprečno od 12.000 do 13.000 nesreč, ki zahtevajo pomoč različnih reševal- cev, vsako leto pa so navadno tudi nesreče z ob- sežnimi posledicami, in sicer potres leta 1998 ter 2004, neurja s poplavami leta 2007, 2010 in 2012, neurja s točo leta 2009, gozdni poža- ri leta 2003, 2006 in 2013 ter žled in poplave leta 2014. Za vse vire ogrožanja je treba imeti vsaj minimalne svoje zmogljivosti, ker pripra- vljenosti ni mogoče oblikovati na pomoči dru- gih držav ali mednarodnih organizacij. Sistem je prilagojen prostoru in stopnji razvoja pro- stovoljnih sestav, upoštevana pa je tudi njego- va sprejemljivost pri ljudeh. Sedanji sistem je racionalen, preprost, odziven na vse vrste ne- sreč v najkrajšem možnem času in učinkovit. V njem poskušamo razvijati le, kar deluje in je uporabno. Bistveni operativni del sistema var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči ob naravnih in drugih nesrečah, so sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki večinoma temeljijo na prostovoljnih pripadnikih, predvsem gasilcih, prav tako pa tudi na gorskih reševalcih, jamar- jih, potapljačih, kinologih, tabornikih, skavtih, radioamaterjih ter članih Rdečega križa Slove- nije, Slovenske Karitas in aeroklubov. Kako je to pravno urejeno? URSZR sklepa pogodbe o sofinanciranju de- javnosti z določenimi poklicnimi gasilskimi enotami, drugimi organizacijami s poklicni- mi enotami in posameznimi državnimi orga- ni, ki organizirajo določene zmogljivosti, ki jih je mogoče uporabiti pri obvladovanju poseb- nih nesreč. To so enota za reševanje ob rudni- ških nesrečah, enota za zaščito in reševanje ob nesrečah s klorom in drugimi jedkimi snov- mi, vlačilci in del moštva za posredovanje ob nesrečah ali nenadnih onesnaženjih na morju, posredovanje ob nesrečah z nevarnimi snov- mi na notranjih vodotokih in morju, zbiranje in odstranjevanje nevarnih snovi, ekološki la- boratorij z mobilno enoto (ELME), mobilna enota ekološkega laboratorija (MEEL), mo- bilna enota za meteorološko dejavnost in hi- drologijo (MEMH), Služba za varstvo obalne- ga morja (SVOM), enota za identifikacijo oseb in drugi. Poleg navedenih organov, gospodar- skih družb, zavodov in drugih organizacij, ki se vključujejo v zaščito, reševanje in pomoč na državni ali regijski ravni, se v občinah vključu- jejo tudi zmogljivosti, ki so lokalnega pomena, na primer komunalne službe in drugi. Ali ima Civilna zaščita v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami drugačno nalogo? Civilna zaščita je namensko organiziran del sistema varstva pred naravnimi in drugimi ne- srečami, obsega pa organe vodenja, enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč, zaščitno in reševalno opremo ter objekte in naprave za zaščito, reševanje in pomoč na državni in lo- kalni ravni. Enote CZ se praviloma organizi- rajo, kadar nalog zaščite, reševanja in pomoči ni mogoče opravljati s poklicnimi reševalnimi službami oziroma enotami, službami ali sesta- vami, ki jih organizirajo društva in druge ne- vladne organizacije, oziroma z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi organizacijami. Veliko se govori o statusu prostovoljcev. Kaj so največje pomanjkljivosti in ali se pripra- vlja kakšna sistemska rešitev? Urejanje statusa prostovoljcev je treba zelo dobro premisliti in doseči konsenz znotraj or- ganizacij, ki opravljajo javno službo oziroma izvajajo javna pooblastila, to so gasilci, gorski in jamarski reševalci, potapljači, kinologi, ra- dioamaterji, taborniki in skavti, člani Rdeče- ga križa Slovenije, Slovenske Karitas ter aero- klubov in drugi, saj vsi prostovoljno opravljajo naloge v sistemu zaščite in reševanja. S hitrimi rešitvami lahko povzročimo škodo, saj lahko pride do delitve članstva v prostovoljni orga- nizaciji, ko se bodo določila merila za ureja- nje statusa, in do zmanjšanja motiviranosti ter operativne pripravljenosti članstva. Pojavlja se dilema, ali naj imajo bonitete vsi člani ali le operativni člani. Tudi v prostovoljnih orga- nizacijah ni enotnega stališča. Bistveno je, da ne smemo zatreti prostovoljstva. Sprememb v organizaciji se je treba lotiti dolgoročno in ne kratkoročno, ker še nimamo številnih odgovo- rov, pri nobeni rešitvi pa ne bo šlo brez pove- čanja finančnih sredstev. Do zdaj smo že po- dali pobude za spremembo Zakona o dohodku pravnih oseb, Zakona o dohodnini, Zako- na o pokojninskem in invalidskem zavarova- nju, Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter Zakona o delovnih razmerjih. Moramo pri- znati, da nismo bili najbolj uspešni, vendar bomo omenjene dejavnosti nadaljevali tudi v prihodnje. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah se po- gosto zaprosi za meddržavno pomoč. Na ka- kšni podlagi poteka meddržavna pomoč in s kom imamo sklenjene dogovore? Meddržavna pomoč lahko poteka na podla- gi dvostranskega sporazuma ali prek meha- nizma civilne zaščite Evropske unije. V vsa- kem primeru se postopek začne na podlagi zaprosila prizadete države in njenega strinja- nja s ponujeno pomočjo z naše strani. Pomoči ni mogoče vsiljevati oziroma je najmanj nepri- merno, da se na zaprosilo ne odzovemo. Slo- venija ima sklenjene dvostranske sporazume o sodelovanju na področju varstva pred narav- nimi in drugimi nesrečami s sosednjimi Av- strijo, Hrvaško, Madžarsko in Italijo ter po- sebej protokol o čezmejnem sodelovanju z italijansko Furlanijo - Julijsko krajino. Spora- zumi so sklenjeni tudi s Češko, Slovaško, Polj- sko, Rusijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Makedonijo ter Srbijo. Dvostranske progra- me sodelovanja imamo sklenjene z Nemčijo in Švedsko. Slovenija je vodilna država v programu Evropske unije IPA. V kaj so usmerjena prizadevanja? Slovenija je že drugič vodilni partner evropske- ga projekta program za krepitev sodelovanja z državami kandidatkami in morebitnimi kan- didatkami na področju civilne zaščite v okvi- ru instrumenta predpristopne pomoči – druga faza (IPA CZ II), njen namen pa je zmanjšati ranljivosti držav Zahodnega Balkana ter Tur- čije zaradi naravnih in drugih nesreč. V okvi- ru projekta IPA CZ II je že bilo približno 60 do- godkov, in sicer posvetov, štabnih vaj, tečajev, delavnic in drugega, katerih vrhunca sta bili iz- vedeni vaji IPA MNE QUAKE 2014 na temo potresa v Črni gori ter IPA CAMPEX 2015, ki je bila organizirana v Skopju na temo začasne na- mestitve ogroženih ljudi. Izvedeni projekti so usposobili države za zaprosilo in sprejem med- narodne pomoči, organizacijo vodenja inter- vencij ter njihovo izvedbo, narejen pa je bil tudi velik napredek pri razvoju zmogljivosti držav kandidatk in potencialnih kandidatk Zaho- dnega Balkana ter Turčije. Številni tečaji, vaje in izmenjave strokovnjakov v okviru projektov IPA so prispevali k vzpostavitvi mreže usposo- bljenih strokovnjakov ter reševalnih enot, ki so sposobni ob morebitni naravni ali drugi nesre- či usklajeno pomagati kateri koli državi v re- giji. Največja dodana vrednost sta medseboj- no spoznavanje in sodelovanje reševalnih enot iz Albanije, Bosne in Hercegovine, s Kosova, iz Črne gore, Turčije, Srbije, Makedonije, Sloveni- je, Hrvaške, Nemčije ter Italije. Ministrica Andreja Katič je med prednostmi dela za prihodnje obdobje izpostavila tudi sprejem resolucije o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kaj se trenutno doga- ja na tem področju? Priprava novega nacionalnega programa var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami se je začela leta 2014, ko so posamezni državni or- gani, lokalne skupnosti in reševalne sestave po- dali svoje mnenje o nadaljnjem razvoju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2022. Nacionalni program namreč obsega sta- nje varstva pred naravnimi in drugimi nesre- čami, temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami do leta 2022, razvoj opazo- valnih, informacijskih, komunikacijskih, lo- gističnih in drugih sistemov za potrebe zašči- te, reševanja in pomoči, razvoj preventivnih dejavnosti, razvoj zmogljivosti ter sil za zašči- to, reševanje in pomoč, usmeritve za izobraže- vanje in usposabljanje, smernice za razvojno in raziskovalno delo ter del, ki se nanaša na od- pravljanje posledic nesreč ter zagotavljanje fi- nančnih in drugih sredstev za varstvo pred na- ravnimi in drugimi nesrečami. Predlog novega nacionalnega programa je v sklepni fazi pripra- ve, pot pa bo nadaljeval prek medresorskega usklajevanja in sprejema na vladi v parlamentu. Uvaja se e-klic. Ali že lahko govorimo o ka- kšnih izkušnjah? E-klic oziroma tako imenovani E-Call je sa- modejna storitev klica v sili na številko 112 iz vozila, ki je bilo udeleženo v nesreči. Uprava RS za zaščito in reševanje je v okviru evropske- ga projekta HeERO 2 pridobila dokumentaci- jo in standarde za testno implementacijo stori- tve e-klica v regijskih centrih za obveščanje ter leta 2014 testirala prototipno rešitev Telekoma in Iskratela v ReCO Kranj. Rezultati so bili zelo dobri. Letos so bili opravljeni postopki javne- ga naročanja in Slovenija bo ena izmed prvih držav, ki bo jeseni uvedla to rešitev. Vašeglavnenalogesotudiizobraževanje,po- sveti in preventivna dejavnost. Res je. To se izvaja za vse pripadnike sil za za- ščito, reševanje in pomoč v Izobraževalnem centru na Igu ter v enotah v Pekrah, Logat- cu in Sežani. Različnih oblik izobraževanj in usposabljanj se vsako leto udeleži več kot 30.000 udeležencev. V veljavi je 106 programov usposabljanj, ki jih poleg redno zaposlenih v URSZR izvajajo številni zunanji sodelavci. V Izobraževalnem centru deluje tudi Gasilska šola, ki usposablja kandidate za pridobitev po- klica gasilec in izvaja številna, predvsem zah- tevnejša usposabljanja operativnih prostovolj- nih in poklicnih gasilcev. Poleg usposabljanja prebivalcev za izvajanje osebne in vzajemne zaščite potekajo sistematično tudi usposablja- nja za strokovno javnost, kar posebej velja na področju varstva pred požarom in varstva pred utopitvami. Številne in pestre dejavnosti iz širjenja znanja zaščite in reševanja poteka- jo v osnovnih šolah, in sicer kot izbirni pred- met varstvo pred naravnimi in drugimi nesre- čami, prek nevladnih organizacij ter medijev. Nevladne organizacije, ki sodelujejo v zaščiti in reševanju, so odgovorne za usposobljenost svojega članstva oziroma reševalcev, za izvaja- nje preventivnih ukrepov pa so poleg URSZR odgovorna tudi druga ministrstva. Stanje pre- ventive po posameznih področjih je zelo raz- lično. Najboljše je na področju varstva pred po- žarom in varstva pred utopitvami, ki je v naši pristojnosti. Katero razvojno usmeritev bi izpostavili? Ena izmed razvojnih usmeritev so tudi preven- tivni ukrepi, ki se nanašajo na prostorsko načr- tovanje, predvsem zaradi potrebe po prilago- ditvah na posledice, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Prostorsko načrtovanje je daleč najpomembnejši in tudi najcenejši instrument za prilagajanje tem spremembam. URSZR je eden izmed nosilcev urejanja prostora pri pri- pravi državnih, medobčinskih in občinskih prostorskih aktov in sodeluje z izdajo smernic ter mnenj iz varstva pred naravnimi in dru- gimi nesrečami ter iz varstva pred požarom. Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi se pri načrtovanju ter urejanju prostora in naselij ter graditvi objektov uvelja- vljajo, da se preprečijo oziroma zmanjšajo ško- dljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči izvajanje zaščite, reševanja in po- moči. Prav tako bo v naslednjih letih v poveza- vi z izvajanjem sklepa o mehanizmu Evropske unije na področju civilne zaščite veliko dejav- nosti pri pripravi ocen tveganja in ukrepov oziroma zmožnosti obvladovanja tveganj. Na- logi URSZR pri tem sta predvsem usklajevanje priprave dokumentov na ministrstvih in poro- čanje Evropski komisiji. Za konec še vprašanje glede ozaveščenosti ljudi o samopomoči. Kako opozarjate ljudi, da so ob nesreči oni prvi in da lahko še pred prihodom reševalnih ter drugih služb zago- tovijo varnost ter pomoč? Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalstva za samopomoč ter dajanje pomo- či bližnjemu ob nesrečah. Ob naravnih ali dru- gih nesrečah potekajo dejavnosti za neobvezne oblike usposabljanja za prebivalce, mladino in otroke prek posredovanja aktualnih opozoril ter napotkov prebivalcem, sodelovanja z mediji ter pripravo dejavnosti in gradiva za prebival- ce, in sicer kot dnevi zaščite in reševanja, izdaja strokovnih revij, okrogle mize, zgibanke, na- potki na spletni strani, otroški bazar, lutkov- ne predstave, spletne aplikacije in drugo. Prav tako uvajamo vsebine iz varstva pred naravni- mi in drugimi nesrečami v primarno izobraže- vanje ter pripravljamo učno gradivo za učitelje in učence. Pripravljamo in izvajamo literar- ne ter likovne natečaje za učence na primar- ni ravni. URSZR sodeluje tudi na prireditvah za otroke in mladostnike s predstavitvami var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
  6. 6. 10 SV SV 11 SPREMLJAMO Organiziranje MSNZ je bilo izjemno in junaško dejanje Odprtje razstave ob 25. obletnici MSNZ Razstava MSNZ V nedeljo, 4. oktobra, je v ljubljanskih Križankah potekala osrednja slovesnost ob 25. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite pod imenom 25 let združeni pri obrambi suverenosti Republike Slovenije. Prireditev so pripravile Zveza veteranov vojne za Slovenijo, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, SV in Policija. »Organiziranje Manevrske strukture narodne zaščite je bilo izjemno in junaško dejanje domoljubnih skupin in posameznikov,« je v slavnostnem nagovoru poudaril premier dr. Miro Cerar. Prireditve so se udeležili tudi predsednik RS in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor, predsednik državnega sveta mag. Mitja Bervar, obrambna ministrica Andreja Katič, ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar ter predstavniki veteranskih in domoljubnih organizacij. Ministrica za obrambo Andreja Katič in ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar sta v nedeljo, 4. oktobra, pred osrednjo slovesnostjo v Križankah v osrednjem atriju ljubljanske mestne hiše nagovorili zbrane in slovesno odprli razstavo ob 25. obletnici Manevrske strukture narodne zaščite (MSNZ) in prvega Republiškega štaba Teritorialne obrambe pod poveljstvom Predsedstva Republike Slovenije. Razstava, ki prikazuje najpomembnejše mejnike in dogodke pri projektu, je rezultat sodelovanja med Muzejem slovenske Policije in Vojaškim muzejem Slovenske vojske. V različnih obdobjih lahko po vsem svetu najdemo številne primere med narodi oziroma nacijami, kako se namenja velika pozornost ohranjanju zgodovinskega spomina na pomembnejše dogodke, osebnosti in projekte, ki so prispevali k narodnemu obstoju, razvoju identitete, oblikovanju svoje države in krepitvi pozitivnih vrednot. Med najpomembnejše dogodke slovenske nacionalne in vojaške zgodovine se uvrščajo tudi ustanovitev, obstoj in delovanje Manevrske strukture narodne zaščite, ki je projekt brez primerjave v zgodovini. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič Besedilo: SSK MO Fotografija: Bruno Toič Besedilo: mag. Zvezdan Marković, Vojaški muzej Slovenske vojske Fotografija: Bruno Toič K ot je dejal premier Cerar, je le peščica ljudi že sredi leta 1990 pravilno oce- nila okoliščine, da bo vzpostavljeno pravico do samoodločbe treba zavarovati z la- stno slovensko oboroženo strukturo. Ob tem je spomnil, da so v tistem obdobju intenzivno potekale zelo obsežne in tajne priprave za pri- mer potrebe po oboroženi podpori političnim odločitvam in postopkom uresničevanja dol- goletnih sanj Slovencev o lastni državi. Zami- sel je dodatno pospešil poskus JLA, da Terito- rialni obrambi odvzame orožje. Dr. Miro Cerar je izpostavil, da so organizator- ji MSNZ v tajnosti postavili temelje za poznej- še uspešno organiziranje in razvoj Teritorialne obrambe, iz katere se je pozneje oblikovala so- dobna Slovenska vojska. Organizirana sloven- ska vojaškoobrambna struktura je postopoma, toda zanesljivo in v izredno kratkem času kre- pila svojo moč in skupaj z milico zagotavljala pomembno zaščito in podporo slovenski obla- sti pri nadaljnjih korakih k osamosvajanju. Premier je spomnil, da smo Slovenci v 19. in 20. stoletju svojo samobitnost gradili posto- pno, v izjemno zahtevnih, pogosto nemirnih in celo vojnih razmerah. »Prav zato moramo v današnjem času še posebej spoštovati in iz- postavljati vse tisto, kar se je v procesu osa- mosvajanja našega naroda izkazalo kot pozi- tivno in konstruktivno. Spoštovati moramo misli in dejanja vseh, ki so pripomogli k ure- sničitvi sanj, in poskrbeti za ohranitev prido- bljenega, pri čemer mislim predvsem na od- govornost pri ohranjanju varnosti, negovanju našega jezika, kulture, narodne identitete,« je še poudaril in ob koncu nagovora izrazil željo, da bi v prihodnje na vsakem srečanju domolju- bov, na vsakem obeleževanju pomena MSNZ, slovenske TO in dogodkov izpred petindvajse- tih let bilo še vedno veliko razlogov za prosla- vljanje preteklih, sedanjih in prihodnjih sku- pnih dosežkov. Kulturni program na prireditvi so z glasbe- nimi in plesnimi nastopi popestrili glasbeni- ki iz Policijskega orkestra, Orkestra Slovenske vojske in pripadniki gardne enote SV. Nasto- pili so tudi solistka Eva Černe, moški pevski zbor Kraški dom Repentabor, vokalni ansam- bel Reunion in plesalci pod vodstvom koreo- grafa Mihe Krušiča. Pomen sinergije med Sloven- sko vojsko in Policijo Ministrica za obrambo Andreja Katič se je najprej iskreno zahvalila vsem organizatorjem in pripadnikom MSNZ, ki je bila prelomni projekt v slovenski državotvorni zgodovini, in sicer za domoljubje, pogum in pripravlje- nost, da so za zagotovitev pogojev za poznej- šo obrambo rezultatov plebiscita ter naše su- verenosti in samostojnosti prispevali vse svoje moči. »Zaradi vas in vašega ogromnega truda ter seveda neprecenljivega prispevka vseh, ki ste sodelovali v vojni za samostojno Sloveni- jo, se toliko bolj zavedamo, da država ni nekaj samoumevnega in da se je zanjo treba tudi žrtvovati,« je poudarila ministrica Andreja Katič. Dejala je, da je eno najmočnejših sporo- čil, ki se zrcali iz njihovega takratnega delova- nja, izjemen pomen, ki ga imata vojska in po- licija, ter dobro sodelovanje oziroma sinergija med njima, kar pa je zelo pomembno za drža- vo ter njeno varnost in razvoj. »Snovalci in pripadniki MSNZ – domoljubi iz takratnih obrambnih struktur in sloven- ske milice – ste pravilno predvidevali, da bo pot do samostojnosti in suverenosti zahtevna ter da obstaja realna verjetnost, da bo za za- ščito in obrambo plebiscitarne volje sloven- skega naroda potrebno tudi orožje,« je še po- udarila ministrica Andreja Katič. Ob pojavu novih varnostnih groženj lahko znova vidimo, kako pomembni sta za razvoj države, njeno suverenost in nacionalno var- nost prav vojska in policija, je še poudarila ministrica in spomnila, da je treba v ta siste- ma vlagati. Le tako bomo lahko uspešna dr- žava, učinkovito organizirana, pa tudi soli- darna in humana. Motiv za nastanek MSNZ skrb za dobrobit celotne družbe Mag. Vesna Györkös Žnidar je med dru- gim v svojem nagovoru poudarila, da se je eden najpomembnejših motivov za nasta- nek Manevrske strukture narodne zašči- te ohranil do danes – to je skrb za dobrobit celotne družbe in njenih posameznikov. »Ta motiv se prenaša na nove generacije polici- stov in vojakov, tudi tiste, ki ste bili rojeni v že samostojni državi. Policisti in vojaki na- mreč še zmeraj postavljate dobrobit sleher- nega človeka na prvo mesto, kar je tudi eden izmed razlogov, da danes živimo v družbi, v kateri vsi uživamo svobodo, varnost ter imamo enake pravice in možnosti,« je še po- udarila ministrica za notranje zadeve. Zbrane je v uvodu nagovoril župan me- stne občine Ljubljana in gostitelj razstave Zoran Janković, ki je poudaril pomen zgleda glavnega mesta v najpomembnejših trenut- kih naše zgodovine. Pri tem se je dotaknil tudi begunske oziroma migrantske proble- matike ter poudaril pomen odprtosti in go- stoljubja ter pripravljenost pomagati ranlji- vim skupinam. Razstava kot rezultat sodelo- vanja med Muzejem slovenske policije in Vojaškim muzejem Slovenske vojske Da bi se utrdil spomin na pripadnike in projekt MSNZ ter podrobneje predstavil mlajšim gene- racijam, so ob 25. obletnici ustanovitve MSNZ združili moči Muzej slovenske policije, Vojaški muzej Slovenske vojske, Zveza veteranov vojne za Slovenijo in Zveza policijskih veteranskih društev Sever ter dopolnili in pripravili razsta- vo o Manevrski strukturi narodne zaščite. So- delovanje vseh naštetih ima tudi velik simbolni pomen, saj opozarja na skupno delovanje veli- kihdomoljubovvslovenskiTeritorialniobram- bi in slovenski milici. Razstava nas popelje za četrt stoletja v prete- klost, ko je bil projekt MSNZ oblikovan v po- sebnih razmerah najbolj občutljivega obdobja slovenskega osamosvajanja in prilagojen takra- tnim političnim ter vojaškim razmeram. Osa- mosvojitvena prizadevanja slovenskega naroda so dobila teoretsko podlago v nacionalnem programu 57. številke Nove revije, po zmagi Demosa na volitvah leta 1990 pa se je pojavi- lo vprašanje, kako zavarovati osamosvojitve- ni proces in preprečiti nasilen poseg zveznih struktur, predvsem JLA, v praktično izvajanje nacionalne suverenosti. Žal je velik del dejav- nih oficirjev JLA v višjih poveljniških struktu- rah TO, čeprav so bili po narodnosti Slovenci, slepo sledil ukazom iz Beograda. Vrhunec te pokornosti je bil dosežen z izdajo in podpisom ukaza o razorožitvi TO, tik pred prisego prve slovenske demokratično izvoljene vlade sredi maja 1990. Na podlagi ukaza je JLA po konča- ni akciji odvzela slovenski TO skoraj vse težje orožje in več kot 70 odstotkov lahkega pehotne- ga orožja. Orožje so obdržali le v 16 občinah, v katerih so se lokalni poveljniki TO samostoj- no ali ob podpori novih lokalnih oblasti nepo- sredno uprli razorožitvi. Začetek priprav na or- ganiziran oboroženi odpor je v začetku potekal brez formalnega naziva, pozneje pa se je naziv oblikoval in spreminjal od »jeder odpora«, prek »Vojske Republike Slovenije«, do »Manevr- ske strukture narodne zaščite«. MSNZ je bila tandemsko vodena z ravni republiških sekre- tarjev za obrambo in za notranje zadeve in je nastajala z nepogrešljivo pomočjo posamezni- kov ter skupin. Pogosto so morali pripadniki TO, ki so bili vključeni v projekt MSNZ, tvega- ti svoja življenja in voziti odvzeto orožje TO iz skladišč JLA. Danes lahko občudujemo njihov pogum in pozornost, da jih JLA ni odkrila. Po vsej Sloveniji so pripravili številna tajna skladi- šča orožja in vojaške opreme, večkrat tudi v kle- teh zasebnih hiš, s čimer so njihovi lastniki po- kazali pravo domoljubje. MSNZ je 4. oktobra 1990 prešla v novo slovensko TO in v Sloveniji smo dobili novi Republiški štab za TO. Oba sta bila v izključni pristojnosti Republike Slovenije. Končni rezultat je bila uspešna organiziranost več deset tisoč oboroženih vojakov in milični- kov oziroma policistov v enovito in učinkovi- to, nacionalnim interesom predano vojaško or- ganizacijo. Poslanstvo te organizacije, vodene prek koordinacijskih skupin na temeljnih rav- neh vodenja in poveljevanja, je dobilo potrditev leto dni pozneje v vojni za Slovenijo leta 1991.
  7. 7. 12 SV SV 13 iz naših enot Zvezda Triglava sijala v polnem sijaju V okolici Bohinjske Bele je od 13. do 26. septembra potekalo mednarodno vojaško usposabljanje Zvezda Triglava, na katerem je poleg 50 pripadni- kov 132. gorskega polka sodelovalo tudi 150 pripadnikov oboroženih sil Velike Britanije iz 3rd Anglian Regiment. Namen vaje je bil predvsem izme- njava znanja o gorskem bojevanju, usposabljanje pa je potekalo na streli- šču in vadišču Mačkovec ter okoliških planotah in hribih. Besedilo: Nataša Obla Fotografije: Bruno Toič in 132. GORP P o drugi svetovni vojni so se slovenski vojaki specializirali predvsem v gor- skem bojevanju in danes lahko trdi- mo, da je Slovenija učiteljica gorskega voj- skovanja. To lahko vidimo tudi po tem, da se skupaj s slovenskimi gorniki usposablja vedno več pripadnikov tujih vojsk. Tokrat so v Slovenijo po novo znanje prišli britanski vojaki, ki jih svet pozna tudi kot tako ime- novane puščavske podgane. Skupaj s pripadniki 132. gorkega polka so imeli usposabljanje, ki je bilo razdeljeno v dve fazi, in sicer je bil v prvi fazi usposablja- nja poudarek predvsem na izvajanju bojnih postopkov. Tako so pripadniki obeh obo- roženih sil začeli izvajati individualne gor- niške veščine, ki so jih dopolnili z bojnimi postopki na oddelčni in vodni ravni, fazo pa so končali z orientacijskim pohodom v širši okolici strelišča in vadišča Mačkovec. Pohod je bil priprava na drugo fazo usposa- bljanja, ki je potekala na Soriški planini in Jelovici. Druga faza usposabljanja je pomenila dopol- nitev naučenih veščin in njihovo uporabo v taktičnih razmerah delovanja enote, izvedli pa so jo v okviru petdnevnega neprekinjene- ga terenskega usposabljanja. Tako so pripa- dniki obeh vojsk v mešanih vodih opravlja- li kolektivne naloge, kot so taktični premik, izvidovanje terena s premagovanjem zahtev- nega terena, kar je vključevalo taktični spust po vrvi, ter postopke priprave in izvedbe na- pada. Kot je ob usposabljanju povedal eden izmed sodelujočih poročnik Dan Morgan, so bili slovenski vojaki med usposabljanjem v gorskih veščinah strogi, toda profesional- ni. V smehu je dodal: »Hvaležen sem, da je njihova angleščina boljša kot moja slovenšči- na.« Britanski vojaki so se naučili tudi tako imenovanega elementa Fight Light, torej katere stvari so nepotrebne za bojevanje v gorah in jih le ovirajo, da vzamejo le tisto, kar potrebujejo. Slovenski vojaki so jim pre- dali tudi majhne trike in nasvete ter si zaslu- žili hudomušno oznako britanskih vojakov, da so prebivalci gora, gamsi. Tovrstne vaje so redkost in zato toliko bolj dragocene 15. septembra sta si usposabljanje ogledala na- mestnika načelnikov generalštabov obeh vojsk, general Stuart Peach in generalmajor Alan Geder. Po ogledu sta bila zadovoljna, kar je bila le še potrditev besed poveljnika angleške- ga polka podpolkovnika Keitha Spiersa. »S Slo- vensko vojsko smo tesni prijatelji in navdušen sem, da sem si lahko ogledal naše poklicne vo- jake ter pripadnike rezerve, kako se skupaj s slovenskimi vojaškimi gorniki usposablja- jo v Sloveniji,« je povedal podpolkovnik Spi- ers in dodal, da tovrstna usposabljanja koristijo obema vojskama. »V britanski vojski nimamo posebnih enot za gorsko bojevanje, so pa kra- ljevi marinci usposobljeni za bojevanje v gor- skem in arktičnem okolju, zato so take vaje za nas redke in toliko bolj dobra priložnost za pri- dobivanje znanja o gorskem bojevanju. Hkra- ti pomeni za naše poklicne vojake in rezerviste bogato raznovrstno usposabljanje.« Poudaril je še, da je to tudi pomembno sporočilo zavezni- ške solidarnosti s partnerji in da jih zanima so- delovanje z Natovim centrom odličnosti za gor- sko bojevanje, ki ga je obiskal. Ob koncu obiska je dogodek označil z besedami zadovoljstva in zglednega sodelovanja med angleškim polkom in 132. GORP, kar se je vseskozi kazalo tudi v kakovostni in zahtevni izvedbi usposabljanja. Poveljnik 132. gorskega polka podpolkovnik Robert Klinar je pohvalil svoje pripadnike za prikazano, in sicer tako tiste, ki so sodelova- li pri organizaciji in logistični podpori dogod- ka, kot tudi tiste, ki so z angleškimi kolegi pri- kazali največ, kar enota lahko, torej znanje, voljo in profesionalen nastop. Po njegovih be- sedah je sodelovanje s tako enoto, kot je angle- ški polk, enkratna priložnost za primerjavo, izmenjavo izkušenj in vzpostavitev združljivo- sti v zavezništvu. Svoje razmišljanje je končal z besedami, da so z izvedbo vaje na tako visoki ravni vzpostavili tudi trdne temelje za dolgo- ročno sodelovanje obeh oboroženih sil v pri- hodnje. Na vaji so s svojim sistemom za analizo in spremljanje razmer sodelovali tudi pripa- dniki Centra za usposabljanje.
  8. 8. 14 SV SV 15 Ladja Triglav 11 se vrača v Sredozemlje Laboratorij za JRKBO na vaji Toxic Valley 2015 »Pripravljenost posadke je odvisna od človeka, vsakega posameznika in vseh skupaj. Delo na ladji zahteva usklajenost, skupinski duh in pripa- dnost in to bo na veliki preizkušnji v naslednjih mesecih. Vedite, morje je nepredvidljivo in ne oprošča napak. Na morju ne zmaguje posameznik, temveč vedno le celotna posadka,« je na slovesnosti ob postroju pripadni- kov mednarodne operacije EU NAVFOR MED Sophia dejal poveljnik 430. MOD kapitan bojne ladje Boris Geršak. Po mesecih poročanja o števil- nih žrtvah med migranti v Sredozemlju je namreč Evropska unija odloči- la, da v okviru celovitega pristopa EU in mednarodne skupnosti za reševa- nje problematike tihotapljenja ljudi in ilegalnih migracij v regiji vzpostavi operacijo NAVFOR MED. Slovenska vlada je 6. julija sprejela namero in 20. septembra sklep o sodelovanju Republike Slovenije v operaciji, ki je po prvi fazi, torej pripravi na sodelovanje v operaciji, prešla v drugo fa- zo, imenovano Sophia, po somalijski deklici, ki se je rodila na eni izmed ladij v operaciji. Med 28. septembrom in 9. oktobrom so se pripadniki čete laboratorijev za JRKBO/VZE na Slovaškem ponovno udeležili mednarodne vaje za JRKBO Toxic Valley 2015, ki je potekala v centru za JRKB-zaščito Zemianske Ko- stolany. Organizacija mednarodne vaje te vrste je celo v članicah Nata edinstvena, saj jo poleg slovaške vojske organizira le še kanadska vojska. Sodelovanje na vaji je bila priložnost za preverjanje operativnih postop- kov dela, izmenjavo izkušenj v mednarodnem okolju in za poglobitev od- nosov s pripadniki tujih vojsk. Besedilo in fotografija: Nataša Oblak »M inilo je skoraj dve leti od dneva, ko smo se s tega kraja poslovili od pripadnikov kontingenta, ki je sodeloval v vojaški operaci- ji Naše morje – Lampeduza. Mnogi so danes ponovno postrojeni in pripravljeni na nove naloge. S sodelovanjem v navedeni operaci- ji je Slovenija vidno in konkretno prispeva- la k varnosti ter humanitarni pomoči v Sre- dozemskem morju,« je dejal Geršak in dodal, da žal takratni napori, usmerjeni predvsem v humanitarno pomoč na morju, niso dose- gli pričakovanih ukrepov, povezanih z vse večjimi migracijskimi pritiski, ki se le še stopnjujejo. »Resnost razmer v Sredozem- skem morju je izpostavila potrebo po prepre- čevanju novih žrtev na pomorskih migracij- skih poteh, zato je bilo na ravni EU sprejeto več usmeritev, katerih namen je bil okrepi- ti navzočnost na morju, intenzivirati boj na morju proti tihotapcem ljudi, preprečeva- ti nezakonite migracijske tokove ter okrepi- ti solidarnost in odgovornost.« Kot je dejal, je bil čas, ki so ga imeli na voljo za pripra- vo na operacijo, ponovno zelo kratek, saj so poleg intenzivnega usposabljanja še vzdrže- vali ladjo in jo celostno pripravljali za večme- sečno plovbo na morju. V tokratni operaciji večji obseg nalog Slovenska vojska bo na misiji s tremi pripa- dniki sodelovala v poveljniški strukturi ope- racije, s štirimi pripadniki na poveljniški ladji operacije Cavour, od tega bosta dva pripadni- ka v role 2, in z večnamensko ladjo Triglav 11 z 42 pripadniki. Ladja bo v prvem delu druge faze operacije delovala od tri do štiri mesece. V enoletnem mandatu bosta oblikovana kon- tingenta, ki bosta delovala v šestmesečni ro- taciji. Naloge na tokratni misiji so predvsem, da posadka na večnamenski ladji Triglav 11 zagotavlja razpoznavno taktično sliko na ob- močju odgovornosti, nadzira pomorski pro- met ter opravlja kooperativne in nekoopera- tivne preglede sumljivih plovil ter postopke iskanja in reševanja na morju. Pripadni- ka slovenskega kontingenta v role 2, ki pri- marno skrbi za pripadnike operacije, bosta zagotavljala prvo pomoč in nujno medicin- sko pomoč, sodelovala pri medicinskih teh- ničnih posegih, opravljala zdravstveno nego in preventivne zdravstvene naloge, sodelo- vala pri zdravstveni vzgoji pripadnikov ope- racije in v začetnih postopkih oživljanja ter usklajevala in organizirala reševanje poško- dovancev ter obolelih za njihovo nadaljnjo evakuacijo. Pripadnike je pozdravil tudi vrhovni poveljnik obrambnih sil »Odhajate na nemirno morje, tako metafo- rično kot v resnici. Vaš odhod je dokaz, da znamo tisti, ki odločamo, najti skupno sta- lišče in soglasje pri reševanju kriz,« je dejal predsednik republike in vrhovni poveljnik obrambnih sil Borut Pahor ob postroju pri- padnikov kontingenta. Ob tem je tudi izra- zil željo in pripravljenost, da se mednaro- dna skupnost čim prej iskreno ter zavzeto potrudi najti konsenz glede političnih ci- ljev za mirno rešitev odprtih vprašanj na Bližnjem vzhodu in v Severni Afriki, kar je razlog za begunsko krizo. »Leta 2013 ste bili prvič v mednarodni operaciji, vendar gre tokrat za pomembno razliko v vašem mandatu. V obeh primerih je na preizku- šnji vaša profesionalnost. S svojim delom vlivate zaupanje in tako na najboljši možen način ne opravljate le svojih nalog, ki so vam zaupane, temveč tudi zelo pomemb- no krepite ugled naše države,« je poudaril. Operacija je del celovitega pristopa Evrop- ske unije in mednarodne skupnosti za re- ševanje problematike tihotapljenja ljudi ter ilegalnih migracij v regiji. Hkrati je del šir- šega pristopa v sodelovanju s strateškimi in regionalnimi partnerji v okviru celovitega naslavljanja strukturnih razlogov migracij v državah izvora. Glavni namen operacije, katere prvotni mandat naj bi trajal leto dni, je omejevanje delovanja tihotapcev z ljudmi v Sredozemlju. Pred pripadniki kontingen- ta je zahtevna naloga, polna izzivov in pri- ložnosti, da pomagajo ljudem v stiski, če bo treba. »Skupni cilj je pomembnejši od po- sameznika in dobljena naloga je pomemb- na dolžnost nas vseh. Ugoden veter, mirno morje in varno vrnitev v domače pristani- šče,« je ob koncu pripadnikom kontingen- ta dejal poveljnik 430. MOD kapitan bojne ladje Boris Geršak. Besedilo: višji vojaški uslužbenec X. razreda Filip Plahutnik Fotografija: arhiv čete laboratorijev za JRKBO/VZE V aja je tokrat potekala v dveh delih. Prvi teden vaje je bil namenjen sku- pinam za vzorčenje in identifikaci- jo kemičnih agensov (SICA team), pri čemer se je ugotavljala stopnja usposobljenosti v de- tekciji (domnevna raven) in vzorčenju kemič- nih agensov po Natovih standardih. Vzor- čevalne ekipe so pri svojem delu dosledno upoštevale forenzične standarde in protoko- le za vzorčenje, varen prevoz vzorcev do la- boratorijev ter verigo nadzora nad vzorcem (chain of custody). Poleg slovenskih pripa- dnikov so v prvem delu vaje sodelovali tudi vzorčevalci in dekontaminatorji avstrijske, belgijske, češke, francoske, madžarske, polj- ske ter slovaške vojske. Skupine za dekonta- minacijo so dekontaminirale vzorčevalce in njihovo opremo po opravljenem vzorčenju kemičnih agensov. Predstavniki slovenskega mobilnega kemijskega laboratorija, slovaške- ga mobilnega kemijskega laboratorija in slo- vaškega stacionarnega kemijskega laborato- rija smo izvajali nadzor nad pravilno predajo vzorca v laboratorij ter identifikacijo spreje- tih vzorcev. Vsaka izmed osmih vzorčevalnih skupin je med vajo opravila osem zelo zahtevnih vzor- čenj kemičnih bojnih strupov in drugih to- ksičnih industrijskih kemikalij. Kemijske bojne strupe se je vzorčevalo le v tako imeno- vani vroči coni (hot zone) centra za JRKB-za- ščito. Druge manj toksične kemične spojine se je vzorčevalo tudi zunaj poligona. Vsak dan pred začetkom vzorčenja se je pripadnikom preverilo tesnost zaščitne maske v komori s CS-solzivcem. Stopnja težavnosti kemijskega vzorčenja se je postopoma dvigovala. Za ogre- vanje se je najprej vzorčilo manj toksične si- mulante bojnih strupov, nadaljevalo pa se je z vzorčenjem kemičnih bojnih strupov, kot so živčni bojni strup VX in GB (sarin) ter me- hurjevca HD (žveplov iperit) in L (luizit). Vr- hunec vzorčenja sta bila scenarija simulacije nočnega vzorčenja z uporabo dihalnih apara- tov v tunelu nadzemnega bunkerja in skriv- nega laboratorija za izdelavo prepovedanih mamil. V skrivnem laboratoriju so vzorčeval- ci ob navzočnosti in navodilih slovaške kri- minalistične policije (NAKA) iskali prepove- dana mamila in surovine za njihovo izdelavo. V mobilnem kemijskem laboratoriju smo pri vzorcih, ki so bili prineseni iz skrivnega labo- ratorija, identificirali metamfetamin (sinte- tična droga), THC (cannabis sativa oziroma konoplja) in γ-butyrolakton (surovina za iz- delavo mamil za posiljevanje GHB). Drugi teden vaje je bil namenjen mobilnim kemijskim laboratorijem (CHEM lab), pri čemer se je ugotavljala stopnja usposobljeno- sti v identifikaciji (potrditvena raven) kemič- nih agensov po Natovih standardih. Skladno z Natovim standardom je bilo identifikaci- jo kemičnih agensov treba opraviti v dolo- čenem času, ne več kot šest ur. Poleg pred- stavnikov slovenskega mobilnega kemijskega laboratorija so se drugega dela vaje udeleži- li še predstavniki češkega mobilnega kemij- skega laboratorija, slovaškega mobilnega kemijskega laboratorija in slovaškega staci- onarnega kemijskega laboratorija, ki je tudi pripravil vzorce za kemične analize v mobil- nih laboratorijih. Vsem predstavnikom treh navzočih mobil- nih kemijskih laboratorijev sta bila vsak dan ob 9. uri dostavljena vzorca neznane sesta- ve. Za obdelavo in identifikacijo obeh vzor- cev smo imeli na voljo šest ur, po tem roku pa smo morali oddati poročilo z dobljeni- mi rezultati. Stopnja zahtevnosti identifika- cije vzorcev se je postopoma dvigovala. Da bi naredili vajo zanimivejšo oziroma bolj tekmovalno, so se Slovaki odločili točko- vati vsak identificirani kemični agens. Tako je vsak identificirani kemični bojni strup, ki je na seznamu Organizacije za prepoved ke- mijskega orožja (OPCW), prinesel pet točk. Vsak njegov prekurzor ali razkrojni produkt, ki je na seznamu OPCW, je prinesel tri točke. Vsaka identificirana kemična spojina, ki je v povezavi s kemičnim bojnim strupom, ni pa na seznamu OPCW, je prinesla eno točko. Slovenski mobilni kemijski laboratorij je bil edini, ki mu je uspelo v šestih urah identifi- cirati oba vzorca. Zadnji dan vaje so Slovaki pripravili najzahtevnejši vzorec, vendar nam je kljub temu edinim uspelo identificirati vse spojine, ki so nam jih pripravili. V vzorcu smo uspešno dokazali navzočnost živčnega bojnega strupa VX, tri mehurjevce HD (žve- plov iperit), Q (sesquimustard) in T (O-mu- stard) ter psihokemični agens BZ (buzz). Od vseh kemičnih spojin, ki so se točkovale na vaji, nam ni uspelo identificirati le ene spo- jine. To je bila spojina acetic acid, 2,2'-thio- bis- (CAS 123-93-3). Spojina je oksidacijski produkt žveplovega iperita in ni na sezna- mu OPCW. Slovenci smo na koncu vaje od 50 možnih točk zbrali 49 točk in dosegli 98-odstotno uspešnost, kar skladno z me- rili OPCW pomeni oceno A. Čehi so zbra- li 39 točk oziroma bili 78-odstotno uspešni, kar pomeni oceno C, Slovaki pa so dosegli 36 točk oziroma bili 72-odstotno uspešni, kar pomeni oceno C. Detekcija KEMIČNIH bojnih strupov
  9. 9. 16 SV SV 17 Pohod rdečih baretk V počastitev dneva selitve je bil 25. septembra že drugič zapovrstjo organi- ziran množični pohod rdečih baretk od Vrhnike do Ljubljane. Tako so se v 10. pehotnem polku (10. PEHP) spomnili pomembnega zgodovinskega mej- nika sokolov in Slovenske vojske in vsaj enkrat na leto povezali vse, ki so nosili rdečo baretko ali so bili z njo tesno povezani. Selitev iz Vojašnice Lo- gatec v Ljubljano predstavlja v zgodovini 10. PEHP mejnik v oblikovanju vseh poznejših enot. 25. septembra 2000 je matična lokacija 10. bataljona za mednarodno sodelovanje (10. bMS) postala Vojašnica Franca Rozmana Staneta v Ljubljani oziroma danes Vojašnica Edvarda Peperka, v kateri se je 10. bMS leta 2001 transformiral v 10. motorizirani bataljon in leta 2013 v 10. pehotni polk. Besedilo: stotnica Nina Raduha, 1. brigada Fotografiji: Bruno Toič Besedilo in fotografije: Meta Grmek Z ačetki 10. PEHP segajo v leto 1996, ko je bila 27. maja 1996 podpisana odredba o imenovanju častnikov za oblikovanje nove enote, in sicer 10. bataljo- na za mednarodno sodelovanje (10. bMS). Tako je bil 17. julija 1996 izdan ukaz GŠSV, s katerim je bila za 10. bMS kot matična enota določena Vojašnica Logatec. Prvi po- klicni vojaki 10. bMS so začeli usposabljanje še isti mesec. Bataljon se je uril za obram- bo domovine, pomembna naloga pa je bilo tudi usposabljanje za delo v operacijah v podporo miru. 10. bMS je bil prva enota, v kateri je usposabljanje potekalo po Natovih merilih. Prvi poveljnik je bil takratni sto- tnik Josip Bostič. Konec leta 1996 sta držav- ni operativni štab in vojaški kolegij mini- stra za obrambo Jelka Kacina sprejela sklep o oblikovanju enote za mednarodno sodelo- vanje 10. bMS. Prvo formacijo so oblikovali danes podpolkovnik Josip Bostič, polkovnik Peter Zakrajšek in brigadir Miha Škerbinc. Najpomembnejši dogodek 10. bMS je bila vaja Cooperative Adventure Exchange 98, na kateri je bataljon sodeloval z več kot 200 pripadniki in se je prvič enakovredno posta- vil ob bok vojskam držav članic Nata. Ba- taljon je bil 25. septembra 2000 preseljen iz Logatca v Vojašnico Franca Rozmana Stane- ta v Ljubljani, današnjo Vojašnico Edvarda Peperka. Selitev iz Vojašnice Logatec v Lju- bljano pomeni v zgodovini 10. PEHP mejnik v pozneje preoblikovanih enotah, katerih skupni imenovalec je bil, je in bo 10. bMS. Po vključitvi v 1. brigado SV je bil bataljon leta 2001 preimenovan v 10. motorizirani bataljon (10. MOTB) in opremljen z LKOV valuk. Leta 2013 je bil 10. MOTB s transfor- macijo SV preoblikovan v 10. pehotni polk, ki je danes usmerjen v oblikovanje motori- zirane bataljonske bojne skupine. Veliko izjemnih posameznikov je ustvarja- lo bogato zgodovino polka in s svojim de- lovanjem ter delom izboljševalo ugled in pomembnost rdeči baretki. Danes so po različnih enotah SV, nekateri delajo v tujini, nekaj jih je upokojenih, eni so slekli unifor- me in vez se počasi izgublja. Zato je glavni namen pohoda, da se spet najdejo vsi, ki jim je ali jim rdeča baretka nekaj pomeni, da na simbolnem pohodu spet strnejo svoje vrste, ujamejo korak in delijo svoje izkušnje. To ne velja le za sokole, temveč za vse, ki so se skozi zgodovino vsaj za trenutek ujeli v »ritem rdeče« za vse prijatelje. O letošnjem drugem pohodu rdečih ba- retk je nadporočnik Tomaž Rogelja povedal: »Zbudili smo se v deževno jutro 25. septem- bra, ki se je začel z zborom pripadnikov 10. PEHP in prijateljev baretke v Vojašnici Ed- varda Peperka. Kljub slabemu vremenu so bili vsi pohodniki motivirani in razpolože- ni za uspešen pohod. Sledili so razdeljevanje suhe malice, zadnje preverjanje navzočih pred vkrcanjem na avtobuse in prevoz proti Vrhniki. Tam smo se po kratki dobrodošli- ci, še zadnjih varnostnih navodilih in pre- verjanju zvez odpravili na pohod. Pot nas je vodila po zdaj že ustaljeni trasi od Vrhnike proti Ljubljani. Začetna točka pohoda je bila izpred nekdanjih tankovskih garaž na Vrh- niki, od tam pa nas je pot vodila skozi Sinjo Gorico po makadamski poti mimo Drago- merja proti Vnanjim Goricam in od tam po barju proti Ljubljani do vznožja Golov- ca. Sledil je vzpon na Golovec, po poti spo- minov in tovarištva pa smo prišli nazaj v Vojašnico Edvarda Peperka. Pohod je po- tekal v prijetnem vzdušju, pripadniki in go- stje so se sproščeno pogovarjali, nekateri so tudi medsebojno obujali spomine na prvi pohod in že davne, toda nikoli pozablje- ne skupne trenutke. Po poti smo se poho- dniki na kontrolnih točkah okrepčali s sad- jem, toplim čajem in vodo ter se motivirali z glasbo. Velik del pohoda je zaznamoval dež, toda na nekaterih krajih je skozi obla- ke za kratek čas posijalo tudi sonce. Kljub spremenljivim vremenskim razmeram so bili pohodniki dobre volje, saj jih je združe- val in navdihoval moto polka Zvestoba, čast in pogum, katerega korenine segajo že v čas ustanovitve 10. bMS, v leto 1996, ko je bila podpisana odredba o imenovanju častnikov za oblikovanje nove enote. Ti pripadniki so takrat pisali zgodovino pozneje preobliko- vanih enot, na katerih temelji rdeča baret- ka, te temelje in mejnike pa ponosno razvi- jamo z dogodki, kot je pohod rdečih baretk. Pohodnike sta tako krasila smeh in ponos, da so ponovno del zgodbe o uspehu. Po pri- hodu v Vojašnico Edvarda Peperka je sledi- la še krajša slovesnost, na kateri je poveljnik polka podpolkovnik Franc Kalič pohvalil vseh 213 udeležencev za uspešen pohod in se zahvalil pripadnikom, ki so pomagali pri izvedbi pohoda.« V imenu 10. pehotnega polka vabljeni tudi naslednje leto v še večjem številu. O vlogi žensk v vojaških organiza- cijah in širše Na letošnjem 10. strateškem forumu Bled je bila ena izmed okroglih miz na- menjena izmenjavi spoznanj o preprečevanju spolnega nasilja na kriznih ob- močjih, saj konec oktobra mineva 15 let od sprejetja resolucije Varnostne- ga sveta Združenih narodov št. 1325. Na okrogli mizi je posebna odposlanka generalnega sekretarja Nata za področje žensk, miru in varnosti Marriët Schuurman opozorila, da je spolno nasilje na kriznih območjih pogosto sis- tematično in uporabljeno kot vojna taktika in pusti daljnosežne posledice na več generacijah. Ženske si kljub bolečim izkušnjam spolnega nasilja pogosto opomorejo ter želijo postati in tudi so jedro ter srce svojih skupnosti, v kate- rih si intenzivno prizadevajo za boljšo prihodnost. Nujno je, da žrtvam spol- nega nasilja, ki so predvsem ženske in otroci, zagotovimo enake pravice ter možnosti, pri čemer moramo, kot je v intervjuju za revijo SV poudarila Marriët Schuurman, najprej delovati s svojim zgledom. Voditi moramo z zgledom Za posebno odposlanko generalnega sekre- tarja Nata za področje žensk, miru in varno- sti ste bili imenovani oktobra lani, pred tem pa ste kot nizozemska diplomatka delovali po državah v različnih regijah sveta. Kako vaše izkušnje vplivajo na trenutno delo? Kot diplomatka sem zadnjih 18 let veliko de- lala v državah in z državami, ki so ali so bile v pred-, po- oziroma konfliktnem obdobju. Funkcija posebne odposlanke generalnega se- kretarja Nata je zame priložnost, da združim izkušnje iz politike, razvoja in humanitarnih dejavnosti ter tudi v povezavi z vojsko, pri- dobila pa sem jih predvsem v Evropi oziroma Vzhodni Evropi, osrednji Aziji in Afriki. De- lovala sem v različnih političnih regijah, kar je dobro izhodišče, saj je za spodbujanje zago- tavljanja enakih pravic in možnosti obeh spo- lov ter priznavanje vloge žensk nujen razme- roma obsežen pristop. To delovno mesto je zame odlična priložnost, da se poglobim v po- dročje, ki mi je res pomembno. Če me sprašu- jete o bolj osebnih izkušnjah, pa pri delu di- plomatke ljubim potovanja v države ter to, da postanem del tamkajšnje družbe in kultu- re. Po vseh letih delovanja v različnih državah želim poudariti, da so temeljne človeške potre- be in prizadevanja povsod enaki. Vsi imamo na primer podobne želje glede svojih otrok, le da je priložnosti, da bi jih uresničili, v revnih državah precej manj. Vloga žensk v družbah je zelo pomembna, prav na konfliktnih obmo- čjih, na primer v Južnem Sudanu in Sudanu, Darfurju ter Kongu, sta za ženske značilni iz- jemna prožnost in moč. Karkoli se zgodi, žen- ske si najprej opomorejo in držijo družbo sku- paj. So jedro in srce svojih skupnosti. Ko kot posebna odposlanka generalnega sekretarja Nata potujem v Afganistan ali na Kosovo in govorim s tamkajšnjimi ženskami, so pobude, ki jih dajejo, in pogum, ki ga kažejo, ko na- daljujejo prizadevanja, da bi bile slišane, in ko zahtevajo boljšo prihodnost za svoje otroke in družine, zame izjemen motivacijski dejavnik. Kako te izkušnje čim bolj vključiti v vojaško organizacijo, kot je Nato? Moja temeljna naloga je, da pomagam pri izva- janju akcijskega načrta NATO/EAPC za imple- mentacijo resolucije Varnostnega sveta ZN št. 1325, da torej svetujem, usklajujem in zagota- vljam napredek pri uresničevanju naših zavez v vsakodnevnihdejavnostih.Vpraksitopomeni, da energijo namenjam povečevanju zavedanja o vlogi žensk tako znotraj kot zunaj Nata in is- kanju priložnosti, ko bi lahko vključili vpraša- nja spolov. Pomembno je, da se vse pripadnice in pripadniki naših vojaških enot na vseh rav- neh zavedajo pomena enakosti spolov ter vidi- kov spolov. Še posebno to velja za tiste, ki so v mednarodnih operacijah in na misijah, na ka- terih so sodelovali, spoznali, kako pomemb- no je upoštevanje vidikov spolov. Moja naloga je predvsem zbrati pridobljene izkušnje in naj- boljše prakse iz Afganistana in s Kosova ter za- gotoviti, da jih vključimo v nadaljnje operacije in opravljanje drugih nalog. Mesto posebnega odposlanca generalnega se- kretarja Nata za področje žensk, miru in var- nosti je bilo oblikovano avgusta 2012. Kaj je bilo narejeno v prvem mandatu te funkcije? Norvežanka Mari Skaare je postavila teme- lje glede definiranja akcijskega načrta, ki ga je Nato sprejel leta 2010, nato pa junija lani poso- dobil in razširil postavitve notranjih struktur z vidika upoštevanja enakosti spolov in sveto- vanja glede upoštevanja vidikov spolov v po- veljstvu Nata. Izvedba akcijskega načrta ni končana, ocenjujem pa, da je najpomembnej- ši dosežek v zadnjem letu sprejetje Vojaških smernic glede odzivanja in preprečevanja spol- nega nasilja na konfliktnih območjih, ki jih je julija potrdil Severnoatlantski svet. Kakšni so podatki glede vloge žensk v drža- vah članicah Nata? Podatke iz držav članic glede stanja na po- dročju vidikov spolov vsako leto zbira Natov odbor. Če gledamo povprečje držav članic, je odstotek žensk na vojaških delovnih mestih približno 10,5 odstotka, odstotek žensk v med- narodnih operacijah in na misijah, ki jih vodi Nato, pa je precej nižji in je približno 5,7 od- stotka. Dejstvo je, da se po letu 2000, ko je bila
  10. 10. 18 SV SV 19 sprejeta resolucija št. 1325, delež žensk na voja- ških delovnih mestih ne zvišuje prav hitro ozi- roma se je v zadnjih petnajstih letih s sedmih odstotkov zvišal na nekaj več kot desetino. To je eno izmed vprašanj, ki ga obravnavamo, saj izkušnje iz operacij kažejo, da imajo pripadni- ce boljši dostop do lokalnega prebivalstva, saj se laže pogovarjajo s tamkajšnjo žensko populaci- jo in ker za učinkovito odzivanje na varnostne izzive potrebujemo raznovrstne sposobnosti. Ne nazadnje je pomembno zato, ker so ženske na vojaških delovnih mestih, predvsem na iz- postavljenih vodstvenih dolžnostih, pomemb- ne za zgled družbam, v katerih smo navzoči. Za operacije je zelo pomembno, da imajo po- veljniki ustrezno znanje o tem področju. Vsekakor. Poveljniki morajo imeti temeljno razumevanje o vprašanjih, povezanih z vidi- ki spolov. Na obeh misijah Nata jim pomagajo svetovalci za vprašanja spolov, ki jim te vsebi- ne pomagajo ustrezno vključiti v njihovo vsa- kodnevno delo, vendar so odgovorni poveljni- ki.Dolžnostisvetovalcevzavprašanjaspolovso visoko v poveljniški strukturi Nata, ker gre za področje, o katerem svetovalci neposredno sve- tujejo poveljnikom in ki je v domeni odgovor- nosti poveljnikov. Vprašanja, povezana z vidiki spolov, tako v Natu niso le neko posebno po- dročje, kar lahko vidite v operacijah pod vod- stvom drugih organizacij. Mislim, da je zelo pomembno, da imamo v Natu, torej v povelj- stvu Nata ter strateških in podrejenih povelj- stvih, vzpostavljeno strukturo svetovalcev za vprašanja spolov, od strateške ravni navzdol do operativne ravni in operacij, v katerih ti sveto- valci neposredno svetujejo in tako podpirajo poveljnike ali odgovorne civilne osebe pri nji- hovem delu. Ta mreža nam omogoča, da lahko aktivno spremljamo, kaj delajo, in zagotovi- mo, da so vprašanja spolov vključena v vsakda- nje delo. Usposobljenost poveljnikov glede vprašanj spolov je odgovornost držav članic Nata. Države članice zagotavljajo enote in poveljni- ški kader ter so primarno odgovorne za njiho- vo usposobljenost in izobraženost. Nato jih pri tem podpira z dodatnimi usposabljanji pred napotitvami, s svetovalci za vprašanja spolov in s seminarji za pomembne voditelje, organizira pa jih švedski center odličnosti Nordic Centre for Gender in Military Operations. Državam v njihovih prizadevanjih poskušamo prek naših izobraževalnih modulov, orodij in s svetova- nji čim bolj pomagati. Prav tako države članice spodbujamo, da tovrstna usposabljanja izvajajo za države partnerice, tako pa kar najbolj izkori- stimo omejene vire, ki jih imamo. Tudi v seda- nje programe Natove obrambne šole in druge poskušamo vključiti vprašanja vidikov spo- lov. Pri tem želim opozoriti, da so med slušate- lji Natove obrambne šole, za katere velja, da jih države vidijo kot potencialni kader za najvišje vodstvene položaje, le štirje odstotki žensk, če- prav šola države posebej poziva, naj na šolanje pošiljajo tako moške kot ženske. Gre za vpraša- nje usmerjenosti, kako države določijo in izbe- rejo potenciale, in mislim, bi morali o tem več govoriti tako v okviru Natove obrambne šole kot pogovorov z državami članicami. Ali imajo vse države članice Nata v kabinetu načelnika generalštaba svetovalca za vpraša- nja glede spolov, kot ga ima od sredine leto- šnjega leta tudi Slovenija? Ne. Tudi če pogledate strukturo članov Natove- ga odbora glede vidikov spolov, so nekateri sve- tovalci za vprašanja spolov, drugi pa se primar- no ukvarjajo s človeškimi viri. Države članice imajo različno organizirano področje vidikov spolov, vendar je po mojih izkušnjah zelo pri- poročljivo, da imajo formacije za svetovalce za vprašanja vidikov spolov, ker gre za zelo poseb- no področje strokovnosti, torej disciplino, ki bi morala biti del temeljnih orodij. Svetovalci za vidike spolov naj bodo predani cilju, da s svojo strokovnostjo neposredno pomagajo poveljujo- čim na vseh ravneh, da lahko ti to posebno zna- nje vključujejo v svoje vsakodnevno delo. Kakozagotoviti,daženskenakonfliktnihob- močjih, ki so doživele spolno nasilje, o njem spregovorijo in da bodo storilci ustrezno obravnavani? Zelopomembnoje,dasovenotah,kiprihajajov prvi stik z lokalnim prebivalstvom, tako moški kot ženske, saj si v mnogih kulturah in okoli- ščinah ženske ne bodo upale govoriti z moški- mioziromaznjiminebodogovorileonekaterih vprašanjih, kar še posebno velja za spolno na- silje. Zato je pomembno, da so tako moški kot ženske, ki delujejo na terenu, usposobljeni glede tega, kako se odzvati in kako žrtvam spolnega nasilja čim hitreje zagotoviti ustrezno pomoč. Pomembno je, da pripadnice in pripadniki že pred napotitvijo na misijo vedo, koliko in kako na nekem konfliktnem območju prihaja do spolnih zlorab, za kakšne narave oziroma vrste gre, kako pridobiti informacije, da ne povzro- čajo dodatnega trpljenja žrtvam, komu in kako poročati naprej, kdo lahko zagotovi pomoč in kaj je naša vloga v mednarodni skupnosti v smi- slu nadaljnjih korakov. Prav zato smo v Natu sprejeli Vojaške smernice. Tudi če ni prijav zlo- rab, lahko usposobljene ekipe na terenu prepo- znajoznakespolneganasilja,predvsemčegreza strukturirano delovanje. Pomembno je vedeti, da so žrtve spolnega nasilja poleg žensk in de- klic tudi moški ter dečki. Poročanje o spolnem nasilju poteka po Natovi liniji vodenja in pove- ljevanja,pričemersistemporočanjaizpopolnju- jemo. V nadaljevanju izvedemo akcijo z medna- rodnimi akterji. Za večino držav na konfliktnih območjih je značilen popoln razpad pravnega sistema in ustanov, zato ustrezna obravnava storilcev ni vedno mogoča takoj, vendar nam je za preganjanje storilcev v prihodnosti v veliko pomoč, če o primerih dosledno in takoj poro- čamo, naj bo to za obravnavo na mednarodnem kazenskem sodišču ali lokalnih sodiščih po dr- žavah. Tudi zato je tako pomembno vedenje o tem, kako beležiti pričevanja in jih tudi diskre- tno varovati brez grožnje za preživele. To mora biti del usposabljanj in priprav na sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah. Kako Nato sodeluje z mednarodnimi or- ganizacijami, kot so Združeni narodi in druge, poleg tega pa tudi z nevladnimi organizacijami? Cilj sodelovanja je zagotoviti enake standarde. Predstavniki ustanov imamo redna srečanja, namenjena opolnomočenju žensk, zagotavlja- nju miru in varnosti v povezavi s tem ter izved- bi resolucije št. 1325. Zelo tesno smo na primer sodelovali z UN Women pri razvijanju Voja- ških smernic za ustrezno preprečevanje in od- zivanje na spolno nasilje. Z Združenimi narodi sodelujemo pri izmenjavi izobraževalnih oro- dij, standardov vedenja in postopkov, najboljših praks, strokovnega znanja itn. Obenem posku- šamo uskladiti terminologijo in metode, kar je pomembno predvsem za enote v operacijah, ter tudi pripraviti seznam strokovnjakov, po kate- rih je povpraševanje v okviru različnih organi- zacij zelo veliko. Kako ocenjujete napredek po lanskem svetov- nem londonskem vrhu za odpravo spolnega nasilja na konfliktnih območjih? Londonski vrh je bil zelo pomemben, ker je na najvišji politični ravni podkrepil nujnost ukre- panja pri preprečevanju spolnega nasilja na konfliktnih območjih. Skupno deklaracijo o tem, ki vključuje tudi praktične ukrepe, od iz- obraževanj, standardov, vključevanja lokalnih skupnosti in podobno, je v Londonu podpisa- lo kar 155 držav. V Natu smo se osredotočili na tri praktične zadeve. Natov odbor glede vidikov spolov zbira in obdeluje podatke, da bi dosegel cilj odprave razlik med spoloma. Potrjene so bile Vojaške smernice, pripravljamo pa tudi ka- zalnike zgodnjih opozoril o spolnem nasilju, da bi se kot sistem hitreje odzvali in bi nam spolno nasilje uspelo tudi preprečiti. Te kazalnike zgo- dnjih opozoril o spolnem nasilju, uporabljenem kot vojna taktika, bi morali vključiti že v ocene in analize konfliktnih območij ter obveščeval- ne analize, saj je povečano spolno nasilje v kom- binaciji z nekaterimi drugimi dejavniki zelo močan kazalnik destabilizirajoče se družbe. Pri tem bi lahko sodelovali tudi z EU, ki prav tako pripravlja sistem za zgodnje alarmiranje. Letos je 15. obletnica sprejetja resolucije št. 1325.Alibodoobtempotekalekakšneposeb- ne dejavnosti? Temu je namenjena velika pozornost v medna- rodniskupnostiintudipredstavnikiNatabomo sodelovali na številnih dogodkih ter forumih na svetovni ravni. V okviru Nata bomo izvedli več dejavnosti, s katerimi želimo še povečati zave- danje glede pomembnosti vidikov spolov, pred- stavili pa bomo tudi rezultate več projektov. S kakšnim sporočilom? Temeljno sporočilo je, da promoviranje spol- ne enakosti, opolnomočenja žensk in njiho- ve vloge pri zagotavljanju trajnostnega miru ni le politično korektna, temveč tudi pametna odločitev. Prav v varnostnem sektorju spolna enakost in krepitev vloge žensk, enaka stopnja njihovega sodelovanja ter enake priložnosti po- večujejo učinkovitost v operacijah, situacijsko zavedanje in profesionalnost naših sil. Enakost spolov in enake priložnosti za oba spola so nuj- nost, da bi lahko uspešno preoblikovali ter pri- lagodili naše sile in zmogljivosti za spoprijema- nje s sodobnimi varnostnimi izzivi. Politikom vedno govorim, da ne gre le za vprašanje kredi- bilnosti, temveč tudi za vprašanje zmogljivosti, in da morajo voditi s svojim zgledom. Ne more- mo v Afganistanu govoriti o pomenu krepitve vloge žensk, če jih sami tam nimamo.
  11. 11. 20 SV SV 21 Na letališču Cerklje ob Krki umerili navi- gacijske naprave Projekt tehnološke prenove letališča Cerklje ob Krki je v sklepni fazi. Na- vigacijska sredstva so že postavili, sredi septembra pa so te naprave tudi umerili. Letališče je tako na dobri poti k pridobitvi kategorije CAT I. Zaradi težav s pridobivanjem dovoljenja za zaporo ceste, ki je prečkala območje, na katerem stojijo antene, se je projekt postavitve inštalacij, anten in luči ustavil za eno leto. Skupna vrednost projekta navigacijskih sredstev je 2,6 milijona evrov, financiran pa je bil iz državnega proračuna. Besedilo: Borut Podgoršek Fotografije: Aleš Pušavec in Borut Podgoršek Navigacijska sredstva Na letališču so postavili navigacijska sredstva, ki bodo pilotom omogočala pristajanje s pomo- čjo instrumentov oziroma tako imenovani na- tančni prilet (precision approach): • Dopplerjev visokofrekvenčni vsesmerni oddajnik DVOR 432/DME 415 oddaja si- gnal v vse smeri in skupaj z znano lokacijo določa položaj letališča. Z njim je kolociran DME, torej oddajnik, ki določa razdaljo do lokacije, kjer je postavljen, tako da pilo- ti hkrati dobijo podatek o lokaciji in razda- lji do letališča. • Sistem za instrumentalno pristajanje ILS 420 je namenjen pristajanju tudi v slabših vremenskih razmerah in ponoči. Na letali- šču je postavljen ILS CAT I, kar pomeni, da mora pilot, ki uporablja ta sistem, na razda- lji 550 metrov in višini 60 metrov videti luči praga vzletno-pristajalne steze. Ta sistem je sestavljen iz GP-antene (določa nomi- nalni kot pristajanja, ki je 3°), LLZ-antene (določa oddaljenost od osi vzletno-prista- jalne steze levo in desno), MM-oddajni- ka (srednji označevalnik, ki je postavljen na razdalji 1050 metrov +/– 150 metrov od praga vzletno-pristajalne steze) in OM (zu- nanji označevalnik, ki je postavljen na od- daljenosti od 9 do 12 kilometrov od praga vzletno-pristajalne steze). Konfiguracija našega ILS je dvojna. Zgoraj je že opisana prva konfiguracija, druga konfiguracija pa sta GP-antena s kolociranim DME in LLZ- antena. Pri tej konfiguraciji ni treba upo- rabljati OM- in MM-označevalnikov. Ta konfiguracija je namenjena predvsem leta- liščem, ki so v naseljih, kjer ni mogoča po- stavitev OM- in MM-označevalnikov. Pri nas imamo obe zaradi potreb letalske šole, saj lahko tako vadijo različne postopke. Vsaka naprava LLZ, GP in markerji so se- stavljeni iz oddajnega ter monitorskega dela, ki preverjata pravilno delovanje od- dajnega dela. Prav tako ima vsaka naprava v sistemu rezervni oddajnik in monitor. Tudi napajanje mora biti neodvisno in je navadno zagotovljeno z akumulatorji, ki morajo zagotavljati vsaj 30-minutno avto- nomijo ob izpadu mreže. Informacije o de- lovanju in stanju naprav se pošiljajo v teh- nični nadzorni center, od koder se lahko tudi upravlja naprave, informacijo o delo- vanju pa se pošilja tudi kontroli letenja. • Vsesmerni oddajnik NDB (Non Direc- tional Beacon) deluje po načelu oddajanja signala v vse smeri na točno določeni fre- kvenci. Letalo na podlagi tega signala dolo- či, kje je glede na položaj letala položaj od- dajnika. Z ugotavljanjem položaja dveh ali treh NDB-jev lahko pilot določi svoj polo- žaj v prostoru. Za urjenje vojaških pilotov sta v Cerkljah ob Krki postavljena dva od- dajnika NDB. • DDF 04 je digitalni radiogoniometer, ki se uporablja kot pomožno navigacijsko sred- stvo in daje podatek o smeri letalnika v tre- nutku, ko ta komunicira s kontrolo letenja. Umerjanje navigacijskih sredstev Lastnik infrastrukture in navigacijskih sred- stev na letališču Cerklje ob Krki je Ministr- stvo za obrambo, izvajalec nalog kontrole zračnega prometa in navigacijskih storitev pa je javno podjetje Kontrola zračnega pro- meta Slovenije (KZPS), ki bo navigacijske na- prave uporabljalo in skrbelo tudi za njihovo vzdrževanje. Major Borut Angeli iz projektne skupine, ki skrbi za prenovo letališča, je po- vedal, da so pred vložitvijo vloge za pridobi- tev obratovalnega dovoljenja opravili letalsko umerjanje navigacijskih sredstev, in dodal: »Začetno umerjanje oziroma kalibracijo je izvajalo beograjsko podjetje Smatsa, ki ima pogodbo s KZPS. Poleg začetne obstaja tudi periodična kalibracija, ki se izvede hitreje kot začetna, ker se kontrolirajo le nekateri para- metri in ne vsi kot pri začetni.« Kalibracija je predpisana z zakonodajo in jo je treba redno izvajati. Na letališču v Cer- kljah ob Krki so kalibriranje opravljali prvič, zato je bil postopek nekoliko zahtevnejši in daljši od periodičnega kalibriranja. Letalski Gradbeni del prenove letališča Na letališču Cerklje ob Krki trenutno gra- dijo hangar za vzdrževanje z delavnico in skladišče goriv, maziv in lubrikantov. Han- gar je že zgrajen, v njem pa potekajo obr- tniška in inštalaterska dela. Pričakujejo, da bodo dela končana v začetku naslednje- ga leta. Za skladišče goriv, maziv in lubri- kantov je že pripravljen teren za postavitev temeljev za rezervoarje, ki jih izdelujejo v proizvodnih prostorih podjetja Nafta Stroj- na v Lendavi in naj bi jih na letališču posta- vili še letos. Do konca prenove letališča mo- rajo postaviti objekt za gasilsko-reševalno službo in zaviralni sistem za letala, kar bo najverjetneje mobilno. inšpektor Darko Raščanin iz Smatse je po- vedal, da so v Sloveniji kalibrirali radiona- vigacijska sredstva na letališčih v Ljublja- ni, Mariboru in Cerkljah ob Krki. V štirih dneh so opravili 24 ur letenja in tako umeri- li vse naprave na teh letališčih. Leteli so z le- talom beechcraft kingair 350, oprema na le- talu pa je nemškega proizvajalca Aerodata AD-AFIS-260. Posadko sestavljajo dva pilota in letalski inšpektor oziroma inženir za navi- gacijska sredstva, ki je odgovoren za pripra- vo procedur za letenje. Piloti na podlagi in- ženirjevih načrtov opravijo let in preverjajo delovanje radionavigacijskih sredstev. Letal- ski inšpektor Darko Raščanin je ob tem po- vedal: »V Cerkljah ob Krki smo umerili sis- tem za instrumentalno pristajanje. Sistem je nov, zato smo skupaj opravili približno 40 priletov na letališče in medtem preverili pa- rametre ILS. Z inženirji na tleh smo bili v ne- nehnem stiku in jim javljali podatke, ki smo jih sprejemali v letalu. Na podlagi teh podat- kov so oni na letališču umerili radionaviga- cijske sisteme v dovoljene tolerance. Po testi- ranjih izdamo certifikat, s katerim potrdimo tehnično ustreznost radionavigacijskih sred- stev na določenem letališču za uporabo v pro- metu.« Glede na kategorijo letališča umerjajo različne sisteme po predpisih ICAO ali FAA. Vsi navigacijski sistemi, ki podpirajo letenje, morajo biti redno testirani. Odvisno od zah- tevane natančnosti oziroma kategorije letali- šča te kalibracije izvajajo na tri mesece, pol leta ali enkrat na leto. Na letališču Cerklje ob Krki bodo v prihodnje umerjanja trajala dan ali dva in se bodo izvajala v okviru redne ka- libraže vseh navigacijskih naprav v Sloveni- ji, kar izvaja KZPS, je povedal major Ange- li. Umerjanje naprav na letališču Cerklje ob Krki so opravili v 11 urah v dveh dneh. Preden bodo navigacijske naprave v funkciji, mora KZPS zanje pridobiti obratovalno do- voljenje. V projektni skupini pričakujejo, da bo KZPS do konca novembra podala vlogo za pridobitev poskusnega obratovalnega dovo- ljenja, saj morajo sredstva delovati 2000 ur, da lahko pridobijo stalno obratovalno dovo- ljenje. Kdaj bodo dobili poskusno obratoval- no dovoljenje, je odvisno od Javne agencije za civilno letalstvo. Poleg pridobitve obratoval- nega dovoljenja morajo pripraviti še proce- dure za uporabo navigacijskih sredstev. Letališče niso le naprave in objekti. V projektni skupini, ki jo vodi Jožef Lacko, opozarjajo, da bo za nemoteno obratovanje letališča treba po- skrbeti tudi za kader. Letalska baza mora biti sposobna delovati in vzdrževati tak kompleks. To pomeni, da se bo morala nujno popolniti s kadrom, ki bo usposobljen in certificiran skla- dno z letalsko zakonodajo ter specialnimi vo- zili in opremo, ki jih zahteva tak kompleks. Dopplerjev visokofrekvenčni vsesmerni oddajnik Del sistema ILS je tudi LLZ-antena. Anteni kota drsnosti in merjenja oddaljenosti letala od antene Beechcraft kingair 350 Oprema za kalibracijo navigacijskih sredstev
  12. 12. 22 SV SV 23 Besedilo: Center vojaških šol Fotografija: arhiv Slovenske vojske Besedilo: OOJ SV Fotografije: Slovenska vojska in postanivojak.si prvenstvo SV v vojaškem peteroboju Zaposlovanje v Slovenski vojski v pozitivnem trendu Vabimo vas na prvenstvo SV v vojaškem peteroboju, ki bo 27. in 28. okto- bra v Vojašnici generala Maistra v Mariboru, na strelišču Apače in kopališču Pristan. Kraj in čas izvedbe • 27. oktober: – zbor tekmovalcev ob 8.30 na strelišču Apače; – streljanje s puško FN 2000S (precizno, hitro) od 9. do 12. ure; – met bombe od 9. do 12. ure; – premagovanje ovir na poligonu voja- ških pehotnih ovir tip JLA od 14. ure do 15.30 v Vojašnici generala Maistra (uniforma); • 28. oktober: – prosto plavanje na kopališču Pristan od 8.30 do 10. ure; – tek na osem kilometrov za moške in na štiri kilometre za ženske v Vojašnici ge- nerala Maistra od 11. do 12. ure; – razglasitev rezultatov od 13. ure do 13.30. Tekmovalne kategorije voja- škega peteroboja • ženske: – posamično; – ekipno: v ženski ekipi so največ štiri članice, za uspeh ekipe se štejejo rezultati najboljših dveh; • moški: – posamično; – ekipno: v moški ekipi je največ šest čla- nov, za uspeh ekipe se štejejo rezultati najboljših treh. Prijava ekip Prijavo ekip posredujte do petka, 23. okto- bra, do 12. ure na obrazcu za prijavo ekipe na naslov Vojašnica generala Maistra, Engel- sova 15, 2000 Maribor, po faksu na številko 02/449 54 57 ali outlook organizatorja Eriha Pečnika oziroma Mateja Kostanjevca. Več o tekmovanju s prijavnim obrazcem je objavljeno na intranetnih spletnih straneh ministrstva. S lovenska vojska ima do konca leta še 200 prostih delovnih mest za poklic- ne vojake in vojakinje. Vloge o zapo- slitvi lahko oddate na spletni strani http:// www.postanivojak.si/, na kateri najdete tudi vse podatke o vojaškem poklicu. V zadnjih petih letih je pogodbo o zaposli- tvi sklenilo že 1035 novih pripadnikov in pri- padnic od skupaj 2629 prijavljenih kandida- tov in kandidatk. Do oktobra je za zaposlitev kandidiralo že 487 kandidatov in kandi- datk, pogodbo o zaposlitvi pa je sklenilo kar 135 novozaposlenih. Trenutno je v različnih fazah postopka zaposlitve 280 prijavljenih. Pridružite se Slovenski vojski! Pripadniki TERP/72. BR so v sodelovanju z Upravo za obrambo Novo mesto v Beli krajini SEPTEMBRA PREDSTAVILI vojaški poklic. Šeste svetovne vojaške igre v Koreji Enkrat na sejmu, drugič na treningu, tuja jim niso niti urjenja, ki jih opravi- jo zamaskirani v bojnih barvah, tokrat pa so se vrhunski slovenski športni- ki, ki so zaposleni v službi domovine, odpravili v daljno Korejo. Besedilo: Blaž Uršič Fotografije: športna enota SV in CISM T am so potekale že šeste vojaške igre Mednarodnega sveta za vojaški šport (Conseil International du sport mi- litaire – CISM), v katerem velja Slovenija za eno izmed uglednih članic, saj sodeluje tudi pri organizaciji tekmovanj, njeni tekmovalci pa dosegajo odlične rezultate. Trije stebri, ki podpirajo CISM, so vojaška športna tekmo- vanja, solidarnost in športno usposabljanje, to pa upoštevajo tuji ter slovenski športni- ki. Zanje velja moto Prijateljstvo skozi šport, saj tekmovanje ni namenjeno le vrhunskim športnikom, temveč tudi najboljšim tekmo- valcem iz drugih enot, ki se lahko na pod- lagi rezultatov uvrstijo v športne reprezen- tance. Združevanje oboroženih sil v športu, medsebojno spoznavanje in s tem prispevek k miru v svetu, so slovenski športniki vzeli zelo resno, saj so v konkurenci 120 držav z več kot 7000 udeleženci dosegli kar nekaj uspehov in tako domov prinesli pet kolajn. Prva je bila srebrna, priborila pa si jo je ju- doistka Nina Miloševič v kategoriji do 63 ki- logramov, drugič se je zasvetilo zlato, saj je njena športna kolegica Ana Velenšek v ka- tegoriji do 78 kilogramov odlično opravila z waza-arijem in tako Slovenijo še dodatno oplemenitila. Šesti dan tekmovanja sta špor- tne blazine s taekwondojem ogrela Nuša Raj- her in Jure Pantar, ki se jima je v očeh zasve- til bron. Tudi hitro streljanje na 300 metrov je ekipi v postavi Markoja, Debevec in Ziško prineslo lepo osmo mesto, še pred tem pa je v streljanju na 300 metrov s treh pozicij Robert Markoja dosegel peto mesto. Na daljši progi orientacije je tekmovala Mojca Flerin, ki je zasedla dvaindvajseto mesto. Ena, dva, tri in padalo se je odprlo ter Romanu Karunu pri- neslo tretje mesto s štirimi kazenskimi cen- timetri. Bronasto kolajno si je tako priskočil z dodatnim skokom, drugi slovenski pada- lec Senad Salkić pa je z enim kazenskim cen- timetrom več zasedel peto mesto in tako za- okrožil odlične slovenske nastope, skupaj pa so si na ekipnem tekmovanju priskakali odlično četrto mesto. Med tekmovalkami je padalka Maja Sajovic zasedla nehvaležno če- trto mesto, toda kljub temu je pokazala pravi športni značaj. Tako so se končale še ene naj- večje športne vojaške igre, ki se jih bomo spo- minjali po odličnih rezultatih, športnikih, ki so se v domovino vrnili z osvojenimi kolajna- mi, in po doživetjih, ki jih bodo grela do na- slednjih iger. Judoistka Nina Miloševič si je priborila srebrno kolajno. Člani reprezentance SV na slovesnosti ob odprtju Podelitev zlate kolajne judoistki Ani Velenšek Roman Karun je s padalom dosegel tretje mesto.

×