SlideShare a Scribd company logo

sv_15_11

•
•
N
Nata?a Oblak
1 of 27
Download to read offline
Z RAMO OB RAMI POVEZANO IN USKLAJENO Seznanitev z razmerami v centrih za migrante Intervju Kristina Plavšak Krajnc Z evropskimi prvaki prve pomoči Vaja Trden dokaz 5 ŠTEVILKA 11NOVEMBER 2015
2 SV SV 3 UVODNIKVSEBINA 4 aktualno Policiji pri delu z begunci pomagata SV in CZ 7 izpostavljamo V ospredju ostaja reševanje migrantske krize 8 intervju Medije zanimajo zgodbe skozi človeške obraze 10 iz naših enot Trden dokaz 5 potrdil pomen večrodovskega bojevanja Prenos izkušenj in znanja se nadaljuje Šest let na čelu IFMS Heat 2015 Panterjev skok Kadetnica gostila podčastniški zbor Strateški zračni transport Vaja gašenja požara z letalom PC-6 Prvo testno šolanje usmerjevalcev združenega ognja 24 varnostna kultura Varnostna kultura Varnost na spletu Napadi z USB-ključi 25 objave ministrstva za obrambo 32 videli smo Z evropskimi prvaki prve pomoči 36 obrazi Pretekel šest največjih maratonov na svetu 38 zaščita in reševanje Izobraževalni center za zaščito in reševanje – enota Sežana 40 napisali ste MO na posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini 42 šport v vojski Bistvo je, da nasprotnika vržeš na hrbet 44 preživetje PUŠČICA 45 jezikovni in terminološki kotiček Ali je Ljubljana Bežigrad dvodelno ali dvojno ime? Navodila za uporabo tolmača 46 ste vedeli Najdaljša mariborska noč generala Maistra Dan generala Rudolfa Maistra 46 odlikovanja v sv Priznanje delodajalcem pripadnikov pogodbene rezerve 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICI 49 z orkestrom Orkester Slovenske vojske s tujo dirigentko Isabelle Ruf Weber 50 razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Pisalo se je leto 1991, bila je zima. S sošolci smo pogosto gledali vojno na televiziji. Zalivska vojna nam je osnovnošolcem približala Bližnji vzhod, ki smo ga takrat poznali le z zemljevida in iz zgodovine. Dobrih šest mesecev pozneje smo delček kaosa in strahu tamkajšnjih ljudi doživeli tudi sami. Spomnim se naše tihe ulice. Oče je po prihodu iz službe vsak dan prižgal televizor in spremljal dogajanje. Takrat so tudi naši ljudje bežali čez mejo v strahu pred vojaškimi spopadi. Razumela sem, da se dogaja nekaj, kar nam lahko spremeni življenje. Imeli smo srečo, da se je v naši državi končalo tako, kot se je. Danes je leto 2015 in televizija, radio ter predvsem svetovni splet so nam približali svet kot še nikoli prej. Postali smo kar malo otopeli od novic, ki kažejo kaos in razdejanje na Bližnjem vzhodu. Države, v katerih so vojne že trideset in več let. Mnogi poznajo Bližnji vzhod le s televizij- skih zaslonov in iz poročanja medijev, ki danes, kot pogosto zasledim, širijo strah ter trepet pred islamom in teroristi. Redki si vzamejo čas, da preučijo, od kod prihajajo ljudje, ki so včeraj ter danes in bodo jutri ter po- jutrišnjem prečkali našo državo. Redki so begunca videli od blizu, vendar vrednostno sodijo. Malo jih je preverilo novice, ki jih ljudje objavljajo po svetovnem spletu, večinoma na družbenih omrežjih. Ustvarja se strah, ki lahko vodi do zelo nevarnih posledic, najmanj, kar je, pravice do lastne svobode. Pravice do zasebnosti, svobodnega prehajanja mej in nedota- kljivosti doma. Strah, temelječ na nevedenju in nepoznavanju, je naj- nevarnejši. Dejstvo, ki ga ne smemo zanemariti, je, da je med ljudmi, ki bežijo pred vojnim razdejanjem, veliko migrantov, ki so se na Zahod odpravili v upanju na boljše življenje. Tudi njim v lastni državi zaradi nenehnih spopadov, splošne gospodarske zaostalosti in grabežljivosti elit, ki pozabljajo na bedo ljudi, dostojno življenje ni omogočeno. Le kdo jim lahko zameri njihovo odločitev. V begunsko-migrantskem valu, ki je zajel našo malo državo, ne smemo pozabiti na zagotavljanje splošnega reda in varnosti, kot je policijsko ter vojaško varovanje meje, pretekli dogodki pa so povod tudi za stopnjeva- nje ukrepov, kar v teh dneh zaposluje slovensko in tudi evropsko javnost. Konec oktobra sem se pred odhodom na teren ustavila ob postelji speče hčerke in jo pobožala. Ne živiva v bogastvu, toda ima toplo posteljo, hrano in oblačila, poleg tega se šola. Zjutraj je ne zbujajo streli, ponoči je ne zbujajo eksplozije, pred seboj vidi prihodnost in se je veseli. Ta dan sva s fotografom spremljala prihod in oskrbo beguncev na hrvaško-slo- venski meji. Gledaš ljudi, ki v očeh nimajo leska, so utrujeni, premraženi, lačni, naveličani vsega. Slike, ki jih vidite tudi na televizijskih zaslonih. Bila sem navdušena nad profesionalnim in srčnim odnosom vojakov ter policistov, ki v teh časih prijateljsko stojijo z ramo ob rami, si pomagajo in se spodbujajo. S fotografom sva stala pri stari tovarni Beti v Dobovi, ko je deklica, stara dobra tri leta, tekala naokoli. Obute je imela le tanke nogavičke. Vojak je to nekaj trenutkov opazoval, nato pa odšel. Vrnil se je z majhnimi škornji in starši so s hvaležnostjo obuli otroka, ki je radosten stekel proti vojaku. Nasmeh na obrazu je povedal vse. Opazovala sem tudi policiste, ki so najprej želeli preprečiti, da se begunca odmakneta z območja, kjer sta z drugimi čakala na vlak. Mlajša fanta sta namreč našla žogo in na majhnem delu travnika zaigrala nogomet. Strogi obrazi so se omehčali, ko so se jim pridružili še mlajši. S terena sem se vračala ponosna na naše vojake in policiste. Ponosna, da so ohranili človečnost, da so ostali ljudje, kajti to je v današnjem svetu najbolj pomembno ‒ biti človek. Nataša Oblak Bodimo ljudje 4 7 20 10 23 4636 47 49 48 48
4 SV SV 5 AKTUALNO Policiji pri delu z begunci pomagata SV in CZ Evropa se v zadnjih tednih spoprijema z množičnim prihodom beguncev z Bli- žnjega vzhoda, saj po zahodni balkanski poti čez Turčijo, Grčijo, Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo bežijo s svojih domov v države Zahodne Evrope pred spopadi, nasiljem ter vojnami, ki ogrožajo njihova življenja in življe- nja njihovih družin. V Slovenijo je od 16. oktobra do 11. novembra vstopilo že skoraj 180.000 migrantov. Bežijo številne matere z otroki, družine z manj- šimi otroki, nosečnice, starejši ljudje in ranljive skupine, ki potrebujejo večjo skrb. Slovenija se je kljub dejstvu, da je le tranzitna država, spoprijela z mno- žičnim valom beguncev in zagotovila razmere za začasen sprejem ter oskrbo, hkrati pa učinkovit nadzor migracij znotraj schengenskega območja. V po- moč Ministrstvu za notranje zadeve pri reševanju begunske problematike se je takoj vključilo tudi obrambno ministrstvo, ki s pripadniki CZ in SV zagota- vlja podporo pri oskrbi migrantov ter pomaga Policiji pri varovanju in sprem- stvu migrantov. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič, Robert Cotič in Marko Pišlar Na prošnjo za pomoč SE JE OD- ZVALO VEČ EVROPSKIH DRŽAV Slovenska vlada je 20. septembra sprejela sklep, da se zaradi možnosti množičnega pri- hoda migrantov za postavitev začasnih na- mestitvenih centrov in njihovo oskrbo določi CZ. Pri opravljanju nalog enotam CZ poma- gajo tudi nevladne organizacije in druge re- ševalne službe skladno s pristojnostmi ter po usmeritvah poveljnika CZ. Odziv siste- ma varstva pred naravnimi in drugimi ne- srečami je bil prilagojen potrebam ter nasta- lim razmeram. Priprave in organizacije dela v namestitvenih centrih so se dejavno lotile tudi nevladne organizacije, ki so vključene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot so Rdeči križ Slovenije, Slo- venska Karitas, Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Gasilska zveza Slovenije. Glede na potrebe in želje po vključevanju drugih prostovoljcev so bile vključene še druge ne- vladne organizacije. CZ med begunsko krizo izvaja aktivnosti glede zagotavljanja mate- rialno-tehničnih sredstev v namestitvenih centrih, kjer potekata nameščanje in oskrba migrantov. V aktivnosti je vključeno veliko pripadnikov CZ, članov organizacij in dru- štev, humanitarnih organizacij, prostovolj- cev ter delavcev URSZR. Slovenija je glede na množičen prihod beguncev zaprosila za mednarodno pomoč prek mehanizma civil- ne zaščite EU, ker sama ni več mogla zagota- vljati nastanitvenih zmogljivosti za begunce in oskrbe zanje. Na prošnjo se je že odzvalo več evropskih držav, ki so zagotovile pomoč v obliki šotorov, ležišč, postelj, odej, spalnih vreč, grelcev, peči, zaščitnih sredstev, medi- cinskih pripomočkov in drugo. V PODPORO DELU CZ VKLJUČENO VEČ KOT 2900 VOJAKOV V reševanje begunske problematike se je skla- dno s sklepom vlade 16. septembra vključila SV, ki skrbi za logistično podporo državnim organom pri oskrbi migrantov. Logistična podpora se je usklajevala prek URSZR ozi- roma CZ, zato je bil pri tem uporabljen enak koncept načrtovanja, izvedbe nalog in poro- čanja o opravljanju nalog kot ob naravnih in drugih nesrečah. Na podlagi zahtev CZ, naj- prej operativne skupine CZ, po oblikovanju republiškega štaba CZ je SV prek častnikov za povezavo na republiškem in regijskih šta- bih CZ usklajevala aktiviranje ter delovanje SV. V prvem valu migrantov med 17. in 22. septembrom je SV sodelovala predvsem pri prevozih, oskrbi in kuhanju toplih obrokov ter napitkov za migrante. Za potrebe MNZ je dodatno zagotovila oskrbo policijskega heli- kopterja v Vojašnici v Cerkljah ob Krki. Od 22. septembra do začetka drugega vala mi- grantov so pripadniki SV poleg prevozov po- magali pri postavitvi nastanitvenih centrov, vzpostavili so tuširnico v Mariboru in sode- lovali pri postavljanju varnostnih usmerje- valnih ograj za potrebe Policije. Ob začetku drugega vala beguncev 19. oktobra se je de- lovanje SV v podporo CZ zaradi novih nalog postopno omejilo predvsem na zagotavlja- nje toplih obrokov in napitkov, za kar so po- skrbeli v kuhinjah v vojašnicah v Mariboru, na Vrhniki, v Novem mestu ter Cerkljah ob Krki. Prav tako je bila SV določena za njihovo razdelitev na terenu in za prevoz. V podporo CZ je bilo od 16. septembra do 8. novembra skuhanih 91.924 toplih obrokov, pri podpori je sodelovalo 2903 pripadnikov SV, z vojaški- mi vozili pa so prevozili 66.397 kilometer. Za potrebe delovanja policijskega helikopterja je SV porabila 3637 litrov kerozina. SV pomaga Policiji z več kot 12.000 pripadniki Zaradi povečanega števila beguncev ob za- četku drugega vala je vlada 17. oktobra spre- jela sklep, da SV težiščno zagotavlja podporo MNZ. Slovenska vojska tako opravlja prevo- ze policistov in materialnih sredstev ter za- gotavlja pomoč pri širšem varovanju meje s tehničnimi sredstvi, patruljami in opazoval- nicami. Prav tako pomaga pri fizičnem glo- binskem varovanju državne meje, širšem opazovanju meje s helikopterji in pri logistič- ni podpori. Sladno z dopolnili pravil delova- nja je SV začela opravljati tudi naloge pomo- či Policiji pri prevozu migrantov, varovanju namestitvenih centrov in spremstvu begun- cev. Slovenska vojska je ob oblikovanju sil za opravljanje teh nalog opredelila nosilno vlogo dveh brigad, tako da je 1. brigada pre- vzela delovanje na območju odgovornosti PU Novo mesto, kjer je težišče delovanja v Bre- žicah, Dobovi in Rigoncah, 72. brigada pa je prevzela naloge na območju odgovornosti PU Maribor, Celje in Murska Sobota s teži- ščem delovanja v Šentilju ter Gornji Radgo- ni. SV je Policijo podpirala tudi z delovanjem svojega helikopterja. Od 19. oktobra do 8. no- vembra je v podporo MNZ sodeloval 12.001 pripadnik SV. Postopki sodelovanja SV pri podpori CZ so se dodelali ob realnih dogod- kih zadnjih let, saj so ob prejemu nalog lo- gistične podpore pri oskrbi omogočili ne- moteno opravljanje nalog. SV je pri podpori uporabila podoben način dela, prilagojen po- sebnostim Policije. Za lažje usklajevanje aktiv- nosti SV skrbi ZOC z dislocira- nimi častniki za povezavo Pri tem je zelo pomembna vloga častnikov za povezavo pri Generalni policijski upra- vi (GPU) in policijskih upravah Novo mesto, Maribor, Celje ter Murska Sobota. Kot je po- jasnil polkovnik Klemen Medja, poveljnik Združenega operativnega centra (ZOC), ki usklajuje aktivnosti SV v podporo begun- ski problematiki, so delo v centru organizi- rali tako, da so zagotovili neprekinjeno de- lovanje operativne skupine, ki deluje na Vrhniki, in dislociranih častnikov za pove- zavo na republiškem štabu za CZ, na GPU in nižje na policijskih upravah. Major Stani- slav Brezar iz operativne skupine ZOC je po- jasnil, da glede na dnevne aktivnosti in po- trebe na terenu prilagajajo velikost skupine. V največjem obsegu so delovali v času, ko se je težišče nalog SV s podpore CZ preneslo na podporo pri delu Policije. V operativni sku- pini so poleg pripadnikov ZOC tudi častni- ki za povezavo iz 1., 72. in logistične brigade. »S sodelovanjem častnikov za povezavo smo lahko marsikatero zahtevo, potrebo in težavo po uporabi zmogljivosti SV rešili ter uskladili že na začetku, s čimer smo se izognili bistve- no daljšim postopkom,« je pojasnil polkov- nik Medja. Glede skupnega delovanja SV in Policije je izpostavil pozitivne izkušnje, ki se kažejo predvsem v učinkoviti komunikaciji med SV in Policijo ter v uspešnem in usklaje- nem opravljanju nalog na terenu ter v medse- bojni logistični podpori ob nujnih potrebah. K izboljšanju razmer na Breži- škem prispeval nov sistem pri- hoda beguncev z najavljenimi vlaki iz Hrvaške Največ beguncev iz Hrvaške pride v Brežice in Dobovo, kjer življenje po zadnjih razbur- ljivih tednih delno poteka po starem, česar so se najbolj razveselili prebivalci kraja Rigon- ce neposredno ob meji s Hrvaško, kjer so v preteklosti množice migrantov nenadzoro- vano prečkale zeleno mejo peš in za seboj pu- ščale zelo veliko odpadkov. Vodja Izpostave URSZR Brežice Zdenka Močnik je pojasni- la, da k lažjemu delu prispeva nov sprejemni center blizu Dobove, ki je razbremenil ob- stoječa centra v Brežicah in nekdanji tovar- ni Beti v Dobovi. V centru lahko v šotorihMnožico beguncev so po prečkanju zelene meje v vasi Rigonce ustavili policisti. V šentiljskem nastanitvenem centru je poskrbljeno za osnovne higienske razmere. Pred vstopom na slovenski vlak na postaji v Do- bovi prostovoljci begunce oskrbijo s hrano. Begunce med čakanjem v Dobovi varujejo policisti in vojaki SV. Oskrba beguncev v sprejemnem centru v opuščeni tovarni Beti v DoboviPrihod hrvaškega vlaka z begunci v Dobovo
SV 76 SV izpostavljamo sprejmejo tudi do 2000 beguncev naenkrat. K obvladovanju razmer pri prečkanju meje je pripomogel nov sistem prihoda beguncev z najavljenimi vlaki iz Hrvaške na železniško postajo v Dobovo. Po osnovnih postopkih in zdravstveni ter humanitarni oskrbi, za kar na peronu skrbijo številni prostovoljci, policisti begunce v Dobovi s hrvaških vlakov pospre- mijo na slovenske vlake, s katerimi nadaljuje- jo pot proti meji z Avstrijo. Šentilj je najbolj obremenje- na točka na meji z Avstrijo V Šentilj se od začetka begunske krize stekajo množice ljudi, v skupinah od 500 do 1500, ki jih na avstrijsko-slovensko mejo vozijo z vlaki in avtobusi. Občina Šentilj je najbolj obreme- njena izstopna točka na meji z Avstrijo, zato si vodstvoobčinevztrajnoprizadeva,dabipoleg Šentilja uredili vsaj še eno izstopno točko iz Slovenije, s čimer bi razbremenili kraj. Župan občine Šentilj Štefan Žvab je poudaril, da so razmere v občini kljub množici beguncev pod nadzorom, zato je skrb odveč, saj Policija in Slovenska vojska skrbita za varnost ljudi ter njihovega premoženja. Tako se lahko kraja- ni brez skrbi sprehajajo po kraju in normalno opravljajo svoje vsakdanje obveznosti. Pod- župan občine Vladimir Maher je opozoril, da posledice begunske krize poleg krajanov no- sijo tudi lastniki več gostinskih in trgovskih lokalov ter obrtniki, ki ponujajo druge stori- tve. Ti opozarjajo na izpad prihodkov zaradi zaprtja starega mejnega prehoda. Goste iz tu- jine odbija tudi strožji režim kontrole mejnih organov. Na pobudo občine so se s Slovenski- mi železnicami dogovorili za ureditev zača- sne železniške postaje bližje namestitvenemu centru. Tako vlaki, ki v Šentilj vozijo migran- te, ne ustavljajo več v centru kraja, od koder so morali migranti v skupini peš skozi naselje nadaljevati pot do namestitvenega centra, kar je zaradi zaprtja ceste oviralo promet in pov- zročalo nejevoljo med krajani. Nova začasna železniška postaja omogoča izstop migran- tov tik ob centru. Predstavniki občine se vsak dan sestanejo z vodstvom centra, da sproti re- šujejo morebitne težave. Maher je dodal, da se krajani po prihodu SV počutijo bolj varne, ker je kontrola nad migranti večja, saj je bilo prej premalo policistov. Za delovanje centra v Šentilju vsak dan skrbi do 200 ljudi V namestitvenem centru v Šentilju, v katerem lahko sprejmejo približno 2000 beguncev, se migranti zadržujejo le krajši čas, običajno pa se oskrbijo s hrano in obleko. Tisti, ki v Šen- tilj prispejo proti večeru, navadno prespijo in naslednji dan nadaljujejo pot proti avstrijski meji, saj želi večina beguncev nadaljevati pot v države Zahodne Evrope. Ob prečkanju slo- vensko-avstrijske meje jih predajo avstrijskim varnostnim organom, ki jih razporedijo v na- mestitvene centre po vsej državi. Tiste, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito v Avstriji, napotijo naprej proti Nemčiji. V Avstriji je na- mreč precej več prosilcev za azil kot v Sloveni- ji. Namestitveni center je postavljen na starem mejnem prehodu v Šentilju na dveh parkiri- ščih, ki so jih nekoč uporabljali kot parkir- ne površine za tovorna vozila. Na spodnjem parkirišču so v šotorih uredili namestitvene zmogljivosti za 600 ljudi, na zgornjem parki- rišču pa je v dveh sejemskih šotorih prostor za namestitev dodatnih 1400 migrantov. Kot je pojasnil vodja namestitvenega centra Rudolf Golob iz Izpostave URSZR Maribor, begun- cem zagotavljajo na dan dva hladna obroka, in sicer zajtrk ter večerjo, in en topel obrok, ki ga pripeljejo iz vojašnic SV. V centru je po- skrbljeno za nujno zdravstveno oskrbo, saj je 24 ur navzoč zdravnik z osebjem. Za delo- vanje centra tako vsak dan skrbi od 150 do 200 ljudi. Poleg policistov in vojakov, ki va- rujejo center ter spremljajo begunce, v cen- tru delajo mnogi pripadniki CZ, Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas in Sloven- ske filantropije ter gasilci, ki skrbijo za po- žarno varnost. Prostovoljce, ki se javijo za delo v centru, dodelijo Rdečemu križu Slove- nije ali Slovenski Karitas, ki sta določena za oskrbo migrantov s hrano, obleko in drugimi potrebščinami. Veterinarji SV dezinficirajo namestitvene centre po vsej Sloveniji V šentiljskem centru dela veliko prostovoljcev in humanitarnih delavcev iz Slovenije ter tu- jine. Kot prostovoljec pomaga tudi upokoje- nec Ahmad Monzalgi, po rodu iz Sirije, ki že 35 let živi na Sladkem Vrhu pri Šentilju. »Javil sem se za delo v centru, saj bi rad pomagal ro- jakom iz Sirije,« je razložil in dodal, da ker ob- vlada arabski jezik, dela večinoma kot preva- jalec. V center prihaja skoraj vsak dan, če ne more, pa ga nadomesti hčerka, ki je prav tako prostovoljka. Zaradi velikega pretoka ljudi in zagotavljanja higienskih razmer namestitveni center vsak dan očistijo prostovoljci ter usluž- benci komunalnega podjetja, ki odpeljejo od- padke. Prav tako ga vsak tretji dan dezinfici- rajo, s čimer preprečujejo možnost za širjenje nevarnih bolezni. Za delo v centru je obvezna uporaba zaščitne maske in gumijastih roka- vic, priporočljivo pa je redno razkuževanje rok. Ob našem obisku smo v centru srečali pripadnike veterinarske enote SV. Kot je po- udaril naddesetnik Zoran Golež, dezinfici- rajo namestitveni center in opravljajo derati- zacijo. »Ko se objekti izpraznijo in počistijo, pridemo veterinarji SV ter razkužimo prosto- re, s čimer preprečujemo možnosti za širje- nje nalezljivih bolezni,« je še razložil. Pri svo- jem delu uporabljajo sredstva za dezinfekcijo, ki jih z motornimi škropilnicami napršijo na površine, poleg tega pa še fumigatorja in ele- ktrične hladne zamegljevalce. Opozoril je na velik pomen deratizacije, saj v okolici name- stitvenih centrov navadno leži precej odvrže- ne hrane, kar privablja številne glodavce, miši in podgane, ki so lahko prenašalci nalezljivih bolezni, zato je poleg dezinfekcije nujna redna deratizacija. Veterinarji SV jo izvajajo v cen- trih po vsej državi. Do ureditve začasne železniške postaje so morali begunci skozi Šentilj peš do namestitvenega centra. Begunci se v šentiljskem centru oskrbijo, prespijo in nadaljujejo pot proti Avstriji. V ospredju ostaja reševanje migrantske krize Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik M inistrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. okto- bra, najprej obiskala nastanitveni center za migrante v Šen- tilju in se srečala z županom občine Šentilj mag. Štefanom Žvabom. V nadaljevanju se je s predsednikom vlade dr. Mirom Cerar- jem, ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar in mini- strom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem seznanila z aktualnimi raz- merami v brežiškem sprejemnem centru ter centrih v Dobovi. Na terenu so predstavniki Policije, Slovenske vojske, Civilne zaščite, zdravstvenih ekip, prostovoljnih in humanitarnih organizacij ter lokalnih oblasti vla- dni ekipi predstavili težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in po- dali predloge izboljšav nekaterih procesov pri sprejemanju migrantov. V dneh obsežnega begunsko-migracijskega vala, ki je za- jel Slovenijo, so se pristojni ministri skupaj s predsedni- kom vlade podrobno seznanili z razmerami v najbolj iz- postavljenih občinah. Sprejemni center za migrante v Dobovi, kamor zdaj iz Hrvaške v Slovenijo prihajajo z vlaki na začasno postajališče, je ministrica za obrambo Andreja Katič ponovno obiskala v sredo, 28. oktobra. Kot je povedala ob obisku, so novi postopki pri sprejemu migrantov učinko- vitejši, hitrejši in humanejši. Delo poteka zelo organizirano in med vse- mi službami tudi usklajeno. PREDSEDNIK VLADE SI JE Z MINISTRI OGLEDAL RAZMERE V DOBOVI. Fotografija:MarkoPišlarFotografija:URSZRFotografija:BorutPodgoršek Pravice zaposlenih in varovanje osebnega DOSTOJANSTVA Na delovnem obisku na Ministrstvu za obrambo je bila 3. novem- bra skupaj s sodelavci varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdor- fer. Pogovori so potekali o različnih temah glede pravic zaposlenih v obrambnem sistemu, glede spoštovanja osebnega dostojanstva in reševanja problematike iz zagotavljanja pravic posameznikov v obrambnem resorju. Ministrica Andreja Katič je ob tej priložnosti varuhinjo povabila na praznovanje obletnice sprejema resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 – ženske, mir in varnost, ki ga bo 25. novembra pripravilo MO, ter jo prosila za predavanje o stanju človekovih pravic in pome- nu varovanja človekovega dostojanstva. Varuhinja je v pogovorih iz- postavila nekaj področij, ki jih je do zdaj obravnavala, in sicer proble- matiko plač zaposlenih v Slovenski vojski, opremljenost pripadnikov, reševanje prijav mobinga na delovnem mestu in drugo. Kot je pouda- rila, v zadnjem času niso dobili pobud, ki bi odpirale nova vprašanja na obrambnem področju. Ministrica in varuhinja sta govorili še o aktu- alni problematiki oskrbe beguncev in migrantov, še posebno o vsebini novega 37. a člena Zakona o obrambi. Poklon padlim v vojni za Slovenijo 1991 Ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik Generalštaba Sloven- ske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman ter generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But so se v petek, 30. oktobra, udeležili komemorativne slovesnosti, ki je potekala ob spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 na ljubljanskih Žalah. Obisk ministrov za obrambo, infrastrukturo ter gospodarski razvoj in tehnologijo na letališču Cerklje ob Krki Ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za infrastrukturo dr. Pe- ter Gašperšič ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav- ko Počivalšek so v sredo, 28. oktobra, obiskali letališče Cerklje ob Krki, kjer so se seznanili s projektom posodobitve vojaško-civilnega le- tališča ter preučili možnosti gospodarskega razvoja letališča. Prenova letališča, ki je opremljeno tudi po civilnih predpisih, je v skle- pni fazi. Letališče Cerklje ob Krki ima na voljo vso infrastrukturo za vzletanje in pristajanje največjih letal, ploščadi za pretovor, letališki terminal za prehod potnikov ter drugo opremo. Opredeljena so tudi načela za delovanje Policije in carine na letališču. Letališče ima pri- merno cestno povezavo in je štiri kilometre oddaljeno od priključka na avtocesto pri izvozu Drnovo. Poslovno-logistična cona na sever- nem delu letališča obsega 45 hektarjev zemljišč, na katerih je z držav- nim prostorskim načrtom opredeljena možnost gradnje gospodarskih objektov za različne namene. Z nekaj dodatnega napora obeh pobu- dnikov ureditve letališča za letenje civilnih letal bi letališče tako lahko prispevalo k dodatni konkurenčnosti gospodarskih subjektov v širši re- giji. Ministri so govorili še o projektu na območju Gaja. Projekt obrav- nava vsebine poligona varne vožnje ter poligona za usposabljanje le- taliških gasilcev in reševanja s helikopterjem. Republika Slovenija, soočena z množičnim prihodom migrantov, je 22. oktobra zaprosila za mednarodno pomoč prek evropskega me- hanizma CZ v obliki materialno-tehničnih in zaščitnih sredstev ter hrane, kar potrebuje za začasno namestitev in oskrbo migrantov ter delovanje reševalnih in humanitarnih delavcev. Do zdaj so se na to prošnjo odzvale Češka, Madžarska, Nizozemska, Slovaška in Veli- ka Britanija, pomoč pa sta ponudila visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) ter na podlagi dvostranskega sodelovanja tudi Nemčija. V četrtek, 5. oktobra, so iz Nemčije pripeljali deset večjih ogrevanih šotorov. Predlogi sodelujočih so pomembni za organizacijo dela.
8 SV SV 9 INTERVJUINTERVJU Medije zanimajo zgodbe skozi človeške obraze Slovenija se je ob množičnem valu beguncev z Bližnjega vzhoda znašla na na- slovnicah številnih tujih časopisov. Tudi domači mediji namenjajo aktualni be- gunski problematiki veliko pozornosti, saj bi radi svoje gledalce, poslušalce in bralce čim bolj sproti obveščali o begunskih oziroma migrantskih tokovih in razmerah v begunskih centrih ter jih spodbudili k zbiranju človekoljubne po- moči pri njihovi oskrbi. Pomembno vlogo pri obveščanju domače in tuje jav- nosti ima Urad vlade RS za komuniciranje, ki ga od 1. septembra kot vršilka dolžnosti direktorice vodi mag. Kristina Plavšak Krajnc. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič Pogovor z vršilko dolžnosti direktorice Urada vlade RS za komuniciranje mag. Kristino Plavšak Krajnc Takoj po prevzemu funkcije vršilke dolžnosti direktoricestesemoralispoprijetizizzivi,po- vezanimizmigrantskokrizovSloveniji.Kako ste bili na to pripravljeni? Na začetku bi rada omenila, da sem se v prejšnji službi veliko ukvarjala s človekovimi pravica- mi, tako da mi tudi ta problematika ni bila pov- sem tuja. Med drugim sem pred dvema letoma delala kot svetovalka komisarja Sveta Evrope za človekove pravice na področju komunikacij in odnosov z mediji. Leta 2013 je bila naša predno- stna naloga prav begunska kriza, s katero so se takrat ukvarjali bolj na obrobju Evrope, na pri- mer v Bolgariji, Turčiji in Italiji. Že takrat so na- povedali, da se bo ta problematika širila v osre- dnjo Evropo, zato sem bila na to pripravljena, čeprav si nisem mogla predstavljati razsežnosti teproblematike,doklerseznjonismospoprijeli. Že prvi delovni dan v novi službi sem se začela ukvarjati z begunsko krizo, zato smo takoj pri- pravili komunikacijski načrt kriznega komuni- ciranja, ki smo ga skozi dogodke dopolnili. Kako ste organizirali delo v Uradu vlade RS za komuniciranje po prihodu beguncev v Slo- venijo in koliko zaposlenih je vključeno v ta projekt? Urad vlade RS za komuniciranje pokriva be- gunsko problematiko v Sloveniji s sedanjimi zmogljivostmi. Poleg tega mora urad opravljati svojerednenaloge,torejskrbetizainformacijski servis za dejavnosti vlade RS. Kljub temu smo se morali nekoliko kadrovsko reorganizirati, ker dejavnosti glede beguncev ne zahtevajo dela le v Ljubljani, temveč tudi na terenu. Svoje predstav- nike smo tako napotili v Brežice in Dobovo ter tudi na mejni prehod v Šentilj. Ob tem bi rada poudarila, da nam je zelo pomembno dobro so- delovanje s službami za odnose z javnostmi iz drugih resorjev, ki so vključeni v reševanje be- gunske krize, na primer z obrambnega in notra- njega ministrstva, ki tudi usklajujeta delo ope- rativne skupine, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za delo, družino in socialne za- deve. Za bolj usklajeno delovanje pripravlja- mo redne koordinacijske sestanke, na katerih se srečujemo s predstavniki ministrstev in vla- dnih služb enkrat na teden. Ministrstvom, ki so trenutno manj obremenjena z begunsko pro- blematiko, smo poslali poziv za delo na terenu. Nanj so se odzvali nekateri predstavniki za od- nose z javnostmi, s čimer zagotavljamo rotacijo kadra na terenu. Katere bistvene dejavnosti, povezane z begun- sko problematiko, izvajate v uradu? V uradu skrbimo za redne novinarske konfe- rence, vsak dan dvakrat ažuriramo pomembna sporočila, ki jih posredujemo vsem službam za odnose z javnostmi, s čimer poskrbimo za bolj usklajeno delovanje. O dejavnostih redno ob- veščamo tudi člane vlade. Prav tako smo vzpo- stavili spletno stran za pomoč beguncem. Od- prli smo kontaktni telefon in elektronski naslov za pobude ter tudi kritike, ki jih obravnavamo dobronamerno, saj smo prepričani, da v nepo- srednem stiku poskušamo zmanjševati strah in nestrpnost. Mislim, da je bistvenega pomena posredovanje,nepaskrivanje,manipuliranjeali prirejanje informacij. Pred množičnim priho- dom beguncev v Slovenijo smo z župani na lo- kalni ravni organizirali brifinge, s katerimi smo jih pripravili na sodelovanje z mediji v zaveda- nju, da so prav lokalni mediji najbolj vplivni v njihovem okolju. Pripravili smo tudi letake z iz- branimi informacijami in napotki za begunce, ki so bili razgrabljeni, prek svojih mrež pa so jih uporabile številne humanitarne organizacije. Vzpostavili ste tudi spletno stran za pomoč beguncem pomoc.beguncem.gov.si. Kakšne so njene posebnosti? Spletna stran je portal z vsemi pomembnimi in- formacijami, je namenjena najširši javnosti in jo sestavljajo različni sklopi vsebin. V splošnem so predstavljeneinformacijeotem,kdosoljudje,ki prihajajo, s predpostavko, da če nekaj poznaš in razumeš, tudi laže sprejmeš. Drugi sklop je na- menjen obveščanju o dejavnostih, ki jih izva- ja vlada. Podkrepljen je s povezavama na sple- tno stran Policije glede aktualnih migrantskih tokov in na spletno stran URSZR, na kateri so objavljene aktualne informacije ter napotki CZ. Tretji del je bolj mobilizacijske narave in zago- tavlja informacije o tem, kako lahko ljudje po- magajo beguncem. Ta del obsega kontakte ko- ordinatorjev prostovoljskih pobud in zbiranja materialne ter denarne pomoči. Kot vsaka stran ima tudi ta interaktivni del, na katerem sproti objavljamo sporočila za javnost in posnetke z novinarskihkonferenc,kisodostopnipreksple- ta, prenašamo pa jih v živo. Rada bi poudari- la, da se povečuje število gledalcev novinarskih konferenc po spletu, tudi gledalcev v tujini. Na spletni strani so še objave s twitterja in zbrani aktualnipoudarkiterinformacijeznovinarskih konferenc. Spletna stran ima svoj logotip, ki ga je oblikovala naša sodelavka. Na logotipu je v rumeni barvi upodobljena roka, ki simbolizira pomoč migrantskim družinam, te pa ponazar- jatapodobiotrokainodraslegačlovekanadizte- gnjeno dlanjo. Z njim želimo posredovati pozi- tivno sporočilo o beguncih. Pomembno je, da je spletna stran tudi v angleškem jeziku, ker naše vsebine vse bolj redno spremljajo tuji mediji in druge zainteresirane javnosti zunaj Slovenije. Kako je z družbenimi omrežji, ki so zelo učin- kovito komunikacijsko orodje? Naše glavno načelo dela je, da vedno poskuša- moodgovarjatizdejstvi.Našepodročjedelaob- sega informiranje in komuniciranje, pri čemer se poskušamo izogibati vrednostnim sodbam in komentarjem. V tem smislu se na družbenih omrežjih ne spuščamo v dialoge oziroma obra- čunavanja, temveč delamo le z dejstvi, zato ni- mamo svojega profila na facebooku. Dobro sodelujemo z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, predvsem glede preprečevanja širjenja nestrpnosti in spodbujanja multikultur- nih vzorcev. Te organizacije s svojim proaktiv- nim delovanjem veliko pripomorejo k ohranja- nju strpnosti in dialoga. Rada bi poudarila, da so se nam v teh prizadevanjih pridružili mladi v okviru kampanje No Hate Speech Movement, ki združuje spletne aktiviste in mladinske orga- nizacije iz Evrope v kolektivnem boju proti so- vražnemu govoru na spletu. Menim, da imamo kot uradni kanal na tem področju omejene mo- žnosti, zato v te dejavnosti koristno vključuje- mo nevladne organizacije in mlade. Kot vladna službalahkokomuniciramolevokviruuradnih stališč in na podlagi potrjenih dejstev ter infor- macij, težko pa vrednostno sodimo, se prereka- mo ali koga celo prepričujemo. Skrbite tudi za odnose s tujimi mediji, ki be- gunski problematiki namenjajo precejšnjo pozornost. Kaj jih najbolj zanima? S prihodom beguncev se je tudi pozornost tujih medijev prenesla na Slovenijo, saj dogajanje v naši državi pozorno spremlja veliko predstavni- kov tujih medijskih hiš, ne le evropskih, temveč še od drugje. Lahko povem, da smo imeli celo ameriške novinarje. Z delom na terenu in z re- dnimi novinarskimi konferencami jim posku- šamo podati glavne informacije o množičnem prihodu beguncev oziroma migrantov v Slove- nijo. Tudi če niso v vladnem novinarskem sre- dišču v Ljubljani, lahko konference spremljajo v živo po spletu. Mnogi to delajo in več kot polo- vica ogledov je prav iz tujine. Novinarske konfe- rence so se kot informacijsko orodje zelo uvelja- vile in dobro strukturirajo tok informacij. Tuji mediji najraje poročajo s terena, nekateri bolj, drugi manj kritično, kar je utečeno načelo me- dijskega delovanja. Predstavnikom tujih medi- jev pomagamo, da laže dostopajo do lokacij in hitreje najdejo ustrezne sogovornike. Iz tujine dobivamo veliko prošenj za intervjuje z najviš- jimi predstavniki Slovenije. Zanimanje za doga- janje v naši državi med begunsko krizo je v tu- jini veliko. Analizirate tudi poročanje tujih medijev. Ka- kšno podobo imajo o Sloveniji? Poleg spremljanja razmer je pomembno anali- ziranje poročanja medijev, da se lahko ustrezno odzovemo. Deležni smo bili tudi nekaj kritik, pri čemer je pomembno, da se nanje ne odziva- mo le z neposrednimi demantiji, kar smo mo- rali v preteklosti narediti. Tako so se ob prvem valu beguncev italijanski mediji razpisali, da gradimo zid na meji. Takšne informacije smo direktno demantirali. Mogoče je težko deman- tirati vrednostne ali subjektivne sodbe in ocene, veliko laže pa je iskati vsebinske rešitve. Ko je Slovenija v dogovoru s Hrvaško po mini vrhu Evropske unije in Balkana premaknila težišče delovanja na železniško postajo v Dobovo in ko so se razmere na južni meji nekoliko uredile, da migranti niso več čakali vso noč na travniku v Rigoncah, se je komunikacijska podoba izbolj- šala. Mediji zahtevajo drugačen pristop in več individualne obravnave, vsakdo išče poseben zorni kot zgodbe, torej bolj zgodbo skozi člove- ške obraze, ne le informacije o dogodku. Tudi v tem smislu jim poskušamo pomagati, bistve- no pri tem pa je, da nadziramo komunikacijske razmere in jih ne prepuščamo naključju. Kako ocenjujete sodelovanje urada s služ- bami za odnose z javnostmi po resornih ministrstvih? To sodelovanje je odlično in dragoceno, saj si brez njega ne morem predstavljati, da bi projekt potekal tako dobro. Nihče izmed nas ne more biti samozadosten. Mislim, da na tej operativni ravni vsa ekipa dela enotno. Skupaj delamo lju- dje, ki se prej nismo poznali in smo kar naen- krat začeli sodelovati v tem projektu. Kot vodja urada sem zelo vesela, da imam ob sebi take so- delavke in sodelavce. Begunska kriza se bo še nadaljevala. Kakšno komunikacijskostrategijopripravljateobtem? Od prvega dne poudarjam, da moramo poleg kriznega načrta komuniciranja na kratki rok razmišljati še o dolgoročnih dejavnostih, ozave- ščanju in izobraževanju. Imamo en instrument, in sicer vsako leto objavimo razpis za podporo komunikacijskih dejavnosti nevladnih organi- zacij. Ena izmed tem bo spoprijemanje z begun- skimioziromamigrantskimivprašanji.Zaveda- mose,dajekomuniciranjeoziromaozaveščanje mladih o teh vprašanjih zelo pomembno. Pri tem zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Poleg tega na- črtujemo objavo člankov o begunski proble- matiki v mladinski reviji PIL. V to področje bo treba vložiti še veliko energije in truda. Tudi od- ločevalce, torej politike, je treba nenehno opo- zarjati, da to vključijo v svoje redne dejavnosti. Vedno znova poudarjam, da je poziv proti so- vražnemu govoru vedno upravičen. Tudi v poli- tičnih razpravah bi morali večkrat povedati, da je to nesprejemljivo.
10 SV SV 11 iz naših enot Trden dokaz 5 potrdil pomen večrodovskega bojevanja Od 2. do 23. oktobra je na osrednjem vadišču SV Postojna in streliščih Bač ter Mlake pri Vipavi potekalo skupno usposabljanje pripadnikov ameriške in slovenske vojske Trden dokaz 5 (Rock Proof 5). Tokratna vadbena aktivnost, v katero je bilo vključeno več kot 700 ameriških in slovenskih vojakov, je bi- la namenjena izvajanju taktičnih vaj z bojnim streljanjem pehotnih vodov ob podpori artilerije, bojnih pionirjev in letalstva. Z vadbenimi aktivnostmi so udeleženci tudi dopolnili znanje iz večrodovskega bojevanja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič Zagotovili mednarodno oko- lje za skupno usposabljanje Usposabljanje Trden dokaz 5 je bilo peto v seriji skupnih usposabljanj pripadnikov 173. zračnodesantne brigade kopenske voj- ske ZDA (173rd Airborne Brigade Combat Team ‒ 173. ABCT) in 1. brigade SV. Na njem se je od 12. oktobra skupaj usposabljalo več kot 700 pripadnikov ameriške in slovenske vojske, namenjeno pa je bilo preverjanju in izvedbi taktičnih vaj z bojnim streljanjem ter dopolnjevanju sedanjega sodelovanja in povezljivosti. Kot je povedal vodja usposa- bljanja in poveljnik 10. pehotnega polka SV podpolkovnik Franc Kalič, je bil poudarek na vodni ravni, pri čemer so urjenja pote- kala v obliki vodnih taktičnih vaj z bojnim streljanjem. Pred usposabljanjem so izvedli tri načrtovalne konference, na katerih so se dogovorili o organizaciji in izvedbi vad- benih aktivnosti, prav tako so z ameriški- mi kolegi uskladili scenarij taktične vaje z bojnim streljanjem. Na tokratnem usposa- bljanju so sodelovali pripadniki 2. bataljona 503. polka 173. ABCT iz Vicenze in 1. pe- hotne čete 10. polka 1. brigade SV. V vad- bene aktivnosti je bilo vključenih 250 pri- padnikov SV in 450 ameriških vojakov. Podpolkovnik Kalič je poudaril, da je bilo skupno usposabljanje pomembno, saj so jih Američani podprli s strokovnimi izkušnja- mi in znanjem ter jim omogočili mednaro- dno okolje za skupno usposabljanje. Sloven- ski vojaki so ameriškim kolegom zagotovili razmere za izvedbo njihovega usposabljanja tako z razpoložljivostjo vadbenega okolja kot z vidika izvajanja nadzora na vadišču Poček. Poleg taktičnih vaj z bojnim stre- ljanjem na ravni vodov je potekalo prever- janje pehotnih vodov za delovanje, kar je eden izmed pomembnih elementov obliko- vanja zmogljivosti motorizirane bataljon- ske bojne skupine (MotBBSk), ki jo vzpo- stavlja SV. S preverjanjem usposobljenosti pehotnih vodov 1. pehotne čete, spomladi 2016 pa tudi s pripadniki drugih dveh pe- hotnih čet v sestavi 10. polka naj bi enota uspešno končala vodno fazo operativnega cikla, s čimer bo izpolnila pogoje za zače- tek usposabljanja na četni ravni. Aktivnosti pehotnih vodov so potekale ob podpori ro- dovskih enot 1. brigade SV, 15. polka voja- škega letalstva, Centra za združeno usposa- bljanje in logistične brigade SV. S taktično vajo preverili ame- riške in slovenske vode Kot je razložil namestnik vodje usposablja- nja major Jure Himelrajh iz 10. pehotnega polka, je vaja Trden dokaz 5 potekala v dveh delih. Tako so 14. oktobra izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem oddelkov izvidni- kov na strelišču Bač. Pripadniki 1. pehotne čete 10. polka so 15. oktobra na Počku ob podpori topa havbice 155 milimetrov iz ba- terije ognjene podpore (BATOP) in bojnih pionirjev inženirske čete ter ob delovanju oddelkov minometov 60 milimetrov izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem vodov. Major Himelrajh je še dodal, da je bila po- sebnost taktične vaje, da je imel poveljnik voda na voljo podporo artilerije, in sicer topa havbice 155 milimetrov, zračno pod- poro letal pilatus PC-9M ter bojne pionirje. Čeprav sta bili zaradi zelo neugodnih vre- menskih razmer onemogočena bližnja zrač- na podpora letal pilatus 15. polka vojaškega letalstva in delno omejena ognjena pod- pora slovenske artilerije, je 10. polk uspe- šno končal načrtovano preverjanje vodov 1. pehotne čete. V drugem delu usposablja- nja Trden dokaz 5 je SV delovala v podporo vadbenih aktivnosti Američanov. 16. okto- bra so namreč pripadniki 2. bataljona 503. polka ameriške vojske izvedli vajo usklaje- vanja ognjene podpore (FSCX), ki je obse- gala urjenja postopkov poveljnika voda za uporabo ognjene podpore, in sicer artile- rije, minometov, letalstva ter drugega. Od 19. do 21. oktobra so pripadniki ameriške vojske po enakem scenariju izvajali taktič- ne vaje z bojnim streljanjem na ravni vodov, pri čemer so v vadbene aktivnosti vključi- li svojo artilerijo, in sicer havbice 155 mi- limetrov ter minomete. Tako ameriški kot slovenski pehotni vodi so taktične razme- re najprej preigravali z vadbenim strelivom, nato pa so na podlagi potrjene ocene uspo- sobljenosti izvedli še taktično vajo z bojnim strelivom. Scenarij taktične vaje predvi- deval izvedbo napada ob pod- pori rodovskih enot Scenarij taktične vaje z bojnim streljanjem, ki so ga pripadniki SV uskladili z ameri- škimi kolegi, je predvideval izvedbo napa- da, pri čemer je bilo treba narediti prehod skozi žično oviro in uničiti tri bunkerje. Kot je povedal poveljnik 2. pehotnega voda v 1. pehotni četi 10. pehotnega polka poroč- nik Blaž Planinc, so bile aktivnosti pehote v prvem delu podprte z inženirci, ki so nare- dili prehod skozi žično oviro, v nadaljeva- nju pa so jim ognjeno podporo zagotavljali slovenske havbice, minometi 60 milimetrov in drugo podporno orožje v generični sesta- vi pehotnih vodov. Hkrati bi se ob naletih letal pilatus PC-9M lahko usposabljali tudi usmerjevalci združenega ognja, vendar so slabe vremenske razmere preprečile bližnjo podporo iz zraka. Ob koncu taktične vaje so vodi izvedeli še protinapad in tako se je taktična vaja končala. Poročnik Planinc je potek vadbenih aktivnosti in delo pripadni- kov voda ocenil kot uspešno, kot izjemno pozitivno izkušnjo pa je označil združeno usposabljanje in sobojevanje, saj je imel pri- ložnost, da je kot poveljnik voda artilerijo, inženirce in druge podporne elemente upo- rabil za podporo pri izvedbi napada. Skupno usposabljanje izraz trdnega partnerstva Sodelovanje 173. ABCT in 1. brigade SV, ki se je začelo decembra 2013 z usposablja- njem Trden dokaz 1, se danes kaže pred- vsem kot medsebojna podpora in sodelo- vanje pri usposabljanju, doseganju večje stopnje združljivosti, optimizaciji usposa- bljanja ob omejenih finančnih virih ter pri skupni souporabi vadbene infrastrukture. Poveljnik 2. bataljona 503. polka 173. ABCT podpolkovnik Mike Kloepper je poudaril, da taka skupna usposabljanja veliko pripo- morejo k izmenjavi izkušenj in znanja ter krepitvi partnerstva med zavezniškima voj- skama in partnerskima državama. Ameri- čani so namreč Sloveniji pomagali z daro- vanimi električnimi agregati ob žledolomu februarja 2014, prav tako pa s svojimi zrač- notransportnimi zmogljivostmi pripadni- kom SV omogočajo padalsko usposabljanje v Italiji. Slovenija zagotavlja pripadnikom ameriške vojske izvedbo usposabljanj v manj oddaljenem in bolj znanem vadbenem okolju ter infrastrukturo, kar pomeni manj zahtevno logistično podporo, kot če bi mo- rali iti na usposabljanje na bolj oddaljena vadišča in strelišča po Evropi. Prav tako s podporo letal pilatus PC-9M omogoča ce- nejše usposabljanje. Taktična vaja z bojnim streljanjem slovenskega voda je bila podprta tudi z bojnimi pionirji, minometi in artilerijo. Predstavitev vadbenih aktivnosti poveljniku 1. brigade SVPripadniki ameriškega voda med napadom na nasprotnikove bunkerje Fotografija:MarkoPišlar
12 SV SV 13 Šest let na čelu IFMS Oktobra je v črnogorski Budvi potekal jubilejni 30. kongres Mednarodne fe- deracije vojaških gornikov (International Federation of Mountain Soldiers – IFMS). Po šestih letih vodenja je brigadir mag. Bojan Pograjc dolžnost gene- ralnega sekretarja predal upokojenemu italijanskemu brigadnemu generalu Renatu Genoveseju. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič I FMS je mednarodna organizacija, ki jo sestavljajo nacionalna formalno pri- znana združenja nekdanjih in sedanjih vojaških gornikov Avstrije, Črne gore, Fran- cije, Italije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Špa- nije, Švice in ZDA, vseh činov od vojaka do generala, ustanovljena pa je bila leta 1985 v nemškem Mittenwaldu. Temeljni cilj IFMS je skupno delovanje za mir, svobodo in člo- vekove pravice kot vrednostni temelj za se- danje ter bodoče generacije, podprto pa je z ohranjanjem spomina in časti v boju pa- dlih ali v gorah umrlih vojaških gornikov ter z negovanjem pristnega duha vojaškega gorniškega tovarištva. IFMS danes združu- je že skoraj pol milijona članov, med njimi več kot 350.000 italijanskih alpinov. V fe- deraciji so organi vodenja generalni sekre- tar, izvršni odbor in generalna skupščina. Generalni sekretar, ki je po statutu lahko z dvetretjinsko večino izvoljen največ dva- krat za triletno obdobje, predstavlja fede- racijo pred civilnimi in vojaškimi oblastmi ter predseduje izvršnemu odboru. Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) je kot član IFMS v domovini izve- dlo veliko aktivnosti v podporo delovanju IFMS. Zelo odmevni sta bili sočasna prva organizacija 25. jubilejnega kongresa IFMS in 44. srečanja Mednarodnega združe- nja vojaških gorskih šol na Bledu leta 2010, nato pa prva skupna organizacija kongre- sa IFMS članic Slovenije in Italije. Za Zdru- ženje vojaških gornikov Slovenije pome- ni IFMS okno in vrata v svet med kolege alpskega loka ter širše, do domovanja 10. gorske divizije ZDA čez Atlantski ocean. Čeprav je Združenje vojaških gornikov Slo- venije po številu članov eno najmanjših, je v zadnjih letih s svojimi zamislimi in aktiv- nostmi, tudi z generalnim sekretarjem iz njegovih vrst, postalo cenjen partner. Mimohod udeležencev kongresa IFMS leta 2010 v Sloveniji Brigadir Pograjc, kakšne so bile vaše usmeritve pri vodenju IFMS? Še civilni gorniki veljajo za trmaste in večino- ma vase zaprte osebnosti s pogledom, zazr- tim proti gorskim vršacem. Če k temu dodate še vojaški kontekst in ga ogradite z nacional- nimi okolji, vam postane jasno, da vodenje tako heterogene organizacije vedno pred- stavlja izziv. Tudi zame ga je, čeprav sem v podporo voditeljstvu že dolgo civilni in vojaški gorski vodnik ter opravljam dolžno- sti na strateški ravni v domovini z izkušnja- mi v mednarodnih organizacijah in silah. Pri tako številčnem članstvu in njegovi geograf- ski razpršenosti sta bili najprej potrebni ve- čja informatizacija delovanja in učinkovitost pri usklajevanju izvajanja aktivnosti. Zadnje je temeljilo predvsem na dvo- in večstran- skem delovanju nacionalnih organizacij, to- rej nikakor po načelu vsi delamo vse, poleg tega pa povsod toliko, kot so nacionalne za- konodaje dopuščale, na okrepljenem sode- lovanju z aktivnimi pripadniki dotičnih vojsk. Nikoli tudi nismo izključevali nikogar, ki je za IFMS predstavljal zainteresirane javnosti. Kje vidite prispevek IFMS pri delo- vanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje, saj ste pred- sedujoči njegovega usmerjevalne- ga odbora? Teoretični model trojstva Carla von Cla- vsewitza med ljudstvom, politiki in vojsko lahko brez dvoma preoblikujemo v trojstvo med IFMS, Natov center odličnosti za gor- sko bojevanje in gorske enote SV kot tudi enote drugih držav Nata in Partnerstva za mir. Torej eno ogljišče trikotnika ne more de- lovati brez vpliva na obe preostali in naspro- tno. Slovenija je z delovanjem v IFMS in z usposabljanjem tujcev v Gorski šoli SV ter gorskem polku postala prepoznavna in kre- dibilna država za aktivacijo Natovega cen- tra odličnosti za gorsko bojevanje na svojem ozemlju. Katere poudarke vključuje strate- ški načrt 2016‒2021 kot podlaga za prihodnje delovanje IFMS? Bistveni poudarki so strnjeni v vizijo, ki jasno opredeljuje, da bo IFMS še naprej ohranja- la dediščino vojaškega gorništva z iskanjem sinergije med aktivnostmi posameznih naci- onalnih organizacij vojaških gornikov in nji- hovim prispevkom k razvoju vojaških gorskih enot. Obenem bo postajala še bolj zaželen partner mednarodnih vojaških in civilnih za- interesiranih javnosti. Pri tem bo poudarjeno postavljala v ospredje življenja vojaških gor- nikov in njihovih družin. Kakšna priporočila ste posredova- li vašemu nasledniku, italijanskemu kolegu Genoveseju? Kolega Genovese je imel uspešno voja- ško kariero z bogatimi izkušnjami iz več- nacionalnih okolij, še posebno Nata. Je svetovalec vodstva italijanske nacional- ne organizacije vojaških gornikov. Poseb- na priporočila oziroma napotki torej niso bili potrebni. Natančno sem mu pojasnil vso podporo, ki sem jo za vodenje IFMS od leta 2009, ko sem bil prvič izvoljen v Chamonixu v Franciji, do oktobra letos do- bil od našega ministrstva, SV, ZVGS in šte- vilnih njihovih pripadnic in pripadnikov kot posameznikov. Hvala vsem. Prenos izkušenj in znanja se nadaljuje Začetek sodelovanja sega v leto 2012, ko je takratni 17. BVP izvedel usposa- bljanje iz varovanja pomembnih oseb in praktičnega postopka, ki ga izvajajo pooblaščene uradne osebe. Vojaška policija Slovenske vojske pri usposablja- nju pripadnikov vojaške policije vojske Črne gore sodeluje na podlagi dvo- stranskega dogovora, saj je Slovenska vojska mentorica vojski Črne gore pri vstopanju v Nato. Besedilo in fotografije: pripadniki SEVP Podčastniki specializirane enote vojaške policije usposabljali pripadnike vojaške policije Črne gore K ljub transformaciji Slovenske vojske in tako vojaške policije se je uspe- šno sodelovanje med vojskama pri izmenjavi izkušenj ter urjenju vojaške poli- cije nadaljevalo jeseni 2013. Takrat je nova specializirana enota vojaške policije (SEVP) usposabljala novo nastajajočo specialno enoto vojaške policije vojske Črne gore. Skladno s poslanstvom obeh enot je SEVP intenzivira- la usposabljanje črnogorskih kolegov iz tak- tičnega bližinskega streljanja in drugih ozko usmerjenih usposabljanj iz protiterorizma. Na podlagi vabila vojske Črne gore se je SEVP odzvala tudi letos, saj je to za enoto in tako Slovensko vojsko dokaz, da smo v pre- teklosti pri usposabljanju pustili močan vtis. V podporo temu govori dejstvo, da je vojska Črne gore na usposabljanje povabila speci- alno protiteroristično enoto Ministrstva za notranje zadeve Črne gore oziroma special- no antiterorističko jedinico MUP Črne gore. Ta enota ustreza slovenski specialni enoti po- licije, opravlja pa naloge boja proti najtežjim oblikam kriminala, terorizma in podobnega. Vojaška policija vojske Črne gore je posredo- vala zelo ambiciozen predlog z željo po dvo- tedenskem usposabljanju, ki smo ga zaradi splošnega stanja v regiji skrajšali na teden dni. Tako so podčastniki SEVP od 11. do 17. okto- bra izvedli usposabljanje iz postopkov taktič- nega bližinskega streljanja, torej streljanje na različne tarče od blizu, bližinski boj na na- seljenem območju oziroma BBNO (angleško CQB) z elementi prve pomoči in druge po- stopke za uspešno opravljanje naloge. Usposabljanje je potekalo po načelu posto- pnosti, torej plazi se, hodi in teci, kar pome- ni od teoretičnih osnov do bolj kompleksnih nalog, kot so sprejem naloge ter načrtovanje in izdaja povelja pred nalogo. Usposabljanje smo končali z izvedbo kompleksne naloge, pri čemer smo bistvenim elementom enote izdali ukaz, na podlagi katerega so morali opraviti vse potrebne postopke, od načrtova- nja in izdaje povelja za delovanje do izvedbe. Usposabljanje sta si ogledala tudi načelnik vojske Črne gore in načelnik GŠSV general- major dr. Andrej Osterman. Osnove streljanja iz bližinskega boja na naseljenem območju Napredne tehnike para Usposabljanje iz postopkov bližinskega boja na naseljenem območju Stresni test na strelski progi
14 SV SV 15 Heat 2015 Vlada je leta 2006 kot predstavnika Slovenije ustanovila Center za evropsko prihodnost (CEP), da bi razvijal pomoč državam Zahodnega Balkana in izva- jal druge mednarodne dejavnosti v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve. CEP je oktobra v Gotenici skupaj s Slovensko vojsko in Policijo orga- niziral certificirano usposabljanje za civiliste, ki odhajajo na misije civilnega kriznega upravljanja. Usposabljanje je bilo zelo intenzivno in je potekalo v angleškem jeziku. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Robert Cotič Usposabljanje za napotitev v nevarno okolje C enter za evropsko prihodnost že več let sodeluje v konzorciju ENTRi (Europe's New Training Initiati- ve for Civilian Crisis Management) in ESDS (European Security and Defence College) ter za civiliste, ki odhajajo na misije kriznega upravljanja, organizira usposabljanja, ki jih financira in certificira Evropska unija. Ob podpori Slovenske vojske je to že četr- to specialistično usposabljanje Heat, vse pa poteka v zelo zahtevnih razmerah in visoki intenzivnosti. Udeleženci so skozi to uspo- sabljanje pridobili vse predpisano znanje in veščine, ki so skladni s predpisi Evropske unije, za napotitev v nevarno okolje. Posebnost usposabljanja v Gotenici je pred- vsem v tem, da se dogaja v zelo realnem okolju, saj morajo udeleženci pridobiti kon- kretne veščine, ki jih bodo uporabljali na misiji. Na usposabljanju poleg pripadnikov Slo- venske vojske sodelujeta tudi MNZ in Poli- cija, pri čemer SV skrbi za izvedbo praktič- nega usposabljanja, ki obsega več vaj, in sicer ugrabitev, nelegalno mejno kontrolo, zasedo, minsko polje in demonstracije, ki so lahko le mirne, znati pa morajo oceniti, kdaj bi lahko prerasle v neobvladljive demonstracije. Še pred praktičnim usposabljanjem so imeli predavanja iz kriznega upravljanja in načr- tovanja varovanja v Evropski uniji, sezna- nili so se z osnovnimi značilnostmi satelit- ske komunikacije, radijsko komunikacijo ter pomembnostjo uporabe zaščitenih ka- nalov. Usposabljali so se iz osnov branja ze- mljevidov in uporabe GPS. Opozorili so jih na varnostne zahteve na območjih, kamor bodo napoteni na misijo, in hkrati na po- membnost psihološke priprave. Predvsem so jih opozorili, naj počistijo svoje podatke ozi- roma podatke njihove družine s spleta, torej od družabnih omrežij do telefonskega imeni- ka. Danes lahko nekdo s slabimi nameni na spletu marsikaj izve o nas in to uporabi proti nam, predvsem v okolju, kjer je vojna. Opozorili so jih tudi na pomembnost oseb- ne dokumentacije in ustreznih dovoljenj. Na tovrstnih območjih uporabljajo predvsem terenska vozila, zato so jih seznanili s po- sebnostmi vozil s pogonom 4 x 4 in njiho- vo uporabo v terenskih razmerah, nato pa so predstavili še oborožitev ter minskoeksplo- zivna sredstva, s katerimi se lahko srečajo na misiji. Vsak se mora zavedati tve- ganj, ki jih prinaša okolje, kamor odhajajo Dogajanje na vaji je bilo postavljeno v izmi- šljeno državo, na katerem ozemlju so bile v večini zastopane tri entitete, ki pa se niso sporazumevale v uradnem jeziku države. V državi so nemiri in zaradi terorističnih na- padov je življenje izgubilo že deset odstotkov civilnega prebivalstva. Novoizvoljeni predse- dnik države poskuša izboljšati razmere v dr- žavi in vodi naporna pogajanja med sprtimi stranmi. V to okolje so civilisti napoteni na misijo kriznega odzivanja. Tokrat se je ekipa revije SV pridružila prak- tičnemu usposabljanju, na katerem so imeli udeleženci pet nalog. Razdeljeni so bili v pet skupin in bili primerno oblečeni v varoval- no opremo, vsaka skupina pa je imela svoj avtomobil z voznikom. Na terenu so jih ča- kale različne naloge, ki so od njih zahtevale pravilno ravnanje, sposobnost hipnega odlo- čanja in izvedbo prve pomoči, ko so naleteli na prometno nesrečo s poškodovanim. Na tej točki so morali pravilno ravnati ob domnevi, da je eden izmed ponesrečencev nesreče od- taval zunaj urejenih poti in stopil na mino, ki ga je poškodovala, drugi pa so morali poskr- beti, da žena ranjenega zaradi razburjenja in šoka ni zbežala k njemu na pomoč. Na kriznih območjih, kamor odhajajo ude- leženci usposabljanja, se srečujejo tako z re- dnimi kontrolnimi točkami na cestah kot tudi z zasedami. Na prvi točki so prever- jali predvsem njihovo natančnost in orga- niziranost, pri čemer so morali podajati jasne ter pravilne informacije glede njiho- ve naloge in misije, prav tako pa so mora- li imeti urejeno dokumentacijo. Ko so od- krili napake v njihovih dokumentih, je bilo pomembno, da se je vodja skupine odzval pravilno in rešil težavo. Naslednja točka je bila veliko bolj stresna, saj so prišli do nelegalne mejne kontrole. Tam so jih obstopili oboroženi moški in zahtevali, da ugasnejo motor vozila, voznik pa je moral iz- stopiti ter vse, kar so imeli v vozilu, zložiti iz njega. Ko so našli orožje, so pritisk stopnjeva- li, zato je bilo pomembno, da so se udeležen- ci odzvali pravilno in niso ogrozili svojih so- delavcev ter sebe. Najbolj stresna točka je bila ugrabitev, ki je tudi zelo pogosta v svetu, tako da se mora- jo civilne osebe, ki odhajajo na misijo, na to zelo dobro pripraviti. Ugrabitev se lahko zgodi ob pogovoru s pomembnimi ljudmi sredi dne. Še pred opravljanjem naloge so jim na predavanju prestavili različne raz- mere in opozorili, da morajo biti ženske, ki odhajajo na take misije, pripravljene na najhujše, tudi ugrabiteljeva posilstva. Prav zato so to usposabljanje pripravili čim bolj realno, saj je vsaka napačna odločitev, be- seda ali migljaj lahko usoden. Kot so pou- darili pripadniki vojaške policije, ki so so- delovali na tej točki, je bistveno, da ostaneš miren in preveriš, ali so okoli tebe vsi člani skupine, ter da se, še preden greš na tovr- stno nalogo, dogovoriš za kodno besedo, po kateri se bo vedelo, da so vsi člani skupine v prostoru, kjer so ugrabitelji. Nikoli ne greš na nalogo, ne da bi vedel, v kateri državi si, kdo izmed na primer uporniških skupin deluje na katerem območju, kakšna pravila tam veljajo in kakšne so kulturne ter verske značilnosti. To ti lahko reši življenje. Med pogajanji nikoli ničesar ne obljubljaš, poleg tega moraš ostati živ. Vseeno je, kako dolgo bo trajalo, vedno te bo nekdo iskal, zato je pomembno, da ostaneš živ. Preverja se odziv na stresne razmere. Udeleženci morajo znati tudi osnove prve pomoči. Pomembno je znati umiriti travmatizirane ljudi. Dajanje prve pomoči Ugrabitev je morala biti čim bolj podobna resničnim razmeram, saj se udeleženci le tako lahko naučijo pravilnega ravnanja ob ugrabitvi.
16 SV SV 17 Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič in vojakinja Martina Podkrižnik Panterjev skok Oktobra so na vadiščih v Crngrobu in na Počku potekala terenska usposablja- nja Panterjev skok s preverjanjem na ravni oddelkov 3. motorizirane čete 10. pehotnega polka 1. brigade. Namen je bil predvsem izvedba sklepne oddelč- ne faze usposabljanja čete, ki se je začelo septembra. Oddelki so bili prever- jeni iz nalog, kot so taktični premik, oskrba in evakuacija ranjenih ter odziv ob stiku. Ob koncu je bila pripravljena združena ocena sklopov preverjanja tak- tičnih vaj in taktičnih vaj bojnega streljanja z oceno taktične ter strelske uspo- sobljenosti oddelka. P reverjanje oddelkov se je začelo s pri- pravo na nalogo, sledila sta premik in izvedba preverjanja motoriziranih od- delkov prek taktičnih vaj, na koncu pa še pre- mik v matično vojašnico ter analiza preverjanja oddelkov. Ekipa revije SV se je četi pridružila na terenu na strelskem vadišču v Crngrobu in na osrednjem vadišču Bač. Taktično bojno streljanje oddelkov Kot je povedal namestnik poveljnika čete po- ročnik Klemen Bančič, so skozi usposabljanja, ki so jih začeli na ravni individualnih veščin, nadaljevali s taktičnim bojnim streljanjem od- delkov z najvišjo obliko strelskega usposablja- nja za oddelek. Naloga oddelka je bila uničenje sovražnikovega bunkerja, ki so ga opazili na določenem območju. »Na zbirnem mestu so se pripadniki pripravljali na nalogo in se nato pre- maknili taktično do strelišča, kjer je poveljnik oddelka izvidoval območje, odkril bunker, or- ganiziral moštvo in napadel bunker. Ko so pri- šli na zbirno mesto, so naredili maketo, na ka- teri je poveljnik oddelka izdal ukaz za nalogo, posameznikom razložil njihove naloge in nalo- go vsega oddelka, kje in kako se bodo gibali ter kako morajo izvesti postopek.« Premik je pote- kal v formaciji klina, kar je osnovna formacija premikanja. »To je narobe obrnjena črka V, kar pomeni, da je prvi v konici premika, za njim pa gredo drugi pripadniki skupine. Dve tako narobe obrnjeni črki V sestavljata klin, kjer je vmes poveljnik oddelka, ki vodi akcijo. Spora- zumevajo se s kretnjami, če je mogoče, da so čim manj glasni in da gredo tiho skozi gozd,« je razložil poročnik Klemen Bančič. Vmes je po- veljnik oddelka ukazal varnostni postanek, da je preveril, kje je glede na karto, se seznanil z razmerami spredaj in zadaj ter da so se pripra- vili na naslednji korak naloge. Pred napadom na objekt so imeli daljši varno- stni postanek, poveljnik oddelka pa je s skupi- no izvidoval območje, kjer je odkril točno lo- kacijo bunkerja, ki ga je nameraval napasti, se vrnil in organiziral način napada. »Oddelek se je pripravil na napad, medtem pa ga je so- vražnik opazil in odprl ogenj. Tako je oddelek predčasno prišel v stik, zato je moral pospeši- ti napad na bunker, in sicer od podpore do pre- mika napadnega elementa do objekta. Ko jim je uspelo odvrniti napad, so pregledali objekt, se reorganizirali in okrepili, v tem času pa je tudi nasprotnikzbralsvojesileterponovnonapadel. Poveljnik oddelka se je moral odzvati na stik, odgovoriti z ognjem in se po uspešnem proti- napadu umakniti z območja,« je dodal poroč- nik Klemen Bančič. Živi v miru, usposabljaj se za spopad »Vojska se usposablja za veliko nalog. Nekatere so naloge v miru, kot je pomoč ob naravnih ne- srečah, in tiste, zaradi katerih vojska sploh ob- staja, to so bojne naloge,« je poudaril poročnik Bančič. »Vojak mora biti usposobljen za to, da lahko v vojni opravlja bojne naloge, tovrstno usposabljanje pa je namenjeno temu, da vojak, kadar je treba, ve, kako ravnati z orožjem, poleg tega tudi poveljniki vedo, kako voditi vojsko v boj.« Na usposabljanjih, ki so potekala na vadiščih, ugotavljajo tudi, kako usposobljeni so oddelki, katere so največje pomanjkljivosti, ki jih lahko z dodatnim usposabljanjem odpravijo, in da lahko dobre stvari z dodatnim usposabljanjem še izboljšajo. Nadaljevanje usposabljanja je bilo na Baču, kjer so preverili še dva oddelka. Potekalo je pono- či in se končalo podnevi, nalogi oddelka pa sta bili izvedba bojne patrulje ter napad na objekt. Naloge poveljnika oddelka so bile izdaja ukaza za izvedbo, skrb za tehniko, oblikovanje forma- cije premikanja oddelkov, izvedba patrulje, od- ziva in manevra z oddelkom, nadzor premika- nja ognjenih skupin, uporabe strelnega orožja ter sodelovanja z drugimi podpornimi enotami ter napad na objekt. Naloga je potekala po vnaprej pripravljenem scenariju. Kljub intenzivnim operacijam, s ka- terimi so pretekli mesec hoteli uničiti in pre- gnati sovražnikove sile z Bača, je sovražnik na območju povečal svojo dejavnost, si zagotovil neomejeno gibanje po vsem območju ter tiho podporo lokalnega prebivalstva. Ti dogodki so destabilizirali regijo in brez odločnega posre- dovanja je obstajala nevarnost, da bo regija pod vplivom sovražnikovih sil. Poveljnik oddelka je imel nalogo uničiti najpomembnejšo sovražni- kovo infrastrukturo, da bi uničil sovražnikov poveljniški in komunikacijski center. Najprej je bila izdaja ukaza na maketi, nato pa so morali izvesti prikrit taktični premik do objekta z vo- zili in nato peš ponoči brez uporabe nočnogle- dov,odnesti,karjeuporabnega,uničitisredstva komunikacij ter se umakniti pred prihodomIzdaja ukaza na maketi Napad na bunker Taktični premik do objekta
18 SV SV 19 Kadetnica gostila podčastniški zbor V avditoriju mariborske kadetnice je 21. oktobra potekala konferenca podčastni- škega zbora, na njej pa so razglasili tudi najboljšega vojaka in podčastnika za leto 2014. Zbrane je na začetku nagovoril namestnik poveljnika Centra vojaških šol polkovnik Samo Zanoškar, ki je poudaril pomen sodelovanja enot Sloven- ske vojske pri zagotavljanju inštruktorskega kadra za izvedbo programov v CVŠ. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: desetnik Luka Mitrović P rofesionalno delo in pozitiven odnos do sodelavcev ter nalog tako v domovi- ni kot tujini so odlike najboljšega voja- ka in podčastnika za leto 2014. Najboljši vojak je iz specializirane enote vojaške policije, najbolj- ši podčastnik pa iz enote za specialno delova- nje. Pri svojem delu sta zelo delavna in natanč- na, svoje odlike pa dopolnjujeta z znanjem, prav tako njuni soborci brez pomisleka vsak trenutek računajo na njiju. Zaradi izjemnih rezultatov predlaganih voja- kov, številčnosti in dodatne motivacije vojakom v Slovenski vojski so se člani odbora za izvedbo zaključnega izbora podčastnika in vojaka SV za leto 2014 odločili, da tudi letos razglasijo drugo in tretje mesto. Pomembnost dobrih kompetenc podčastnikov, ki jih SV pošilja na dolžnosti v tujino V nadaljevanju konference je glavni podčastnik Slovenske vojske štabni praporščak Igor Toma- šič predstavil pomembne sklepe rednega letne- ga seminarja glavnih podčastnikov držav članic Nata in Partnerstva za mir. Delo slovenskega podčastniškega zbora je poznano tudi v tujini, kar se kaže v veliki podpori poveljnika Allied Command Operations SACEUR generala Phil- lipa M. Breedlova ustrezni vlogi in vsem podča- stniškim pobudam. Štabni praporščak Igor Tomašič je poudaril pomen standardov in kompetenc, ki jim v Natu namenjajo vedno večji pomen. Kot ugotavljajo v Severnoatlantskem zavezništvu, članice pošilja- jo vedno slabše pripravljene podčastnike na dol- žnosti v Natova poveljstva. Zaradi navedenega tudiSACEURpričakuje,daseglavnipodčastni- ki nacionalnih vojsk dejavneje vključijo v izbor kompetentnih podčastnikov za mednarodne dolžnosti, zato je že pripravljena ocena, kakšne kompetence morajo imeti pripadniki SV, ki se napotujejo na različne naloge tako v mednaro- dne operacije in na misije kot druga mirnodob- na Natova poveljstva in v Kfor. Izzivi pridobivanja novih vojakov V nadaljevanju je višji praporščak Klemen BeraspredstavilnačrtCentravojaškihšolzavo- jaško izobraževanje in usposabljanje vojakov ter podčastnikov za leti 2016 in 2017, ob tem pa iz- postavil pomanjkanje inštruktorskega kadra ter posledično sodelovanja z enotami SV za prido- bitev kompetentnega kadra za izvedbo vojaške- ga izobraževanja in usposabljanja. Zaposleni iz vojaške zdravstvene službe logistične brigade je predstavil Navodilo zagotavljanja zdravstvene službe iz leta 2012 in dejal, da so v zadnjih letih usposobili približno 250 bojiščnih reševalcev, ki imajo znanje za delovanje na terenu ob usposa- bljanjih, da lahko pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe na terenu in pri izvedbi streljanja sodelu- jejo kot vojaški bolničarji. Izzivi,skaterimiseSlovenskavojskaspoprijema v zadnjih letih, so predvsem pridobivanje nove- ga kadra in odhodi kadra iz SV. Skozi razpra- vosozdružilirazlogezaodhodeinslabšepriho- de v Slovensko vojsko, ki so predvsem v večjem zaslužku zunaj sistema, vendar to ni glavni in edini razlog za odhod. Kandidati predvsem pri- čakujejo, da se jim ob prihodu v sistem pove, kako bodo potekala prva leta v Slovenski vojski, prav tako da se jih razporedi, kamor bi želeli. Predlagana rešitev je med drugim razporeditev v pehotne brigade na dolžnosti vojaka, potem pa naj se jih razporedi glede na izobrazbo ali željo, vendar pa jim je treba jasno povedati, kaj jim lahko Slovenska vojska ponudi in kako. Pre- dlogpodčastnikovenotezaspecialnodelovanje, da imajo vojaki enako opremo in zaščito, ki bi vodila k enotnim standardom, usposobljenosti in motivaciji, je primeren, saj je eden izmed ra- zlogov za nezadovoljstvo vojakov tudi dotraja- na oprema. Prav tako so izpostavili, da se mlade vojakinje in vojake postavlja na dolžnosti varo- vanja objektov ali straže, večina izmed njih pa si želi akcije na terenu, saj je bil to eden izmed ra- zlogov, da so se pridružili SV. To se je pokaza- lo ob zadnjem tekmovanju oddelkov, ki je bilo fizično zelo zahtevno, vendar so vsi tekmovalci prišli v cilj zadovoljni in motivirani. Kot so poudarili razpravljavci, je treba pri tem upoštevatistandardeinpravila,kimorajoveljati za vse enako, prav tako je treba bolj jasno opre- deliti karierno pot, saj kljub vsem pogojem ve- čina vojakov čaka na razporeditev, napotitev na izobraževanja ali napredovanje na višjo dol- žnost. Veliko razlogov za to je povezanih z dej- stvom, da je Slovenska vojska vezana na sistem javnihuslužbencev, posledično pa setudisistem odziva pretogo in prepočasi. Skozi razpravo se je razvilo veliko rešitev in predlogov. Ob koncu konference je glavni pod- častnik Slovenske vojske štabni praporščak Igor Tomašič ponovno opozoril na pomemb- nost pravilnega dela z ljudmi, dodatnih priza- devanj pri zadrževanju ustreznega kadra ter doslednega spremljanja usposabljanja kandida- tov za vojake in podčastnike, ob tem pa je treba hkrati korektno sprejemati in uvajati na novo razporejene vojake in podčastnike na dolžno- sti enote. sovražnikovih okrepitev. Še pred napadom je moral oddelek zapustiti zbirno območje po vnaprej določeni poti premika z vozili LKOV 4 x 4, na točki izkrcanja pa začeti prikrit premik do ciljne zbirne točke. Moral je tudi izvidovati objekt in nato napasti nasprotnika, pričakova- ti pa je moral še, da bo sovražnik že imel okre- pitve v velikosti oddelka. Ko so uspešno opravi- linalogo,sosemoraliponavodilihnadrejenega umakniti in vzpostaviti patruljno bazo. Izvedba usposabljanj priprava na usposabljanja na ravni vodov in čete »Kar smo urili na tem usposabljanju, že dolgo nismo delali,« je povedal poveljnik 3. MOTČ, stotnik Primož Savinšek, ki je tudi vodil pre- verjanje oddelkov. »Spali smo zunaj in vozi- li ter hodili ponoči v bojnih razmerah, kar po- meni, da smo začeli obnavljati že pridobljeno znanje. Opazi se, da so nekateri zelo motivira- ni. Če sem iskren, je tako kot drugod tudi v voj- ski vedno mogoče kaj izboljšati. Vedno imamo možnost, da nekaj še izboljšamo. Karkoli nare- dimo dobro, ne pomeni, da smo izurjeni, smo pa usposobljeni.« Poudaril je, da če se v oddel- ku zamenjajo trije vojaki, je spet treba opraviti urjenje, da se doseže raven usposobljenosti, ki so jo dosegali pred tem, zato usposabljanje ni- koli ni končano. »Ko začneš z individualnimi veščinami, začneš z osnovo, potem se premikaš višjenaskupinoinnatonaoddelek,prikaterem so zadeve že kompleksnejše. Zgodi se marsikaj, kar je treba odpraviti, in to le s takimi usposa- bljanji. Zdaj, ko smo opravili vajo na oddelčni ravni, bomo naredili analizo in na njeni podla- gi bodo na naslednjih usposabljanjih to odpra- vili.« Kot je dodal, se analiza nikoli ne opravi tako, da bi kazali na nekoga, temveč je nave- deno, kaj je bilo narejeno narobe. »Na splošno lahko rečem, da je bilo dobro. Pozna se, da smo bili v rotacijah za MOM, kar pomeni popolno- ma druge naloge in nič bojnih. Ljudje so tudi rotirali in veliko specialistov ter vezistov smo izgubili skozi transformacijo, tako da lahko rečem, da je kar izziv.« Četa bo svojo usposobljenost preverila na vaji Aliet Spirit 4 v nemškem Hohenfelsu januarja 2016. Napad na objekt
20 SV SV 21 Strateški zračni transport V letalski bazi Papa na Madžarskem, kjer je nastanjen letalski polk za stra- teške zračne transporte (Heavy Airlift Wing), imajo tri strateške transporter- je C-17 globemaster III. Z njimi premeščajo enote in opremo za potrebe držav članic programa strateških zračnih zmogljivosti (Strategic Airlift Capability – SAC), vozijo humanitarno pomoč ter sodelujejo na vajah in usposabljanjih. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek P rogram strateških zračnih zmoglji- vosti, katerega članica je tudi Slove- nija, združuje 12 držav. Poleg naše države v programu SAC sodeluje še devet Natovih držav, in sicer Bolgarija, Estoni- ja, Madžarska, Litva, Nizozemska, Norve- ška, Poljska, Romunija in ZDA, ter partner- ski državi Finska in Švedska. Kvota ur, ki jo imajo države na voljo, je 3165 ur letenja na leto, toda zaradi servisov je pravo število ur vedno nižje. ZDA so zakupile 1000 ur, Slo- venija pa ima glede na 1,8-odstotni lastni- ški delež na voljo 60 ur. V tej kvoti je tudi osem ur, ki jih SV porabi za vzdrževanja le- tala in treninge posadk letala. Praviloma je deset odstotkov ur namenjenih treningom. Število ur se je zaradi rednih servisnih in- tervalov na letalih leta 2014 zmanjšalo s 60 na 47. Zmanjšanje ur se upošteva pri vseh članicah SAC, tako da imajo letos države na voljo 2775 ur. To številko bodo lahko prese- gle, če bodo letala na voljo. Življenjska doba letal je sicer ocenjena na 30 let. Vzdrževanje letal in opreme na vseh ravneh zagotavlja Boeing, ki je partner v programu SAC. Tudi finančno breme je porazdeljeno glede na vi- šino lastništva, Slovenija pa je v program do zdaj vložila dobrih 33 milijonov dolarjev, kar je prikazano v prvi tabeli. V programu SAC je zaposlenih 260 ljudi, od tega v letalskem polku 145. Sloveniji glede na njen delež pripadata dve delovni mesti, ki ju zasedata pilot Slovenske vojske poroč- nik Robi Resnik in štabna vodnica Maja Fi- šnar, ki je zaposlena v administraciji. Po- ročnika Robija Resnika smo konec oktobra srečali na letališču v Mariboru, od koder so s C-17 odpeljali na Kosovo prvi del 32. slovenskega kontingenta, ki deluje v Kfor- ju. Tokrat je poročnik Resnik s C-17 prvič pristal v Sloveniji in ob tem z nasmehom na obrazu povedal: »Lepo je biti doma.« Pre- den je lahko sedel za krmilo letala C-17, je moral v ZDA opraviti štirimesečno šolanje in se prijaviti na zboru pilotov v 15. polku vojaškega letalstva Slovenske vojske v Cer- kljah ob Krki. Piloti v program SAC prihajajo iz vseh dva- najst držav, ki so vključene vanj, njihov mandat pa navadno traja tri leta. Poročnik Resnik, ki je v program SAC vključen leto dni, je povedal, da je delo zanimivo, toda zelo zahtevno, in dodal: »Nisem se še od- ločil, ali želim to delo opravljati tudi v pri- hodnje, če mi bo ponujena ta možnost, ker je služba zelo zahtevna in ni tako prepro- sto. Poleg tega je SV, ki je še vedno moj delodajalec, precej toga za spremembe, kar se v mojem primeru kaže v še vedno Sodelovanje v operacijah Z letali C-17 so sodelovali v operacijah International Security Assistance Force (Isaf) od leta 2009 do 2014 in od leta 2015 v Resolute Support Mission (RSM) v Afganistanu, Natovih operacijah v Li- biji leta 2011, v UN Multidimensional In- tegrated Stabilization Mission v Maliju (MINUSMA) od leta 2013, v vojaški ope- raciji EUFOR RCA od leta 2014 do 2015, na misiji ZN MINUSCA v Srednjeafriški republiki od leta 2015 in na vaji Trident Juncture 2015. neprimerno urejenem statusu. Priprava na letenje, na kateri potekajo brifingi in se pri- pravimo na let, se začne tri ure pred vzle- tom. Delavnik je lahko dolg tudi 24 ur, Slovenska vojska pa mi ni postavila nika- kršnih omejitev glede področja opravljanja nalog. Kadar letimo na varnostno nevarna območja, uporabljamo drugačne varnostne postopke. V posadki je več ljudi, med njimi tudi pripadniki specialnih enot, ki nas va- rujejo. Če bi prej vedel, za kaj sem se odlo- čil, se ne bi tako hitro prijavil,« je v smehu končal poročnik Resnik. Tokratni let v Prištino ni bil med tvegani- mi. Trajal je 55 minut, prepeljali pa so 138 pripadnikov 32. kontingenta SV in 13 ton tovora, ki je bil zložen na sedem palet. V eno smer so porabili deset ton goriva. Pilo- ti sicer letijo do 50 ur na mesec oziroma 400 ur na leto. Njihov delavnik je zelo raznolik, delo pa opravljajo vse dni v letu. Precej bolj reden delavnik ima štabna vodnica Maja Fi- šnar, ki v bazi dela kot analitik in je poveda- la: »Delovni dan se začne ob 7.30. Vsak dan imamo jutranji briefing, na katerem se po- dajo informacije letalskih dispečerjev za za- dnjih 24 ur. Preostali del dneva vodimo sta- tistiko, analiziramo misije in pripravljamo poročila ter dokumente za lete, ki sledijo.« Praviloma lahko vsaka država porabi toli- ko ur, kolikor ji jih na leto pripada na pod- lagi ključa o številu ur glede na višino la- stništva, kar pomeni za Slovensko vojsko 60 ur oziroma trenutno 47, to pa je prikazano v drugi tabeli. Ob povečani potrebi se lahko članice med seboj dogovorijo o prerazpore- ditvi ur, vendar le pod pogojem, da tako ne presežejo maksimalnega števila letnih ur naleta za letala v programu SAC, ki se jih določi posebej za vsako leto. Navadno je to približno 3000 ur na leto. Tako bodo lahko letos vse članice koristile 2775 ur, za leto 2016 pa je določenih 2945 ur. Na letno šte- vilo odobrenih ur vpliva več dejavnikov, in sicer predvidena življenjska doba letal, ser- visni intervali, število posadk in drugo. Ra- zlog za prekoračitev ur je, če se takrat konča let, nikakor pa se ne odobrijo prekoračitve, ko država koristnica nima več razpoložlji- vih ur. Štabna vodnica Maja Fišnar je povedala, da je zelo zadovoljna z delom v mednarodnem okolju, ki je zanjo v pozitivnem smislu velik izziv, in dodala: »Ne glede na to, da smo majhna država in sva tukaj le dva predstav- nika, se počutim enakovredno drugim. De- lovno okolje je zelo pozitivno, odnosi na vi- soki profesionalni in hkrati dostopni ravni ne glede na čin, ki ga imaš. Zelo velik po- udarek je na tako imenovanem team buil- dingu. Z veseljem bi podaljšala delo tukaj.« Tudi bivanje, šolanje za otroke in zdrav- niška pomoč so nenehno na voljo. S štab- no vodnico Majo Fišnar se je strinjal poroč- nik Resnik, ki je dodal: »Življenje v Papi je odlično in za vse je poskrbljeno.« Do julija je flota treh letal C-17 opravi- la 16.500 ur letenja in več kot 1200 nalog, prepeljala pa je 50.300 ton tovora ter 65.000 potnikov. Poročnik Resnik je povedal, da so vozili tudi transportne helikopterje, oklep- nike in bombe. Med zanimivejšimi in zah- tevnejšimi nalogami so prečrpavanje goriva v zraku, odmet tovora in padalcev ter leti, namenjeni medicinski evakuaciji. Za potre- be Slovenske vojske so s C-17 leteli v Mari- bor, Cerklje ob Krki, v Herat, Bagram, Ma- zar-e Sharif, Bejrut, Prištino in Zaragozo. LETO ZNESEK V USD 2008 12.934.927 2009 6.104.045 2010 2.561.476 2011 2.271.908 2012 1.725.921 2013 2.280.231 2014 2.950.806 2015 2.268.077 Skupaj 33.097.373 LETO PORABLJENE URE PRIPADAJOČE URE 2009 13,4 60 2010 39,1 60 2011 55,3 60 2012 49,8 60 2013 59,8 60 2014 37,9 47 2015 34,3 47 Poročnik Robi Resnik opravlja delo sopilota. C-17 lahko poleti z največ 77 tonami tovora. Pripadniki 32. kontingenta SV med vkrcanjem na C-17 Ena izmed sedmih palet, ki so jih natovorili na C-17 Letalo C-17 na ploščadi mariborskega letališča Strošek v letih 2008‒2015 Poraba ur v letih 2009‒2015
22 SV SV 23 Vaja gašenja požara z letalom PC-6 V vasi Zgornje Pobrežje v Savinjski dolini je konec oktobra potekala vaja Bor- seka 2015, na kateri so prikazali gašenje požara v naravi oziroma gozdne- ga požara. Besedilo in fotografije: Davor Golec V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) so se, kot je pove- dal poveljnik GZ ZSD Slavko Bric, za gasilsko vajo v naravnem okolju s po- močjo letala odločili zato, »da preverimo učinkovitost in uporabnost lahkih letal, ki jih ima v svoji sestavi Slovenska vojska, opremo in tudi usposobljenost posadk za tovrstno gašenje«. Večnamensko turbopropelersko letalo pila- tus PC-6 turbo porter se lahko uporablja za prevoz ljudi in tovora, oskrbovanje sloven- skih vojakov na misijah, za usposabljanje padalcev, gašenje in podobno. Letalo, opre- mljeno s smučmi, lahko pristaja na snegu, odlikujejo pa ga zmožnosti, ki mu omogoča- jo vzletanje z zelo kratke steze oziroma vzle- tišča. Letalo ima naleteno približno 3600 ur ter približno toliko vzletov in pristankov. Letalo PC-6 so v Slovenski vojski za gaše- nje uporabili enkrat, in sicer na požarišču v bližini Postojne. Ob polnem rezervoar- ju lahko gasi približno štiri ure, kar je od- visno od okoliščin na požarišču, in ima ob prilagoditvi na razmere ob gašenju vgraje- no 700-litrsko cisterno. Na vaji so vodo odvrgli sedemkrat, od tega dvakrat neposredno ob vzletišču na Zgor- njih Pobrežjah, da bi to prikazali širši jav- nosti, drugi odmeti pa so potekali na višje ležeči jasi nad vasjo, ki je od vzletišča na Zgornjih Pobrežjah oddaljena 4,9 kilome- tra zračne linije. Gašenje poteka z višine od 10 do 30 metrov nad požariščem, naj- boljši učinek pa je pri hitrostih od 140 do 185 km/h. Letalo je s prvimi tremi gaše- nji požar na jasi omejilo, z zadnjima dvema pa tudi pogasilo. Polnjenje rezervoarja je v povprečju trajalo 55 sekund, en nalet pa je bil dolg od pet do šest minut z vključenim črpanjem. Za pet gašenj na oddaljeni jasi je letalo potrebovalo 23 minut, brez časa, po- rabljenega za polnjenja rezervoarjev. Sku- pna količina odvržene vode v vseh sedmih naletih je bila 4900 litrov, letalo pa je za vsak let porabilo približno 13 litrov goriva. Težavnost vaje je pilot major Darko Sovič ocenil z besedami: »Gre za eno zahtevnej- ših nalog, ki jih opravljamo s tem letalom. Letimo z nizkimi hitrostmi na nizkih viši- nah ob zmanjšani vidljivosti zaradi dima. To je lahko zelo nevarna kombinacija.« Poveljnik GZ ZSD Slavko Bric je bil po vaji pričakovano zadovoljen. »Pred začet- kom smo se s posadko letala posvetovali, kako markirati požar, dostopati do letala in polniti rezervoar z vodo v letalu. Rezul- tat odmetov vode in celotne vaje je bil po ocenah sodelujočih ter tudi opazovalcev odličen. Ugotovljeno je bilo, da so tovrstne vaje nujne za usposabljanje gasilcev pri ga- šenju požarov v naravi s pomočjo letalni- kov in tudi njihovih posadk, da bi bilo ga- šenje čim bolj učinkovito.« Vaja je potekala v okviru rednega usposa- bljanja članov letalske enote Slovenske voj- ske za potrebe gašenja, da se lahko laže predvideva, koliko so lahko ob požarih le- talniki v pomoč gasilcem in v kakšnih vr- stah požarov lahko Slovenska vojska sode- luje ter pomaga. Na vaji je sodelovalo 38 gasilcev iz gasil- skih društev PGD Rečica ob Savinji, PGD Pobrežje ob Savinji, PGD Grušovlje in PGD Luče z enoto za posredovanje v viso- kogorju ter pilot major Darko Sovič in teh- nik letalec štabni vodnik Miha Ribič z le- talom pilatus PC-6 turbo porter Slovenske vojske. »Zelo si želimo tako dobrega sodelova- nja in razumevanja s pripadniki Sloven- ske vojske, kot je bilo na tej vaji pri načr- tovanju ter tudi izvedbi,« je poveljnik GZ ZSD Slavko Bric povedal po uspešno kon- čani vaji. Tehnik letalec štabni vodnik Miha Ribič in pilot major Darko Sovič Polnjenje 700-litrskega rezervoarja Testni odmet vode na vzletišču v Zgornjem Pobrežju Prvo testno šolanje usmerjevalcev združenega ognja Usmerjevalci združenega ognja (JTAC) predstavljajo zmogljivost, ki je bistve- na za učinkovito uporabo ognjene podpore, neodvisno od nacionalne pripa- dnosti enote, ki izvaja to podporo na bojišču. Tako je Slovenska vojska sprejela odločitev, da se delovanje usmerjevalcev dvigne na višjo raven z vzpostavitvi- jo šole za usmerjevalce združenega ognja. Oktobra so tako izvedli prvo testno šolanje po novem programu, ki ga bodo certificirali aprila 2016. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: Bruno Toič V okviru Srednjeevropske pobude za so- delovanje na področju obrambe (Cen- tral European Defence Cooperation ‒ CEDC) so se države Srednje in Vhodne Evrope odločile za skupen pristop k oblikovanju regio- nalne zmogljivosti. Kot nacionalni prispevek k uresničitvi omenjene regionalne pobude Repu- blika Slovenija vidi nacionalno šolo za usmerje- valce združenega ognja, ki jo Slovenska vojska vzpostavlja na letališču Cerklje ob Krki. Konč- ni cilj je, kot smo že pisali, vzpostaviti akrediti- rano regionalno večnacionalno šolo za usmer- jevalce združenega ognja, kar pomeni, da bodo v stalno osebje šole vključeni tudi pripadniki, ki jih bodo napotile sodelujoče države, usposa- bljanje pa bo temeljilo na izpolnjevanju Nato- vih standardov in standardov ZDA. Republika Slovenija namerava k sodelovanju povabiti dr- žave Srednje in Vzhodne Evrope, ki sodelujejo v okviru CEDC. Usmerjevalec združenega ognja mora biti zrel in sposo- ben opravljati več stvari hkrati v stresnih razmerah Do zdaj je bilo usposabljanje za usmerjevalce združenega ognja to kot dodatno funkcionalno vojaško izobraževanje in usposabljanje. Šola, ki se vzpostavlja v Vojašnici Cerklje ob Krki, je oktobra izvedla prvi testni tečaj po Natovih standardih. Prvi pogoj vsakega, ki želi postati usmerjevalec združenega ognja, je dobro zna- nje angleškega jezika, saj vse poteka v anglešči- ni. Prav tako mora biti sposoben delati več stva- ri hkrati pod stresom. Tečaj traja pet tednov, od tegasotrijetedninamenjeniteoretičnemudelu, zadnja dva pa potekata na terenu, kjer jim pri urjenju pomaga tudi letalska flota. Ko pripadnik uspešno konča tečaj in pridobi certifikat, ne pomeni, da je postal usmerjevalec združenega ognja. Čaka ga še urjenje z enoto na terenu, da bo pripravljen za delovanje na tere- nu. Njegov poveljnik bo odločil, kdaj je samo- stojen in pripravljen na bojne naloge ter delova- nje na terenu, da bo povezan s pripadniki enote in si bodo medsebojno zaupali. Usmerjevalec združenega ognja mora imeti vse informaci- je, od vrste naloge in terena, kamor odhaja, do vremenskih razmer v času izvedbe naloge, saj to vpliva na njegovo delovanje in svetovanje po- veljniku pri opravljanju naloge. Usmerjevalec združenega ognja je, ko zaprosi za zračno podporo, za pilota vez s tlemi in mora natančno vedeti, kaj se dogaja na tleh, poleg tega pomaga pri določanju tarč oziroma pilo- tu zaradi oddaljenosti od terena pomaga razu- meti, kaj se na tleh dogaja. Pilotu mora dati pra- vilne usmeritve, na primer s katere strani pride do tarče, ali se letalo lahko umakne s terena, lo- čiti ga mora od drugega letalskega prometa, mu zagotoviti varnost zračnega prostora in ga ob- varovati groženj s tal. Pilot, s katerim je na vezi, mora usmerjevalcu združenega ognja podati informacijo o tipu letala oziroma helikopterja, katerooborožitevimainkakolahkouporabile- talnik. Hkrati mu pilot lahko, če je varno, zago- tovi opazovanje iz zraka in mu pove, kaj se na tleh dogaja, saj lahko v določenih primerih tla bolje opazuje kot on. Usposobljenost usmerjevalcev združenega ognja določata Natov STANAG 3797 in ame- riški dokument JTAC Memorandum of Agre- ement (MOA). Dokumenta določata minimal- na merila za usposobljenost usmerjevalcev, merila za ohranjanje njihove usposobljenosti (kondiciranje), kategorije usmerjevalcev (pri- pravnik, certificirani JTAC, kvalificirani JTAC in inštruktor JTAC), akreditacijo nacional- nih programov, šol in taktičnih simulatorjev za usmerjevalce ter natančen popis znanja, ki ga mora po končanem usposabljanju obvladati usmerjevalec povsem samostojno. Slovenija je implementirala STANAG 3797, postopek pri- stopa k JTAC MOA pa je v sklepni fazi.
24 SV SV 25 VARNOSTNA KULTURA Varnostna kultura Besedna zveza varnostna kultura nam že nekaj časa ni več tuja. Vsi smo jo slišali, jo poznamo in tudi razumemo, vendar je ob poskusu definiranja ne moremo enopomensko opredeliti. V literaturi najdemo različne razlage, ki so odvisne predvsem od strokovnega področja, na katerem je izraz upora- bljen. Navedeni so pojmi organizacijsko-varnostna kultura, varnostna kultu- ra v podjetjih, prometu, zdravstvu in na delovnem mestu kot del splošne kul- ture posameznika, določenega okolja ali družbe in drugega. Besedilo: Gregor Majcen V arnostno kulturo omenja tudi Re- solucija o strategiji nacionalne var- nosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/10), v njej pa je navedeno »Re- publika Slovenija bo razvijala mehanizme za krepitev splošne varnostne kulture …« in »Pomemben nacionalno-varnostni temelj je tudi dosežena stopnja varnostne kulture v družbi.«. Izraz varnostna kultura še ni enopomenski in le domena varnostnih struktur države, tem- več je pomembna stična točka vseh področij, na katerih sta nujni ozaveščenost in zaveza- nost temu, da se vedenjski vzorci in postopki ne smejo prepustiti rutini, samovolji ali celo, da se oblikujejo glede na vsakokratne okoli- ščine, temveč sta nujna aktiven odnos člove- ka do zaščite in varovanja ter dojemanje po- mena varnosti. Pomen in značilnosti varno- stne kulture Raven varnostne kulture pomembno prispe- va k dobremu delovanju sistema in zadeva vse. Za razvoj, vzdrževanje in izboljšanje var- nostne kulture moramo zaposleni pri svojem delu upoštevati naslednje pravne, organiza- cijske, varnostne in etične vrednote: – veljavno zakonodajo, – poslanstvo, vizijo in poslovno ter var- nostno politiko organizacije, – notranje akte, ki vzpostavljajo notranji pravni red, in vzpostavljene varnostne standarde, – vzpostavljen varnostni režim na lokaci- jah in v zgradbah, – ukrepe za zmanjšanje tveganj na delov- nih mestih, – opozorila in ukrepe varnostnega osebja, – etična načela dela in poslovanja, – odgovornost za kršitve. Za visoko varnostno kulturo je značilno: – Varnost je opredeljena kot vrednota. – Odgovornost vsakega posameznika je jasno opredeljena. – Varnost je integrirana v vsako dejavnost. – Varnostna kultura se dogaja kot nene- hen postopek. – Varnost se zagotavlja usklajeno. Zavedanje pomena varnostne kulture Dosledno moramo upoštevati ukrepe in postopke, ki so vzpostavljeni in so name- njeni preprečevanju neželenih dogodkov, kot so na primer dostopi nepooblašče- nih do prostorov ali podatkov. Zaveda- ti se moramo nevarnosti škodljivih posle- dic in možnega vpliva škodljivih posledic na interes ter delovanje države oziroma organizacije. Neupoštevanje varnostnih ukrepov Razloge za neupoštevanje varnostnih ukre- pov lahko strnemo v: – neznanje in/ali neusposobljenost: Pri vzpostavitvi visoke ravni varno- stne kulture so pomembni izobraževanje, usposabljanje in vzgoja, torej izobraževa- nje kot pridobivanje znanja v izobraževal- nih ustanovah, usposabljanje za delo, ki ga opravljamo, in vzgoja, ki poteka hkrati z omenjenima. – nezavedanje obstoja groženj in neza- vedna malomarnost: Napačno je razmišljanje: »Le kaj imam jaz takega, kar bi skrival, kaj takega vem ali delam, da bi lahko kdo to zlorabil?« ali »Kaj neki se mi lahko slabega zgodi, saj sem že zdaj preveč previden?« Za primer bi navedel določbo prvega od- stavka 12. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – UPB, 9/10 in 60/11), ki pravi: »Pooblaščena oseba dolo- či za tajen tudi podatek, ki je nastal z zdru- ževanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako zdru- ženi ali povezani pomenijo podatek oziro- ma dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, določenih s tem zakonom.« Tu je mogoče res govor o tajnih podatkih, vendar lahko ugotovimo, da navedeno go- vori o zakonitosti, ki jo koristno upora- bljajo analitične službe. Posamezni podat- ki mogoče res ne povedo veliko, vendar se lahko z njihovo obdelavo pridobijo in- formacije, katerih vsebina le ni tako ne- pomembna in lahko omogoči podrobnejši vpogled ter zlorabe. – varnostnim ukrepom se ne pripisuje dovolj pomembnosti: Ko in dokler naše delo ter življenje potekata nemoteno, ni težav, povezanih z varnostjo, in imamo občutek, da so razmere, v kate- rih smo, pod našim nadzorom, je navadno eden izmed prvih odzivov opuščanje varno- stnih ukrepov in zanemarjanje pozornosti do dejavnikov, ki bi nam lahko škodovali. NADALJEVANJE ČLANKA NA 29. STRANI ObjaveMinistrstva zaObraMbO Št.320,november2015 1sv 5134. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU PODČASTNIKAOBUPOKOJITVI včinvišjipraporščak: JožefROMIH,1960 Številka:811-11/2015-24 Datum:4.9.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5135. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU ČASTNIKOVOBUPOKOJITVI včinpolkovnik: BojanPIŠTAN,1958 VladoŽGEČ,1960 Številka:811-11/2015-25 Datum:4.9.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5136. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU PODČASTNIKOVOBUPOKOJITVI 1.včinvišjipraporščak: AntonRUPNIK,1960 2.včinvišjištabnivodnik: SonjaKOŽAR,1958 TomažPERŠE,1959 LidijaVONČINA,1959 Številka:811-11/2015-27 Datum:1.10.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5137. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU ČASTNIKAOBUPOKOJITVI včinmajor: SilvesterČEKADA,1958 Številka:811-11/2015-26 Datum:1.10.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5138. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)in1.odstavka80.členaPravilnikaopri- znanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št. 41/07,4/11,86/11,105/13in37/15)izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJ MINISTRSTVAZAOBRAMBO I.zlatomedaljoSlovenskevojske prejmejo: BoštjanBLAZNIK,1965 FrancKORAČIN,1966 MilanNARAT,1961 MartaPREVOLŠEK,1964 II.srebrnomedaljogeneralaMaistra prejmeta: MirkoEKART,1974 GregorKOBAL,1971 III.srebrnomedaljoSlovenskevojske prejmejo: DamjanBEVK,1973 VidoBLAŽIČ,1967 NatašaHOČEVAR,1971 DamijanKELENC,1971 SlavkoKRAJNČIČ,1970 MihaKUHAR,1960 MihovilLOŽAR,1982 BoštjanŠKUFCA,1970 BogomirTOMAŽIČ,1965 IV.bronastomedaljogeneralaMaistra prejmejo: TanjaBLATNIK,1969 PavelFAJFAR,1980 RobertGORŠE,1966 BoštjanHVALA,1976 MatejKRAJNC,1970 AndrejLIKAR,1970 StojanMARN,1963 MajaNEUDAUER,1979 DragoŠEBALJ,1966 DamirVOGRINEC,1974 V.bronastomedaljoSlovenskevojske prejmejo: ŽigmondBALOG,1984 MarkoHLEBANJA,1980 AlojzijKUMP,1958 DenisMIKLAVC,1979 DaniloRUS,1980 VI.medaljoministrazaobrambo prejme: MarkoBIJOL,1968 VII.srebrnomedaljozaznanstveno- raziskovalnedosežkeFridolinKavčič prejme: StankoHOČEVAR,1947 VIII.srebrnomedaljozakulturnedo- sežkeinpromocijoSVAndrejKomel, plemenitiSočebran prejme: CvetkaŠEŠKO,1975 IX.strelnoorožje prejmeta: BrankoOVIJAČ,1970 StankoVEDLIN,1958 Številka:094-2/2015-41 Datum:19.10.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5139. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.list RS,št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA GENERALŠTABASV medaljovslužbimiru prejmejo: DanijelJANŽEKOVIČ,1989 TadejKNUPLEŽ,1984 ErikŠAVS,1978 Številka:094-3/2015-136 Datum:4.9.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5140. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.list RS,št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA GENERALŠTABASV medaljovslužbimiru prejmejo: TomažHARLE,1976 SimonJERONČIČ,1970 IgorŽEŽLIN,1965 Številka:094-3/2015-137 Datum:4.9.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5141. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15)in UkazaLOGBR,št.094-5/2013-178zdne12. 11.2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ LOGISTIČNEBRIGADE I.bronastomedaljoLOGBR prejmejo: EmilBATIČ,1968 ŽeljkoCEROVAC,1966 RobertČERNIVEC,1964 MarijanČESNIK,1962 IgorDEKLEVA,1970 DušanDOBAJA,1966 JanezDOLNIČAR,1969 NatašaFELKAR,1969 MilenaGALUF,1981 VladimirGAŠPER,1968 PrimožHODAK,1973 TomNinoKASTELIC,1974 AntunKIRALJ,1955 StankoKORENJAK,1970 EdvardKOTNIK,1964 ZlatkoKVRŽIĆ,1978 JožeLUŽAR,1971 IztokMLAKAR,1974 RobertNUČIČ,1970 NivesOPREŠNIK,1987 GregorPIPP,1974 IgorPIRC,1960 AlešROPRET,1966 BrankoSIMŠIČ,1960 EdvardSTAROVERSKI,1969 TomažSTOPAR,1972 RobertTOMŠE,1973 IgorVALANT,1961 IgorVERŠNIK,1976 II.bronastoplaketoLOGBR prejme: ZAPOVJEDNIŠTVOZAPOTPORUOSRH III.pohvalopoveljnikaLOGBR prejmejo: NatašaBAJC,1980 AndrejaBOGATAJMARKELJ,1969 EVOJPETRAPETRIČAKRANJ LeonHOZJAN,1984 IngeKEMPERLE,1969 SašoKORITNIK,1982 StojanKOTNIK,1980 MiranKRMELJ,1962 JankoMAJCEN,1971 LudvikLinoPIRC,1972 BorutPIRNAT,1975 ToniRAKUŠ,1966 GregorŠAJTEGEL,1977 BrankoŠEŠERKO,1958 TomažVINTAR,1970 MarijZAVRŠNIK,1979 BrankaZIDAR,1966 Številka:094-3/2015-72 Datum:1.7.2015 Brigadir MilanŽURMAN POVELJNIKBRIGADE
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11
sv_15_11

Recommended

Advising with a social justice lens
Advising with a social justice lensAdvising with a social justice lens
Advising with a social justice lens
Julie Larsen
 
Uncertainty Webcast Part 1
Uncertainty Webcast Part 1Uncertainty Webcast Part 1
Uncertainty Webcast Part 1
Ken Simpson
 
Informe final
Informe finalInforme final
Informe final
Es Lum
 
Gangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream Report
Gangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream ReportGangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream Report
Gangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream ReportLee David-Sanders MCMI MIoD
 
Talant
TalantTalant
Talant
Arni777_08
 
Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos
Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos
Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos
Tatiana Peña Orduña
 
Advantages and Disadvantages of a Living Trust
Advantages and Disadvantages of a Living TrustAdvantages and Disadvantages of a Living Trust
Advantages and Disadvantages of a Living Trust
Michael Robinson
 
Turismo no Espaço Rural - Açores
Turismo no Espaço Rural - AçoresTurismo no Espaço Rural - Açores
Turismo no Espaço Rural - Açores
Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 

Recommended

Advising with a social justice lens
Advising with a social justice lensAdvising with a social justice lens
Advising with a social justice lens
Julie Larsen
 
Uncertainty Webcast Part 1
Uncertainty Webcast Part 1Uncertainty Webcast Part 1
Uncertainty Webcast Part 1
Ken Simpson
 
Informe final
Informe finalInforme final
Informe final
Es Lum
 
Gangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream Report
Gangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream ReportGangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream Report
Gangs Weapon Enabled Crime Scrutiny Workstream ReportLee David-Sanders MCMI MIoD
 
Talant
TalantTalant
Talant
Arni777_08
 
Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos
Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos
Impresol ediciones ldta Riesgos Fisicos
Tatiana Peña Orduña
 
Advantages and Disadvantages of a Living Trust
Advantages and Disadvantages of a Living TrustAdvantages and Disadvantages of a Living Trust
Advantages and Disadvantages of a Living Trust
Michael Robinson
 
Turismo no Espaço Rural - Açores
Turismo no Espaço Rural - AçoresTurismo no Espaço Rural - Açores
Turismo no Espaço Rural - Açores
Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
Marius Sescu
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPT
Expeed Software
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Pixeldarts
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
ThinkNow
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
marketingartwork
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
Skeleton Technologies
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
Neil Kimberley
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
contently
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
Albert Qian
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Kurio // The Social Media Age(ncy)
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Search Engine Journal
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
SpeakerHub
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
Tessa Mero
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Lily Ray
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
Rajiv Jayarajah, MAppComm, ACC
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
Christy Abraham Joy
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
Vit Horky
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
MindGenius
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
RachelPearson36
 

More Related Content

Featured

2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
Marius Sescu
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPT
Expeed Software
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Pixeldarts
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
ThinkNow
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
marketingartwork
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
Skeleton Technologies
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
Neil Kimberley
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
contently
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
Albert Qian
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Kurio // The Social Media Age(ncy)
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Search Engine Journal
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
SpeakerHub
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
Tessa Mero
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Lily Ray
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
Rajiv Jayarajah, MAppComm, ACC
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
Christy Abraham Joy
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
Vit Horky
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
MindGenius
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
RachelPearson36
 

Featured (20)

2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPT
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
 

sv_15_11

  • 1. Z RAMO OB RAMI POVEZANO IN USKLAJENO Seznanitev z razmerami v centrih za migrante Intervju Kristina Plavšak Krajnc Z evropskimi prvaki prve pomoči Vaja Trden dokaz 5 ŠTEVILKA 11NOVEMBER 2015
  • 2. 2 SV SV 3 UVODNIKVSEBINA 4 aktualno Policiji pri delu z begunci pomagata SV in CZ 7 izpostavljamo V ospredju ostaja reševanje migrantske krize 8 intervju Medije zanimajo zgodbe skozi človeške obraze 10 iz naših enot Trden dokaz 5 potrdil pomen večrodovskega bojevanja Prenos izkušenj in znanja se nadaljuje Šest let na čelu IFMS Heat 2015 Panterjev skok Kadetnica gostila podčastniški zbor Strateški zračni transport Vaja gašenja požara z letalom PC-6 Prvo testno šolanje usmerjevalcev združenega ognja 24 varnostna kultura Varnostna kultura Varnost na spletu Napadi z USB-ključi 25 objave ministrstva za obrambo 32 videli smo Z evropskimi prvaki prve pomoči 36 obrazi Pretekel šest največjih maratonov na svetu 38 zaščita in reševanje Izobraževalni center za zaščito in reševanje – enota Sežana 40 napisali ste MO na posebni opazovalni misiji OVSE v Ukrajini 42 šport v vojski Bistvo je, da nasprotnika vržeš na hrbet 44 preživetje PUŠČICA 45 jezikovni in terminološki kotiček Ali je Ljubljana Bežigrad dvodelno ali dvojno ime? Navodila za uporabo tolmača 46 ste vedeli Najdaljša mariborska noč generala Maistra Dan generala Rudolfa Maistra 46 odlikovanja v sv Priznanje delodajalcem pripadnikov pogodbene rezerve 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICI 49 z orkestrom Orkester Slovenske vojske s tujo dirigentko Isabelle Ruf Weber 50 razvedrilo nagradna križanka POIŠČI PET RAZLIK Pisalo se je leto 1991, bila je zima. S sošolci smo pogosto gledali vojno na televiziji. Zalivska vojna nam je osnovnošolcem približala Bližnji vzhod, ki smo ga takrat poznali le z zemljevida in iz zgodovine. Dobrih šest mesecev pozneje smo delček kaosa in strahu tamkajšnjih ljudi doživeli tudi sami. Spomnim se naše tihe ulice. Oče je po prihodu iz službe vsak dan prižgal televizor in spremljal dogajanje. Takrat so tudi naši ljudje bežali čez mejo v strahu pred vojaškimi spopadi. Razumela sem, da se dogaja nekaj, kar nam lahko spremeni življenje. Imeli smo srečo, da se je v naši državi končalo tako, kot se je. Danes je leto 2015 in televizija, radio ter predvsem svetovni splet so nam približali svet kot še nikoli prej. Postali smo kar malo otopeli od novic, ki kažejo kaos in razdejanje na Bližnjem vzhodu. Države, v katerih so vojne že trideset in več let. Mnogi poznajo Bližnji vzhod le s televizij- skih zaslonov in iz poročanja medijev, ki danes, kot pogosto zasledim, širijo strah ter trepet pred islamom in teroristi. Redki si vzamejo čas, da preučijo, od kod prihajajo ljudje, ki so včeraj ter danes in bodo jutri ter po- jutrišnjem prečkali našo državo. Redki so begunca videli od blizu, vendar vrednostno sodijo. Malo jih je preverilo novice, ki jih ljudje objavljajo po svetovnem spletu, večinoma na družbenih omrežjih. Ustvarja se strah, ki lahko vodi do zelo nevarnih posledic, najmanj, kar je, pravice do lastne svobode. Pravice do zasebnosti, svobodnega prehajanja mej in nedota- kljivosti doma. Strah, temelječ na nevedenju in nepoznavanju, je naj- nevarnejši. Dejstvo, ki ga ne smemo zanemariti, je, da je med ljudmi, ki bežijo pred vojnim razdejanjem, veliko migrantov, ki so se na Zahod odpravili v upanju na boljše življenje. Tudi njim v lastni državi zaradi nenehnih spopadov, splošne gospodarske zaostalosti in grabežljivosti elit, ki pozabljajo na bedo ljudi, dostojno življenje ni omogočeno. Le kdo jim lahko zameri njihovo odločitev. V begunsko-migrantskem valu, ki je zajel našo malo državo, ne smemo pozabiti na zagotavljanje splošnega reda in varnosti, kot je policijsko ter vojaško varovanje meje, pretekli dogodki pa so povod tudi za stopnjeva- nje ukrepov, kar v teh dneh zaposluje slovensko in tudi evropsko javnost. Konec oktobra sem se pred odhodom na teren ustavila ob postelji speče hčerke in jo pobožala. Ne živiva v bogastvu, toda ima toplo posteljo, hrano in oblačila, poleg tega se šola. Zjutraj je ne zbujajo streli, ponoči je ne zbujajo eksplozije, pred seboj vidi prihodnost in se je veseli. Ta dan sva s fotografom spremljala prihod in oskrbo beguncev na hrvaško-slo- venski meji. Gledaš ljudi, ki v očeh nimajo leska, so utrujeni, premraženi, lačni, naveličani vsega. Slike, ki jih vidite tudi na televizijskih zaslonih. Bila sem navdušena nad profesionalnim in srčnim odnosom vojakov ter policistov, ki v teh časih prijateljsko stojijo z ramo ob rami, si pomagajo in se spodbujajo. S fotografom sva stala pri stari tovarni Beti v Dobovi, ko je deklica, stara dobra tri leta, tekala naokoli. Obute je imela le tanke nogavičke. Vojak je to nekaj trenutkov opazoval, nato pa odšel. Vrnil se je z majhnimi škornji in starši so s hvaležnostjo obuli otroka, ki je radosten stekel proti vojaku. Nasmeh na obrazu je povedal vse. Opazovala sem tudi policiste, ki so najprej želeli preprečiti, da se begunca odmakneta z območja, kjer sta z drugimi čakala na vlak. Mlajša fanta sta namreč našla žogo in na majhnem delu travnika zaigrala nogomet. Strogi obrazi so se omehčali, ko so se jim pridružili še mlajši. S terena sem se vračala ponosna na naše vojake in policiste. Ponosna, da so ohranili človečnost, da so ostali ljudje, kajti to je v današnjem svetu najbolj pomembno ‒ biti človek. Nataša Oblak Bodimo ljudje 4 7 20 10 23 4636 47 49 48 48
  • 3. 4 SV SV 5 AKTUALNO Policiji pri delu z begunci pomagata SV in CZ Evropa se v zadnjih tednih spoprijema z množičnim prihodom beguncev z Bli- žnjega vzhoda, saj po zahodni balkanski poti čez Turčijo, Grčijo, Makedonijo, Srbijo, Hrvaško in Slovenijo bežijo s svojih domov v države Zahodne Evrope pred spopadi, nasiljem ter vojnami, ki ogrožajo njihova življenja in življe- nja njihovih družin. V Slovenijo je od 16. oktobra do 11. novembra vstopilo že skoraj 180.000 migrantov. Bežijo številne matere z otroki, družine z manj- šimi otroki, nosečnice, starejši ljudje in ranljive skupine, ki potrebujejo večjo skrb. Slovenija se je kljub dejstvu, da je le tranzitna država, spoprijela z mno- žičnim valom beguncev in zagotovila razmere za začasen sprejem ter oskrbo, hkrati pa učinkovit nadzor migracij znotraj schengenskega območja. V po- moč Ministrstvu za notranje zadeve pri reševanju begunske problematike se je takoj vključilo tudi obrambno ministrstvo, ki s pripadniki CZ in SV zagota- vlja podporo pri oskrbi migrantov ter pomaga Policiji pri varovanju in sprem- stvu migrantov. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič, Robert Cotič in Marko Pišlar Na prošnjo za pomoč SE JE OD- ZVALO VEČ EVROPSKIH DRŽAV Slovenska vlada je 20. septembra sprejela sklep, da se zaradi možnosti množičnega pri- hoda migrantov za postavitev začasnih na- mestitvenih centrov in njihovo oskrbo določi CZ. Pri opravljanju nalog enotam CZ poma- gajo tudi nevladne organizacije in druge re- ševalne službe skladno s pristojnostmi ter po usmeritvah poveljnika CZ. Odziv siste- ma varstva pred naravnimi in drugimi ne- srečami je bil prilagojen potrebam ter nasta- lim razmeram. Priprave in organizacije dela v namestitvenih centrih so se dejavno lotile tudi nevladne organizacije, ki so vključene v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, kot so Rdeči križ Slovenije, Slo- venska Karitas, Zveza tabornikov Slovenije, Združenje slovenskih katoliških skavtov in skavtinj ter Gasilska zveza Slovenije. Glede na potrebe in želje po vključevanju drugih prostovoljcev so bile vključene še druge ne- vladne organizacije. CZ med begunsko krizo izvaja aktivnosti glede zagotavljanja mate- rialno-tehničnih sredstev v namestitvenih centrih, kjer potekata nameščanje in oskrba migrantov. V aktivnosti je vključeno veliko pripadnikov CZ, članov organizacij in dru- štev, humanitarnih organizacij, prostovolj- cev ter delavcev URSZR. Slovenija je glede na množičen prihod beguncev zaprosila za mednarodno pomoč prek mehanizma civil- ne zaščite EU, ker sama ni več mogla zagota- vljati nastanitvenih zmogljivosti za begunce in oskrbe zanje. Na prošnjo se je že odzvalo več evropskih držav, ki so zagotovile pomoč v obliki šotorov, ležišč, postelj, odej, spalnih vreč, grelcev, peči, zaščitnih sredstev, medi- cinskih pripomočkov in drugo. V PODPORO DELU CZ VKLJUČENO VEČ KOT 2900 VOJAKOV V reševanje begunske problematike se je skla- dno s sklepom vlade 16. septembra vključila SV, ki skrbi za logistično podporo državnim organom pri oskrbi migrantov. Logistična podpora se je usklajevala prek URSZR ozi- roma CZ, zato je bil pri tem uporabljen enak koncept načrtovanja, izvedbe nalog in poro- čanja o opravljanju nalog kot ob naravnih in drugih nesrečah. Na podlagi zahtev CZ, naj- prej operativne skupine CZ, po oblikovanju republiškega štaba CZ je SV prek častnikov za povezavo na republiškem in regijskih šta- bih CZ usklajevala aktiviranje ter delovanje SV. V prvem valu migrantov med 17. in 22. septembrom je SV sodelovala predvsem pri prevozih, oskrbi in kuhanju toplih obrokov ter napitkov za migrante. Za potrebe MNZ je dodatno zagotovila oskrbo policijskega heli- kopterja v Vojašnici v Cerkljah ob Krki. Od 22. septembra do začetka drugega vala mi- grantov so pripadniki SV poleg prevozov po- magali pri postavitvi nastanitvenih centrov, vzpostavili so tuširnico v Mariboru in sode- lovali pri postavljanju varnostnih usmerje- valnih ograj za potrebe Policije. Ob začetku drugega vala beguncev 19. oktobra se je de- lovanje SV v podporo CZ zaradi novih nalog postopno omejilo predvsem na zagotavlja- nje toplih obrokov in napitkov, za kar so po- skrbeli v kuhinjah v vojašnicah v Mariboru, na Vrhniki, v Novem mestu ter Cerkljah ob Krki. Prav tako je bila SV določena za njihovo razdelitev na terenu in za prevoz. V podporo CZ je bilo od 16. septembra do 8. novembra skuhanih 91.924 toplih obrokov, pri podpori je sodelovalo 2903 pripadnikov SV, z vojaški- mi vozili pa so prevozili 66.397 kilometer. Za potrebe delovanja policijskega helikopterja je SV porabila 3637 litrov kerozina. SV pomaga Policiji z več kot 12.000 pripadniki Zaradi povečanega števila beguncev ob za- četku drugega vala je vlada 17. oktobra spre- jela sklep, da SV težiščno zagotavlja podporo MNZ. Slovenska vojska tako opravlja prevo- ze policistov in materialnih sredstev ter za- gotavlja pomoč pri širšem varovanju meje s tehničnimi sredstvi, patruljami in opazoval- nicami. Prav tako pomaga pri fizičnem glo- binskem varovanju državne meje, širšem opazovanju meje s helikopterji in pri logistič- ni podpori. Sladno z dopolnili pravil delova- nja je SV začela opravljati tudi naloge pomo- či Policiji pri prevozu migrantov, varovanju namestitvenih centrov in spremstvu begun- cev. Slovenska vojska je ob oblikovanju sil za opravljanje teh nalog opredelila nosilno vlogo dveh brigad, tako da je 1. brigada pre- vzela delovanje na območju odgovornosti PU Novo mesto, kjer je težišče delovanja v Bre- žicah, Dobovi in Rigoncah, 72. brigada pa je prevzela naloge na območju odgovornosti PU Maribor, Celje in Murska Sobota s teži- ščem delovanja v Šentilju ter Gornji Radgo- ni. SV je Policijo podpirala tudi z delovanjem svojega helikopterja. Od 19. oktobra do 8. no- vembra je v podporo MNZ sodeloval 12.001 pripadnik SV. Postopki sodelovanja SV pri podpori CZ so se dodelali ob realnih dogod- kih zadnjih let, saj so ob prejemu nalog lo- gistične podpore pri oskrbi omogočili ne- moteno opravljanje nalog. SV je pri podpori uporabila podoben način dela, prilagojen po- sebnostim Policije. Za lažje usklajevanje aktiv- nosti SV skrbi ZOC z dislocira- nimi častniki za povezavo Pri tem je zelo pomembna vloga častnikov za povezavo pri Generalni policijski upra- vi (GPU) in policijskih upravah Novo mesto, Maribor, Celje ter Murska Sobota. Kot je po- jasnil polkovnik Klemen Medja, poveljnik Združenega operativnega centra (ZOC), ki usklajuje aktivnosti SV v podporo begun- ski problematiki, so delo v centru organizi- rali tako, da so zagotovili neprekinjeno de- lovanje operativne skupine, ki deluje na Vrhniki, in dislociranih častnikov za pove- zavo na republiškem štabu za CZ, na GPU in nižje na policijskih upravah. Major Stani- slav Brezar iz operativne skupine ZOC je po- jasnil, da glede na dnevne aktivnosti in po- trebe na terenu prilagajajo velikost skupine. V največjem obsegu so delovali v času, ko se je težišče nalog SV s podpore CZ preneslo na podporo pri delu Policije. V operativni sku- pini so poleg pripadnikov ZOC tudi častni- ki za povezavo iz 1., 72. in logistične brigade. »S sodelovanjem častnikov za povezavo smo lahko marsikatero zahtevo, potrebo in težavo po uporabi zmogljivosti SV rešili ter uskladili že na začetku, s čimer smo se izognili bistve- no daljšim postopkom,« je pojasnil polkov- nik Medja. Glede skupnega delovanja SV in Policije je izpostavil pozitivne izkušnje, ki se kažejo predvsem v učinkoviti komunikaciji med SV in Policijo ter v uspešnem in usklaje- nem opravljanju nalog na terenu ter v medse- bojni logistični podpori ob nujnih potrebah. K izboljšanju razmer na Breži- škem prispeval nov sistem pri- hoda beguncev z najavljenimi vlaki iz Hrvaške Največ beguncev iz Hrvaške pride v Brežice in Dobovo, kjer življenje po zadnjih razbur- ljivih tednih delno poteka po starem, česar so se najbolj razveselili prebivalci kraja Rigon- ce neposredno ob meji s Hrvaško, kjer so v preteklosti množice migrantov nenadzoro- vano prečkale zeleno mejo peš in za seboj pu- ščale zelo veliko odpadkov. Vodja Izpostave URSZR Brežice Zdenka Močnik je pojasni- la, da k lažjemu delu prispeva nov sprejemni center blizu Dobove, ki je razbremenil ob- stoječa centra v Brežicah in nekdanji tovar- ni Beti v Dobovi. V centru lahko v šotorihMnožico beguncev so po prečkanju zelene meje v vasi Rigonce ustavili policisti. V šentiljskem nastanitvenem centru je poskrbljeno za osnovne higienske razmere. Pred vstopom na slovenski vlak na postaji v Do- bovi prostovoljci begunce oskrbijo s hrano. Begunce med čakanjem v Dobovi varujejo policisti in vojaki SV. Oskrba beguncev v sprejemnem centru v opuščeni tovarni Beti v DoboviPrihod hrvaškega vlaka z begunci v Dobovo
  • 4. SV 76 SV izpostavljamo sprejmejo tudi do 2000 beguncev naenkrat. K obvladovanju razmer pri prečkanju meje je pripomogel nov sistem prihoda beguncev z najavljenimi vlaki iz Hrvaške na železniško postajo v Dobovo. Po osnovnih postopkih in zdravstveni ter humanitarni oskrbi, za kar na peronu skrbijo številni prostovoljci, policisti begunce v Dobovi s hrvaških vlakov pospre- mijo na slovenske vlake, s katerimi nadaljuje- jo pot proti meji z Avstrijo. Šentilj je najbolj obremenje- na točka na meji z Avstrijo V Šentilj se od začetka begunske krize stekajo množice ljudi, v skupinah od 500 do 1500, ki jih na avstrijsko-slovensko mejo vozijo z vlaki in avtobusi. Občina Šentilj je najbolj obreme- njena izstopna točka na meji z Avstrijo, zato si vodstvoobčinevztrajnoprizadeva,dabipoleg Šentilja uredili vsaj še eno izstopno točko iz Slovenije, s čimer bi razbremenili kraj. Župan občine Šentilj Štefan Žvab je poudaril, da so razmere v občini kljub množici beguncev pod nadzorom, zato je skrb odveč, saj Policija in Slovenska vojska skrbita za varnost ljudi ter njihovega premoženja. Tako se lahko kraja- ni brez skrbi sprehajajo po kraju in normalno opravljajo svoje vsakdanje obveznosti. Pod- župan občine Vladimir Maher je opozoril, da posledice begunske krize poleg krajanov no- sijo tudi lastniki več gostinskih in trgovskih lokalov ter obrtniki, ki ponujajo druge stori- tve. Ti opozarjajo na izpad prihodkov zaradi zaprtja starega mejnega prehoda. Goste iz tu- jine odbija tudi strožji režim kontrole mejnih organov. Na pobudo občine so se s Slovenski- mi železnicami dogovorili za ureditev zača- sne železniške postaje bližje namestitvenemu centru. Tako vlaki, ki v Šentilj vozijo migran- te, ne ustavljajo več v centru kraja, od koder so morali migranti v skupini peš skozi naselje nadaljevati pot do namestitvenega centra, kar je zaradi zaprtja ceste oviralo promet in pov- zročalo nejevoljo med krajani. Nova začasna železniška postaja omogoča izstop migran- tov tik ob centru. Predstavniki občine se vsak dan sestanejo z vodstvom centra, da sproti re- šujejo morebitne težave. Maher je dodal, da se krajani po prihodu SV počutijo bolj varne, ker je kontrola nad migranti večja, saj je bilo prej premalo policistov. Za delovanje centra v Šentilju vsak dan skrbi do 200 ljudi V namestitvenem centru v Šentilju, v katerem lahko sprejmejo približno 2000 beguncev, se migranti zadržujejo le krajši čas, običajno pa se oskrbijo s hrano in obleko. Tisti, ki v Šen- tilj prispejo proti večeru, navadno prespijo in naslednji dan nadaljujejo pot proti avstrijski meji, saj želi večina beguncev nadaljevati pot v države Zahodne Evrope. Ob prečkanju slo- vensko-avstrijske meje jih predajo avstrijskim varnostnim organom, ki jih razporedijo v na- mestitvene centre po vsej državi. Tiste, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito v Avstriji, napotijo naprej proti Nemčiji. V Avstriji je na- mreč precej več prosilcev za azil kot v Sloveni- ji. Namestitveni center je postavljen na starem mejnem prehodu v Šentilju na dveh parkiri- ščih, ki so jih nekoč uporabljali kot parkir- ne površine za tovorna vozila. Na spodnjem parkirišču so v šotorih uredili namestitvene zmogljivosti za 600 ljudi, na zgornjem parki- rišču pa je v dveh sejemskih šotorih prostor za namestitev dodatnih 1400 migrantov. Kot je pojasnil vodja namestitvenega centra Rudolf Golob iz Izpostave URSZR Maribor, begun- cem zagotavljajo na dan dva hladna obroka, in sicer zajtrk ter večerjo, in en topel obrok, ki ga pripeljejo iz vojašnic SV. V centru je po- skrbljeno za nujno zdravstveno oskrbo, saj je 24 ur navzoč zdravnik z osebjem. Za delo- vanje centra tako vsak dan skrbi od 150 do 200 ljudi. Poleg policistov in vojakov, ki va- rujejo center ter spremljajo begunce, v cen- tru delajo mnogi pripadniki CZ, Rdečega križa Slovenije, Slovenske Karitas in Sloven- ske filantropije ter gasilci, ki skrbijo za po- žarno varnost. Prostovoljce, ki se javijo za delo v centru, dodelijo Rdečemu križu Slove- nije ali Slovenski Karitas, ki sta določena za oskrbo migrantov s hrano, obleko in drugimi potrebščinami. Veterinarji SV dezinficirajo namestitvene centre po vsej Sloveniji V šentiljskem centru dela veliko prostovoljcev in humanitarnih delavcev iz Slovenije ter tu- jine. Kot prostovoljec pomaga tudi upokoje- nec Ahmad Monzalgi, po rodu iz Sirije, ki že 35 let živi na Sladkem Vrhu pri Šentilju. »Javil sem se za delo v centru, saj bi rad pomagal ro- jakom iz Sirije,« je razložil in dodal, da ker ob- vlada arabski jezik, dela večinoma kot preva- jalec. V center prihaja skoraj vsak dan, če ne more, pa ga nadomesti hčerka, ki je prav tako prostovoljka. Zaradi velikega pretoka ljudi in zagotavljanja higienskih razmer namestitveni center vsak dan očistijo prostovoljci ter usluž- benci komunalnega podjetja, ki odpeljejo od- padke. Prav tako ga vsak tretji dan dezinfici- rajo, s čimer preprečujejo možnost za širjenje nevarnih bolezni. Za delo v centru je obvezna uporaba zaščitne maske in gumijastih roka- vic, priporočljivo pa je redno razkuževanje rok. Ob našem obisku smo v centru srečali pripadnike veterinarske enote SV. Kot je po- udaril naddesetnik Zoran Golež, dezinfici- rajo namestitveni center in opravljajo derati- zacijo. »Ko se objekti izpraznijo in počistijo, pridemo veterinarji SV ter razkužimo prosto- re, s čimer preprečujemo možnosti za širje- nje nalezljivih bolezni,« je še razložil. Pri svo- jem delu uporabljajo sredstva za dezinfekcijo, ki jih z motornimi škropilnicami napršijo na površine, poleg tega pa še fumigatorja in ele- ktrične hladne zamegljevalce. Opozoril je na velik pomen deratizacije, saj v okolici name- stitvenih centrov navadno leži precej odvrže- ne hrane, kar privablja številne glodavce, miši in podgane, ki so lahko prenašalci nalezljivih bolezni, zato je poleg dezinfekcije nujna redna deratizacija. Veterinarji SV jo izvajajo v cen- trih po vsej državi. Do ureditve začasne železniške postaje so morali begunci skozi Šentilj peš do namestitvenega centra. Begunci se v šentiljskem centru oskrbijo, prespijo in nadaljujejo pot proti Avstriji. V ospredju ostaja reševanje migrantske krize Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik M inistrica za obrambo Andreja Katič je v petek, 23. okto- bra, najprej obiskala nastanitveni center za migrante v Šen- tilju in se srečala z županom občine Šentilj mag. Štefanom Žvabom. V nadaljevanju se je s predsednikom vlade dr. Mirom Cerar- jem, ministrico za notranje zadeve mag. Vesno Györkös Žnidar in mini- strom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem seznanila z aktualnimi raz- merami v brežiškem sprejemnem centru ter centrih v Dobovi. Na terenu so predstavniki Policije, Slovenske vojske, Civilne zaščite, zdravstvenih ekip, prostovoljnih in humanitarnih organizacij ter lokalnih oblasti vla- dni ekipi predstavili težave, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, in po- dali predloge izboljšav nekaterih procesov pri sprejemanju migrantov. V dneh obsežnega begunsko-migracijskega vala, ki je za- jel Slovenijo, so se pristojni ministri skupaj s predsedni- kom vlade podrobno seznanili z razmerami v najbolj iz- postavljenih občinah. Sprejemni center za migrante v Dobovi, kamor zdaj iz Hrvaške v Slovenijo prihajajo z vlaki na začasno postajališče, je ministrica za obrambo Andreja Katič ponovno obiskala v sredo, 28. oktobra. Kot je povedala ob obisku, so novi postopki pri sprejemu migrantov učinko- vitejši, hitrejši in humanejši. Delo poteka zelo organizirano in med vse- mi službami tudi usklajeno. PREDSEDNIK VLADE SI JE Z MINISTRI OGLEDAL RAZMERE V DOBOVI. Fotografija:MarkoPišlarFotografija:URSZRFotografija:BorutPodgoršek Pravice zaposlenih in varovanje osebnega DOSTOJANSTVA Na delovnem obisku na Ministrstvu za obrambo je bila 3. novem- bra skupaj s sodelavci varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdor- fer. Pogovori so potekali o različnih temah glede pravic zaposlenih v obrambnem sistemu, glede spoštovanja osebnega dostojanstva in reševanja problematike iz zagotavljanja pravic posameznikov v obrambnem resorju. Ministrica Andreja Katič je ob tej priložnosti varuhinjo povabila na praznovanje obletnice sprejema resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1325 – ženske, mir in varnost, ki ga bo 25. novembra pripravilo MO, ter jo prosila za predavanje o stanju človekovih pravic in pome- nu varovanja človekovega dostojanstva. Varuhinja je v pogovorih iz- postavila nekaj področij, ki jih je do zdaj obravnavala, in sicer proble- matiko plač zaposlenih v Slovenski vojski, opremljenost pripadnikov, reševanje prijav mobinga na delovnem mestu in drugo. Kot je pouda- rila, v zadnjem času niso dobili pobud, ki bi odpirale nova vprašanja na obrambnem področju. Ministrica in varuhinja sta govorili še o aktu- alni problematiki oskrbe beguncev in migrantov, še posebno o vsebini novega 37. a člena Zakona o obrambi. Poklon padlim v vojni za Slovenijo 1991 Ministrica za obrambo Andreja Katič, načelnik Generalštaba Sloven- ske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman ter generalni direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But so se v petek, 30. oktobra, udeležili komemorativne slovesnosti, ki je potekala ob spomeniku padlim v vojni za Slovenijo 1991 na ljubljanskih Žalah. Obisk ministrov za obrambo, infrastrukturo ter gospodarski razvoj in tehnologijo na letališču Cerklje ob Krki Ministrica za obrambo Andreja Katič, minister za infrastrukturo dr. Pe- ter Gašperšič ter minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdrav- ko Počivalšek so v sredo, 28. oktobra, obiskali letališče Cerklje ob Krki, kjer so se seznanili s projektom posodobitve vojaško-civilnega le- tališča ter preučili možnosti gospodarskega razvoja letališča. Prenova letališča, ki je opremljeno tudi po civilnih predpisih, je v skle- pni fazi. Letališče Cerklje ob Krki ima na voljo vso infrastrukturo za vzletanje in pristajanje največjih letal, ploščadi za pretovor, letališki terminal za prehod potnikov ter drugo opremo. Opredeljena so tudi načela za delovanje Policije in carine na letališču. Letališče ima pri- merno cestno povezavo in je štiri kilometre oddaljeno od priključka na avtocesto pri izvozu Drnovo. Poslovno-logistična cona na sever- nem delu letališča obsega 45 hektarjev zemljišč, na katerih je z držav- nim prostorskim načrtom opredeljena možnost gradnje gospodarskih objektov za različne namene. Z nekaj dodatnega napora obeh pobu- dnikov ureditve letališča za letenje civilnih letal bi letališče tako lahko prispevalo k dodatni konkurenčnosti gospodarskih subjektov v širši re- giji. Ministri so govorili še o projektu na območju Gaja. Projekt obrav- nava vsebine poligona varne vožnje ter poligona za usposabljanje le- taliških gasilcev in reševanja s helikopterjem. Republika Slovenija, soočena z množičnim prihodom migrantov, je 22. oktobra zaprosila za mednarodno pomoč prek evropskega me- hanizma CZ v obliki materialno-tehničnih in zaščitnih sredstev ter hrane, kar potrebuje za začasno namestitev in oskrbo migrantov ter delovanje reševalnih in humanitarnih delavcev. Do zdaj so se na to prošnjo odzvale Češka, Madžarska, Nizozemska, Slovaška in Veli- ka Britanija, pomoč pa sta ponudila visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) ter na podlagi dvostranskega sodelovanja tudi Nemčija. V četrtek, 5. oktobra, so iz Nemčije pripeljali deset večjih ogrevanih šotorov. Predlogi sodelujočih so pomembni za organizacijo dela.
  • 5. 8 SV SV 9 INTERVJUINTERVJU Medije zanimajo zgodbe skozi človeške obraze Slovenija se je ob množičnem valu beguncev z Bližnjega vzhoda znašla na na- slovnicah številnih tujih časopisov. Tudi domači mediji namenjajo aktualni be- gunski problematiki veliko pozornosti, saj bi radi svoje gledalce, poslušalce in bralce čim bolj sproti obveščali o begunskih oziroma migrantskih tokovih in razmerah v begunskih centrih ter jih spodbudili k zbiranju človekoljubne po- moči pri njihovi oskrbi. Pomembno vlogo pri obveščanju domače in tuje jav- nosti ima Urad vlade RS za komuniciranje, ki ga od 1. septembra kot vršilka dolžnosti direktorice vodi mag. Kristina Plavšak Krajnc. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič Pogovor z vršilko dolžnosti direktorice Urada vlade RS za komuniciranje mag. Kristino Plavšak Krajnc Takoj po prevzemu funkcije vršilke dolžnosti direktoricestesemoralispoprijetizizzivi,po- vezanimizmigrantskokrizovSloveniji.Kako ste bili na to pripravljeni? Na začetku bi rada omenila, da sem se v prejšnji službi veliko ukvarjala s človekovimi pravica- mi, tako da mi tudi ta problematika ni bila pov- sem tuja. Med drugim sem pred dvema letoma delala kot svetovalka komisarja Sveta Evrope za človekove pravice na področju komunikacij in odnosov z mediji. Leta 2013 je bila naša predno- stna naloga prav begunska kriza, s katero so se takrat ukvarjali bolj na obrobju Evrope, na pri- mer v Bolgariji, Turčiji in Italiji. Že takrat so na- povedali, da se bo ta problematika širila v osre- dnjo Evropo, zato sem bila na to pripravljena, čeprav si nisem mogla predstavljati razsežnosti teproblematike,doklerseznjonismospoprijeli. Že prvi delovni dan v novi službi sem se začela ukvarjati z begunsko krizo, zato smo takoj pri- pravili komunikacijski načrt kriznega komuni- ciranja, ki smo ga skozi dogodke dopolnili. Kako ste organizirali delo v Uradu vlade RS za komuniciranje po prihodu beguncev v Slo- venijo in koliko zaposlenih je vključeno v ta projekt? Urad vlade RS za komuniciranje pokriva be- gunsko problematiko v Sloveniji s sedanjimi zmogljivostmi. Poleg tega mora urad opravljati svojerednenaloge,torejskrbetizainformacijski servis za dejavnosti vlade RS. Kljub temu smo se morali nekoliko kadrovsko reorganizirati, ker dejavnosti glede beguncev ne zahtevajo dela le v Ljubljani, temveč tudi na terenu. Svoje predstav- nike smo tako napotili v Brežice in Dobovo ter tudi na mejni prehod v Šentilj. Ob tem bi rada poudarila, da nam je zelo pomembno dobro so- delovanje s službami za odnose z javnostmi iz drugih resorjev, ki so vključeni v reševanje be- gunske krize, na primer z obrambnega in notra- njega ministrstva, ki tudi usklajujeta delo ope- rativne skupine, Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport ter Ministrstva za delo, družino in socialne za- deve. Za bolj usklajeno delovanje pripravlja- mo redne koordinacijske sestanke, na katerih se srečujemo s predstavniki ministrstev in vla- dnih služb enkrat na teden. Ministrstvom, ki so trenutno manj obremenjena z begunsko pro- blematiko, smo poslali poziv za delo na terenu. Nanj so se odzvali nekateri predstavniki za od- nose z javnostmi, s čimer zagotavljamo rotacijo kadra na terenu. Katere bistvene dejavnosti, povezane z begun- sko problematiko, izvajate v uradu? V uradu skrbimo za redne novinarske konfe- rence, vsak dan dvakrat ažuriramo pomembna sporočila, ki jih posredujemo vsem službam za odnose z javnostmi, s čimer poskrbimo za bolj usklajeno delovanje. O dejavnostih redno ob- veščamo tudi člane vlade. Prav tako smo vzpo- stavili spletno stran za pomoč beguncem. Od- prli smo kontaktni telefon in elektronski naslov za pobude ter tudi kritike, ki jih obravnavamo dobronamerno, saj smo prepričani, da v nepo- srednem stiku poskušamo zmanjševati strah in nestrpnost. Mislim, da je bistvenega pomena posredovanje,nepaskrivanje,manipuliranjeali prirejanje informacij. Pred množičnim priho- dom beguncev v Slovenijo smo z župani na lo- kalni ravni organizirali brifinge, s katerimi smo jih pripravili na sodelovanje z mediji v zaveda- nju, da so prav lokalni mediji najbolj vplivni v njihovem okolju. Pripravili smo tudi letake z iz- branimi informacijami in napotki za begunce, ki so bili razgrabljeni, prek svojih mrež pa so jih uporabile številne humanitarne organizacije. Vzpostavili ste tudi spletno stran za pomoč beguncem pomoc.beguncem.gov.si. Kakšne so njene posebnosti? Spletna stran je portal z vsemi pomembnimi in- formacijami, je namenjena najširši javnosti in jo sestavljajo različni sklopi vsebin. V splošnem so predstavljeneinformacijeotem,kdosoljudje,ki prihajajo, s predpostavko, da če nekaj poznaš in razumeš, tudi laže sprejmeš. Drugi sklop je na- menjen obveščanju o dejavnostih, ki jih izva- ja vlada. Podkrepljen je s povezavama na sple- tno stran Policije glede aktualnih migrantskih tokov in na spletno stran URSZR, na kateri so objavljene aktualne informacije ter napotki CZ. Tretji del je bolj mobilizacijske narave in zago- tavlja informacije o tem, kako lahko ljudje po- magajo beguncem. Ta del obsega kontakte ko- ordinatorjev prostovoljskih pobud in zbiranja materialne ter denarne pomoči. Kot vsaka stran ima tudi ta interaktivni del, na katerem sproti objavljamo sporočila za javnost in posnetke z novinarskihkonferenc,kisodostopnipreksple- ta, prenašamo pa jih v živo. Rada bi poudari- la, da se povečuje število gledalcev novinarskih konferenc po spletu, tudi gledalcev v tujini. Na spletni strani so še objave s twitterja in zbrani aktualnipoudarkiterinformacijeznovinarskih konferenc. Spletna stran ima svoj logotip, ki ga je oblikovala naša sodelavka. Na logotipu je v rumeni barvi upodobljena roka, ki simbolizira pomoč migrantskim družinam, te pa ponazar- jatapodobiotrokainodraslegačlovekanadizte- gnjeno dlanjo. Z njim želimo posredovati pozi- tivno sporočilo o beguncih. Pomembno je, da je spletna stran tudi v angleškem jeziku, ker naše vsebine vse bolj redno spremljajo tuji mediji in druge zainteresirane javnosti zunaj Slovenije. Kako je z družbenimi omrežji, ki so zelo učin- kovito komunikacijsko orodje? Naše glavno načelo dela je, da vedno poskuša- moodgovarjatizdejstvi.Našepodročjedelaob- sega informiranje in komuniciranje, pri čemer se poskušamo izogibati vrednostnim sodbam in komentarjem. V tem smislu se na družbenih omrežjih ne spuščamo v dialoge oziroma obra- čunavanja, temveč delamo le z dejstvi, zato ni- mamo svojega profila na facebooku. Dobro sodelujemo z nevladnimi in humanitarnimi organizacijami, predvsem glede preprečevanja širjenja nestrpnosti in spodbujanja multikultur- nih vzorcev. Te organizacije s svojim proaktiv- nim delovanjem veliko pripomorejo k ohranja- nju strpnosti in dialoga. Rada bi poudarila, da so se nam v teh prizadevanjih pridružili mladi v okviru kampanje No Hate Speech Movement, ki združuje spletne aktiviste in mladinske orga- nizacije iz Evrope v kolektivnem boju proti so- vražnemu govoru na spletu. Menim, da imamo kot uradni kanal na tem področju omejene mo- žnosti, zato v te dejavnosti koristno vključuje- mo nevladne organizacije in mlade. Kot vladna službalahkokomuniciramolevokviruuradnih stališč in na podlagi potrjenih dejstev ter infor- macij, težko pa vrednostno sodimo, se prereka- mo ali koga celo prepričujemo. Skrbite tudi za odnose s tujimi mediji, ki be- gunski problematiki namenjajo precejšnjo pozornost. Kaj jih najbolj zanima? S prihodom beguncev se je tudi pozornost tujih medijev prenesla na Slovenijo, saj dogajanje v naši državi pozorno spremlja veliko predstavni- kov tujih medijskih hiš, ne le evropskih, temveč še od drugje. Lahko povem, da smo imeli celo ameriške novinarje. Z delom na terenu in z re- dnimi novinarskimi konferencami jim posku- šamo podati glavne informacije o množičnem prihodu beguncev oziroma migrantov v Slove- nijo. Tudi če niso v vladnem novinarskem sre- dišču v Ljubljani, lahko konference spremljajo v živo po spletu. Mnogi to delajo in več kot polo- vica ogledov je prav iz tujine. Novinarske konfe- rence so se kot informacijsko orodje zelo uvelja- vile in dobro strukturirajo tok informacij. Tuji mediji najraje poročajo s terena, nekateri bolj, drugi manj kritično, kar je utečeno načelo me- dijskega delovanja. Predstavnikom tujih medi- jev pomagamo, da laže dostopajo do lokacij in hitreje najdejo ustrezne sogovornike. Iz tujine dobivamo veliko prošenj za intervjuje z najviš- jimi predstavniki Slovenije. Zanimanje za doga- janje v naši državi med begunsko krizo je v tu- jini veliko. Analizirate tudi poročanje tujih medijev. Ka- kšno podobo imajo o Sloveniji? Poleg spremljanja razmer je pomembno anali- ziranje poročanja medijev, da se lahko ustrezno odzovemo. Deležni smo bili tudi nekaj kritik, pri čemer je pomembno, da se nanje ne odziva- mo le z neposrednimi demantiji, kar smo mo- rali v preteklosti narediti. Tako so se ob prvem valu beguncev italijanski mediji razpisali, da gradimo zid na meji. Takšne informacije smo direktno demantirali. Mogoče je težko deman- tirati vrednostne ali subjektivne sodbe in ocene, veliko laže pa je iskati vsebinske rešitve. Ko je Slovenija v dogovoru s Hrvaško po mini vrhu Evropske unije in Balkana premaknila težišče delovanja na železniško postajo v Dobovo in ko so se razmere na južni meji nekoliko uredile, da migranti niso več čakali vso noč na travniku v Rigoncah, se je komunikacijska podoba izbolj- šala. Mediji zahtevajo drugačen pristop in več individualne obravnave, vsakdo išče poseben zorni kot zgodbe, torej bolj zgodbo skozi člove- ške obraze, ne le informacije o dogodku. Tudi v tem smislu jim poskušamo pomagati, bistve- no pri tem pa je, da nadziramo komunikacijske razmere in jih ne prepuščamo naključju. Kako ocenjujete sodelovanje urada s služ- bami za odnose z javnostmi po resornih ministrstvih? To sodelovanje je odlično in dragoceno, saj si brez njega ne morem predstavljati, da bi projekt potekal tako dobro. Nihče izmed nas ne more biti samozadosten. Mislim, da na tej operativni ravni vsa ekipa dela enotno. Skupaj delamo lju- dje, ki se prej nismo poznali in smo kar naen- krat začeli sodelovati v tem projektu. Kot vodja urada sem zelo vesela, da imam ob sebi take so- delavke in sodelavce. Begunska kriza se bo še nadaljevala. Kakšno komunikacijskostrategijopripravljateobtem? Od prvega dne poudarjam, da moramo poleg kriznega načrta komuniciranja na kratki rok razmišljati še o dolgoročnih dejavnostih, ozave- ščanju in izobraževanju. Imamo en instrument, in sicer vsako leto objavimo razpis za podporo komunikacijskih dejavnosti nevladnih organi- zacij. Ena izmed tem bo spoprijemanje z begun- skimioziromamigrantskimivprašanji.Zaveda- mose,dajekomuniciranjeoziromaozaveščanje mladih o teh vprašanjih zelo pomembno. Pri tem zelo dobro sodelujemo z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Poleg tega na- črtujemo objavo člankov o begunski proble- matiki v mladinski reviji PIL. V to področje bo treba vložiti še veliko energije in truda. Tudi od- ločevalce, torej politike, je treba nenehno opo- zarjati, da to vključijo v svoje redne dejavnosti. Vedno znova poudarjam, da je poziv proti so- vražnemu govoru vedno upravičen. Tudi v poli- tičnih razpravah bi morali večkrat povedati, da je to nesprejemljivo.
  • 6. 10 SV SV 11 iz naših enot Trden dokaz 5 potrdil pomen večrodovskega bojevanja Od 2. do 23. oktobra je na osrednjem vadišču SV Postojna in streliščih Bač ter Mlake pri Vipavi potekalo skupno usposabljanje pripadnikov ameriške in slovenske vojske Trden dokaz 5 (Rock Proof 5). Tokratna vadbena aktivnost, v katero je bilo vključeno več kot 700 ameriških in slovenskih vojakov, je bi- la namenjena izvajanju taktičnih vaj z bojnim streljanjem pehotnih vodov ob podpori artilerije, bojnih pionirjev in letalstva. Z vadbenimi aktivnostmi so udeleženci tudi dopolnili znanje iz večrodovskega bojevanja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografiji: Bruno Toič Zagotovili mednarodno oko- lje za skupno usposabljanje Usposabljanje Trden dokaz 5 je bilo peto v seriji skupnih usposabljanj pripadnikov 173. zračnodesantne brigade kopenske voj- ske ZDA (173rd Airborne Brigade Combat Team ‒ 173. ABCT) in 1. brigade SV. Na njem se je od 12. oktobra skupaj usposabljalo več kot 700 pripadnikov ameriške in slovenske vojske, namenjeno pa je bilo preverjanju in izvedbi taktičnih vaj z bojnim streljanjem ter dopolnjevanju sedanjega sodelovanja in povezljivosti. Kot je povedal vodja usposa- bljanja in poveljnik 10. pehotnega polka SV podpolkovnik Franc Kalič, je bil poudarek na vodni ravni, pri čemer so urjenja pote- kala v obliki vodnih taktičnih vaj z bojnim streljanjem. Pred usposabljanjem so izvedli tri načrtovalne konference, na katerih so se dogovorili o organizaciji in izvedbi vad- benih aktivnosti, prav tako so z ameriški- mi kolegi uskladili scenarij taktične vaje z bojnim streljanjem. Na tokratnem usposa- bljanju so sodelovali pripadniki 2. bataljona 503. polka 173. ABCT iz Vicenze in 1. pe- hotne čete 10. polka 1. brigade SV. V vad- bene aktivnosti je bilo vključenih 250 pri- padnikov SV in 450 ameriških vojakov. Podpolkovnik Kalič je poudaril, da je bilo skupno usposabljanje pomembno, saj so jih Američani podprli s strokovnimi izkušnja- mi in znanjem ter jim omogočili mednaro- dno okolje za skupno usposabljanje. Sloven- ski vojaki so ameriškim kolegom zagotovili razmere za izvedbo njihovega usposabljanja tako z razpoložljivostjo vadbenega okolja kot z vidika izvajanja nadzora na vadišču Poček. Poleg taktičnih vaj z bojnim stre- ljanjem na ravni vodov je potekalo prever- janje pehotnih vodov za delovanje, kar je eden izmed pomembnih elementov obliko- vanja zmogljivosti motorizirane bataljon- ske bojne skupine (MotBBSk), ki jo vzpo- stavlja SV. S preverjanjem usposobljenosti pehotnih vodov 1. pehotne čete, spomladi 2016 pa tudi s pripadniki drugih dveh pe- hotnih čet v sestavi 10. polka naj bi enota uspešno končala vodno fazo operativnega cikla, s čimer bo izpolnila pogoje za zače- tek usposabljanja na četni ravni. Aktivnosti pehotnih vodov so potekale ob podpori ro- dovskih enot 1. brigade SV, 15. polka voja- škega letalstva, Centra za združeno usposa- bljanje in logistične brigade SV. S taktično vajo preverili ame- riške in slovenske vode Kot je razložil namestnik vodje usposablja- nja major Jure Himelrajh iz 10. pehotnega polka, je vaja Trden dokaz 5 potekala v dveh delih. Tako so 14. oktobra izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem oddelkov izvidni- kov na strelišču Bač. Pripadniki 1. pehotne čete 10. polka so 15. oktobra na Počku ob podpori topa havbice 155 milimetrov iz ba- terije ognjene podpore (BATOP) in bojnih pionirjev inženirske čete ter ob delovanju oddelkov minometov 60 milimetrov izvedli taktično vajo z bojnim streljanjem vodov. Major Himelrajh je še dodal, da je bila po- sebnost taktične vaje, da je imel poveljnik voda na voljo podporo artilerije, in sicer topa havbice 155 milimetrov, zračno pod- poro letal pilatus PC-9M ter bojne pionirje. Čeprav sta bili zaradi zelo neugodnih vre- menskih razmer onemogočena bližnja zrač- na podpora letal pilatus 15. polka vojaškega letalstva in delno omejena ognjena pod- pora slovenske artilerije, je 10. polk uspe- šno končal načrtovano preverjanje vodov 1. pehotne čete. V drugem delu usposablja- nja Trden dokaz 5 je SV delovala v podporo vadbenih aktivnosti Američanov. 16. okto- bra so namreč pripadniki 2. bataljona 503. polka ameriške vojske izvedli vajo usklaje- vanja ognjene podpore (FSCX), ki je obse- gala urjenja postopkov poveljnika voda za uporabo ognjene podpore, in sicer artile- rije, minometov, letalstva ter drugega. Od 19. do 21. oktobra so pripadniki ameriške vojske po enakem scenariju izvajali taktič- ne vaje z bojnim streljanjem na ravni vodov, pri čemer so v vadbene aktivnosti vključi- li svojo artilerijo, in sicer havbice 155 mi- limetrov ter minomete. Tako ameriški kot slovenski pehotni vodi so taktične razme- re najprej preigravali z vadbenim strelivom, nato pa so na podlagi potrjene ocene uspo- sobljenosti izvedli še taktično vajo z bojnim strelivom. Scenarij taktične vaje predvi- deval izvedbo napada ob pod- pori rodovskih enot Scenarij taktične vaje z bojnim streljanjem, ki so ga pripadniki SV uskladili z ameri- škimi kolegi, je predvideval izvedbo napa- da, pri čemer je bilo treba narediti prehod skozi žično oviro in uničiti tri bunkerje. Kot je povedal poveljnik 2. pehotnega voda v 1. pehotni četi 10. pehotnega polka poroč- nik Blaž Planinc, so bile aktivnosti pehote v prvem delu podprte z inženirci, ki so nare- dili prehod skozi žično oviro, v nadaljeva- nju pa so jim ognjeno podporo zagotavljali slovenske havbice, minometi 60 milimetrov in drugo podporno orožje v generični sesta- vi pehotnih vodov. Hkrati bi se ob naletih letal pilatus PC-9M lahko usposabljali tudi usmerjevalci združenega ognja, vendar so slabe vremenske razmere preprečile bližnjo podporo iz zraka. Ob koncu taktične vaje so vodi izvedeli še protinapad in tako se je taktična vaja končala. Poročnik Planinc je potek vadbenih aktivnosti in delo pripadni- kov voda ocenil kot uspešno, kot izjemno pozitivno izkušnjo pa je označil združeno usposabljanje in sobojevanje, saj je imel pri- ložnost, da je kot poveljnik voda artilerijo, inženirce in druge podporne elemente upo- rabil za podporo pri izvedbi napada. Skupno usposabljanje izraz trdnega partnerstva Sodelovanje 173. ABCT in 1. brigade SV, ki se je začelo decembra 2013 z usposablja- njem Trden dokaz 1, se danes kaže pred- vsem kot medsebojna podpora in sodelo- vanje pri usposabljanju, doseganju večje stopnje združljivosti, optimizaciji usposa- bljanja ob omejenih finančnih virih ter pri skupni souporabi vadbene infrastrukture. Poveljnik 2. bataljona 503. polka 173. ABCT podpolkovnik Mike Kloepper je poudaril, da taka skupna usposabljanja veliko pripo- morejo k izmenjavi izkušenj in znanja ter krepitvi partnerstva med zavezniškima voj- skama in partnerskima državama. Ameri- čani so namreč Sloveniji pomagali z daro- vanimi električnimi agregati ob žledolomu februarja 2014, prav tako pa s svojimi zrač- notransportnimi zmogljivostmi pripadni- kom SV omogočajo padalsko usposabljanje v Italiji. Slovenija zagotavlja pripadnikom ameriške vojske izvedbo usposabljanj v manj oddaljenem in bolj znanem vadbenem okolju ter infrastrukturo, kar pomeni manj zahtevno logistično podporo, kot če bi mo- rali iti na usposabljanje na bolj oddaljena vadišča in strelišča po Evropi. Prav tako s podporo letal pilatus PC-9M omogoča ce- nejše usposabljanje. Taktična vaja z bojnim streljanjem slovenskega voda je bila podprta tudi z bojnimi pionirji, minometi in artilerijo. Predstavitev vadbenih aktivnosti poveljniku 1. brigade SVPripadniki ameriškega voda med napadom na nasprotnikove bunkerje Fotografija:MarkoPišlar
  • 7. 12 SV SV 13 Šest let na čelu IFMS Oktobra je v črnogorski Budvi potekal jubilejni 30. kongres Mednarodne fe- deracije vojaških gornikov (International Federation of Mountain Soldiers – IFMS). Po šestih letih vodenja je brigadir mag. Bojan Pograjc dolžnost gene- ralnega sekretarja predal upokojenemu italijanskemu brigadnemu generalu Renatu Genoveseju. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič I FMS je mednarodna organizacija, ki jo sestavljajo nacionalna formalno pri- znana združenja nekdanjih in sedanjih vojaških gornikov Avstrije, Črne gore, Fran- cije, Italije, Nemčije, Poljske, Slovenije, Špa- nije, Švice in ZDA, vseh činov od vojaka do generala, ustanovljena pa je bila leta 1985 v nemškem Mittenwaldu. Temeljni cilj IFMS je skupno delovanje za mir, svobodo in člo- vekove pravice kot vrednostni temelj za se- danje ter bodoče generacije, podprto pa je z ohranjanjem spomina in časti v boju pa- dlih ali v gorah umrlih vojaških gornikov ter z negovanjem pristnega duha vojaškega gorniškega tovarištva. IFMS danes združu- je že skoraj pol milijona članov, med njimi več kot 350.000 italijanskih alpinov. V fe- deraciji so organi vodenja generalni sekre- tar, izvršni odbor in generalna skupščina. Generalni sekretar, ki je po statutu lahko z dvetretjinsko večino izvoljen največ dva- krat za triletno obdobje, predstavlja fede- racijo pred civilnimi in vojaškimi oblastmi ter predseduje izvršnemu odboru. Združenje vojaških gornikov Slovenije (ZVGS) je kot član IFMS v domovini izve- dlo veliko aktivnosti v podporo delovanju IFMS. Zelo odmevni sta bili sočasna prva organizacija 25. jubilejnega kongresa IFMS in 44. srečanja Mednarodnega združe- nja vojaških gorskih šol na Bledu leta 2010, nato pa prva skupna organizacija kongre- sa IFMS članic Slovenije in Italije. Za Zdru- ženje vojaških gornikov Slovenije pome- ni IFMS okno in vrata v svet med kolege alpskega loka ter širše, do domovanja 10. gorske divizije ZDA čez Atlantski ocean. Čeprav je Združenje vojaških gornikov Slo- venije po številu članov eno najmanjših, je v zadnjih letih s svojimi zamislimi in aktiv- nostmi, tudi z generalnim sekretarjem iz njegovih vrst, postalo cenjen partner. Mimohod udeležencev kongresa IFMS leta 2010 v Sloveniji Brigadir Pograjc, kakšne so bile vaše usmeritve pri vodenju IFMS? Še civilni gorniki veljajo za trmaste in večino- ma vase zaprte osebnosti s pogledom, zazr- tim proti gorskim vršacem. Če k temu dodate še vojaški kontekst in ga ogradite z nacional- nimi okolji, vam postane jasno, da vodenje tako heterogene organizacije vedno pred- stavlja izziv. Tudi zame ga je, čeprav sem v podporo voditeljstvu že dolgo civilni in vojaški gorski vodnik ter opravljam dolžno- sti na strateški ravni v domovini z izkušnja- mi v mednarodnih organizacijah in silah. Pri tako številčnem članstvu in njegovi geograf- ski razpršenosti sta bili najprej potrebni ve- čja informatizacija delovanja in učinkovitost pri usklajevanju izvajanja aktivnosti. Zadnje je temeljilo predvsem na dvo- in večstran- skem delovanju nacionalnih organizacij, to- rej nikakor po načelu vsi delamo vse, poleg tega pa povsod toliko, kot so nacionalne za- konodaje dopuščale, na okrepljenem sode- lovanju z aktivnimi pripadniki dotičnih vojsk. Nikoli tudi nismo izključevali nikogar, ki je za IFMS predstavljal zainteresirane javnosti. Kje vidite prispevek IFMS pri delo- vanju Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje, saj ste pred- sedujoči njegovega usmerjevalne- ga odbora? Teoretični model trojstva Carla von Cla- vsewitza med ljudstvom, politiki in vojsko lahko brez dvoma preoblikujemo v trojstvo med IFMS, Natov center odličnosti za gor- sko bojevanje in gorske enote SV kot tudi enote drugih držav Nata in Partnerstva za mir. Torej eno ogljišče trikotnika ne more de- lovati brez vpliva na obe preostali in naspro- tno. Slovenija je z delovanjem v IFMS in z usposabljanjem tujcev v Gorski šoli SV ter gorskem polku postala prepoznavna in kre- dibilna država za aktivacijo Natovega cen- tra odličnosti za gorsko bojevanje na svojem ozemlju. Katere poudarke vključuje strate- ški načrt 2016‒2021 kot podlaga za prihodnje delovanje IFMS? Bistveni poudarki so strnjeni v vizijo, ki jasno opredeljuje, da bo IFMS še naprej ohranja- la dediščino vojaškega gorništva z iskanjem sinergije med aktivnostmi posameznih naci- onalnih organizacij vojaških gornikov in nji- hovim prispevkom k razvoju vojaških gorskih enot. Obenem bo postajala še bolj zaželen partner mednarodnih vojaških in civilnih za- interesiranih javnosti. Pri tem bo poudarjeno postavljala v ospredje življenja vojaških gor- nikov in njihovih družin. Kakšna priporočila ste posredova- li vašemu nasledniku, italijanskemu kolegu Genoveseju? Kolega Genovese je imel uspešno voja- ško kariero z bogatimi izkušnjami iz več- nacionalnih okolij, še posebno Nata. Je svetovalec vodstva italijanske nacional- ne organizacije vojaških gornikov. Poseb- na priporočila oziroma napotki torej niso bili potrebni. Natančno sem mu pojasnil vso podporo, ki sem jo za vodenje IFMS od leta 2009, ko sem bil prvič izvoljen v Chamonixu v Franciji, do oktobra letos do- bil od našega ministrstva, SV, ZVGS in šte- vilnih njihovih pripadnic in pripadnikov kot posameznikov. Hvala vsem. Prenos izkušenj in znanja se nadaljuje Začetek sodelovanja sega v leto 2012, ko je takratni 17. BVP izvedel usposa- bljanje iz varovanja pomembnih oseb in praktičnega postopka, ki ga izvajajo pooblaščene uradne osebe. Vojaška policija Slovenske vojske pri usposablja- nju pripadnikov vojaške policije vojske Črne gore sodeluje na podlagi dvo- stranskega dogovora, saj je Slovenska vojska mentorica vojski Črne gore pri vstopanju v Nato. Besedilo in fotografije: pripadniki SEVP Podčastniki specializirane enote vojaške policije usposabljali pripadnike vojaške policije Črne gore K ljub transformaciji Slovenske vojske in tako vojaške policije se je uspe- šno sodelovanje med vojskama pri izmenjavi izkušenj ter urjenju vojaške poli- cije nadaljevalo jeseni 2013. Takrat je nova specializirana enota vojaške policije (SEVP) usposabljala novo nastajajočo specialno enoto vojaške policije vojske Črne gore. Skladno s poslanstvom obeh enot je SEVP intenzivira- la usposabljanje črnogorskih kolegov iz tak- tičnega bližinskega streljanja in drugih ozko usmerjenih usposabljanj iz protiterorizma. Na podlagi vabila vojske Črne gore se je SEVP odzvala tudi letos, saj je to za enoto in tako Slovensko vojsko dokaz, da smo v pre- teklosti pri usposabljanju pustili močan vtis. V podporo temu govori dejstvo, da je vojska Črne gore na usposabljanje povabila speci- alno protiteroristično enoto Ministrstva za notranje zadeve Črne gore oziroma special- no antiterorističko jedinico MUP Črne gore. Ta enota ustreza slovenski specialni enoti po- licije, opravlja pa naloge boja proti najtežjim oblikam kriminala, terorizma in podobnega. Vojaška policija vojske Črne gore je posredo- vala zelo ambiciozen predlog z željo po dvo- tedenskem usposabljanju, ki smo ga zaradi splošnega stanja v regiji skrajšali na teden dni. Tako so podčastniki SEVP od 11. do 17. okto- bra izvedli usposabljanje iz postopkov taktič- nega bližinskega streljanja, torej streljanje na različne tarče od blizu, bližinski boj na na- seljenem območju oziroma BBNO (angleško CQB) z elementi prve pomoči in druge po- stopke za uspešno opravljanje naloge. Usposabljanje je potekalo po načelu posto- pnosti, torej plazi se, hodi in teci, kar pome- ni od teoretičnih osnov do bolj kompleksnih nalog, kot so sprejem naloge ter načrtovanje in izdaja povelja pred nalogo. Usposabljanje smo končali z izvedbo kompleksne naloge, pri čemer smo bistvenim elementom enote izdali ukaz, na podlagi katerega so morali opraviti vse potrebne postopke, od načrtova- nja in izdaje povelja za delovanje do izvedbe. Usposabljanje sta si ogledala tudi načelnik vojske Črne gore in načelnik GŠSV general- major dr. Andrej Osterman. Osnove streljanja iz bližinskega boja na naseljenem območju Napredne tehnike para Usposabljanje iz postopkov bližinskega boja na naseljenem območju Stresni test na strelski progi
  • 8. 14 SV SV 15 Heat 2015 Vlada je leta 2006 kot predstavnika Slovenije ustanovila Center za evropsko prihodnost (CEP), da bi razvijal pomoč državam Zahodnega Balkana in izva- jal druge mednarodne dejavnosti v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve. CEP je oktobra v Gotenici skupaj s Slovensko vojsko in Policijo orga- niziral certificirano usposabljanje za civiliste, ki odhajajo na misije civilnega kriznega upravljanja. Usposabljanje je bilo zelo intenzivno in je potekalo v angleškem jeziku. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Robert Cotič Usposabljanje za napotitev v nevarno okolje C enter za evropsko prihodnost že več let sodeluje v konzorciju ENTRi (Europe's New Training Initiati- ve for Civilian Crisis Management) in ESDS (European Security and Defence College) ter za civiliste, ki odhajajo na misije kriznega upravljanja, organizira usposabljanja, ki jih financira in certificira Evropska unija. Ob podpori Slovenske vojske je to že četr- to specialistično usposabljanje Heat, vse pa poteka v zelo zahtevnih razmerah in visoki intenzivnosti. Udeleženci so skozi to uspo- sabljanje pridobili vse predpisano znanje in veščine, ki so skladni s predpisi Evropske unije, za napotitev v nevarno okolje. Posebnost usposabljanja v Gotenici je pred- vsem v tem, da se dogaja v zelo realnem okolju, saj morajo udeleženci pridobiti kon- kretne veščine, ki jih bodo uporabljali na misiji. Na usposabljanju poleg pripadnikov Slo- venske vojske sodelujeta tudi MNZ in Poli- cija, pri čemer SV skrbi za izvedbo praktič- nega usposabljanja, ki obsega več vaj, in sicer ugrabitev, nelegalno mejno kontrolo, zasedo, minsko polje in demonstracije, ki so lahko le mirne, znati pa morajo oceniti, kdaj bi lahko prerasle v neobvladljive demonstracije. Še pred praktičnim usposabljanjem so imeli predavanja iz kriznega upravljanja in načr- tovanja varovanja v Evropski uniji, sezna- nili so se z osnovnimi značilnostmi satelit- ske komunikacije, radijsko komunikacijo ter pomembnostjo uporabe zaščitenih ka- nalov. Usposabljali so se iz osnov branja ze- mljevidov in uporabe GPS. Opozorili so jih na varnostne zahteve na območjih, kamor bodo napoteni na misijo, in hkrati na po- membnost psihološke priprave. Predvsem so jih opozorili, naj počistijo svoje podatke ozi- roma podatke njihove družine s spleta, torej od družabnih omrežij do telefonskega imeni- ka. Danes lahko nekdo s slabimi nameni na spletu marsikaj izve o nas in to uporabi proti nam, predvsem v okolju, kjer je vojna. Opozorili so jih tudi na pomembnost oseb- ne dokumentacije in ustreznih dovoljenj. Na tovrstnih območjih uporabljajo predvsem terenska vozila, zato so jih seznanili s po- sebnostmi vozil s pogonom 4 x 4 in njiho- vo uporabo v terenskih razmerah, nato pa so predstavili še oborožitev ter minskoeksplo- zivna sredstva, s katerimi se lahko srečajo na misiji. Vsak se mora zavedati tve- ganj, ki jih prinaša okolje, kamor odhajajo Dogajanje na vaji je bilo postavljeno v izmi- šljeno državo, na katerem ozemlju so bile v večini zastopane tri entitete, ki pa se niso sporazumevale v uradnem jeziku države. V državi so nemiri in zaradi terorističnih na- padov je življenje izgubilo že deset odstotkov civilnega prebivalstva. Novoizvoljeni predse- dnik države poskuša izboljšati razmere v dr- žavi in vodi naporna pogajanja med sprtimi stranmi. V to okolje so civilisti napoteni na misijo kriznega odzivanja. Tokrat se je ekipa revije SV pridružila prak- tičnemu usposabljanju, na katerem so imeli udeleženci pet nalog. Razdeljeni so bili v pet skupin in bili primerno oblečeni v varoval- no opremo, vsaka skupina pa je imela svoj avtomobil z voznikom. Na terenu so jih ča- kale različne naloge, ki so od njih zahtevale pravilno ravnanje, sposobnost hipnega odlo- čanja in izvedbo prve pomoči, ko so naleteli na prometno nesrečo s poškodovanim. Na tej točki so morali pravilno ravnati ob domnevi, da je eden izmed ponesrečencev nesreče od- taval zunaj urejenih poti in stopil na mino, ki ga je poškodovala, drugi pa so morali poskr- beti, da žena ranjenega zaradi razburjenja in šoka ni zbežala k njemu na pomoč. Na kriznih območjih, kamor odhajajo ude- leženci usposabljanja, se srečujejo tako z re- dnimi kontrolnimi točkami na cestah kot tudi z zasedami. Na prvi točki so prever- jali predvsem njihovo natančnost in orga- niziranost, pri čemer so morali podajati jasne ter pravilne informacije glede njiho- ve naloge in misije, prav tako pa so mora- li imeti urejeno dokumentacijo. Ko so od- krili napake v njihovih dokumentih, je bilo pomembno, da se je vodja skupine odzval pravilno in rešil težavo. Naslednja točka je bila veliko bolj stresna, saj so prišli do nelegalne mejne kontrole. Tam so jih obstopili oboroženi moški in zahtevali, da ugasnejo motor vozila, voznik pa je moral iz- stopiti ter vse, kar so imeli v vozilu, zložiti iz njega. Ko so našli orožje, so pritisk stopnjeva- li, zato je bilo pomembno, da so se udeležen- ci odzvali pravilno in niso ogrozili svojih so- delavcev ter sebe. Najbolj stresna točka je bila ugrabitev, ki je tudi zelo pogosta v svetu, tako da se mora- jo civilne osebe, ki odhajajo na misijo, na to zelo dobro pripraviti. Ugrabitev se lahko zgodi ob pogovoru s pomembnimi ljudmi sredi dne. Še pred opravljanjem naloge so jim na predavanju prestavili različne raz- mere in opozorili, da morajo biti ženske, ki odhajajo na take misije, pripravljene na najhujše, tudi ugrabiteljeva posilstva. Prav zato so to usposabljanje pripravili čim bolj realno, saj je vsaka napačna odločitev, be- seda ali migljaj lahko usoden. Kot so pou- darili pripadniki vojaške policije, ki so so- delovali na tej točki, je bistveno, da ostaneš miren in preveriš, ali so okoli tebe vsi člani skupine, ter da se, še preden greš na tovr- stno nalogo, dogovoriš za kodno besedo, po kateri se bo vedelo, da so vsi člani skupine v prostoru, kjer so ugrabitelji. Nikoli ne greš na nalogo, ne da bi vedel, v kateri državi si, kdo izmed na primer uporniških skupin deluje na katerem območju, kakšna pravila tam veljajo in kakšne so kulturne ter verske značilnosti. To ti lahko reši življenje. Med pogajanji nikoli ničesar ne obljubljaš, poleg tega moraš ostati živ. Vseeno je, kako dolgo bo trajalo, vedno te bo nekdo iskal, zato je pomembno, da ostaneš živ. Preverja se odziv na stresne razmere. Udeleženci morajo znati tudi osnove prve pomoči. Pomembno je znati umiriti travmatizirane ljudi. Dajanje prve pomoči Ugrabitev je morala biti čim bolj podobna resničnim razmeram, saj se udeleženci le tako lahko naučijo pravilnega ravnanja ob ugrabitvi.
  • 9. 16 SV SV 17 Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič in vojakinja Martina Podkrižnik Panterjev skok Oktobra so na vadiščih v Crngrobu in na Počku potekala terenska usposablja- nja Panterjev skok s preverjanjem na ravni oddelkov 3. motorizirane čete 10. pehotnega polka 1. brigade. Namen je bil predvsem izvedba sklepne oddelč- ne faze usposabljanja čete, ki se je začelo septembra. Oddelki so bili prever- jeni iz nalog, kot so taktični premik, oskrba in evakuacija ranjenih ter odziv ob stiku. Ob koncu je bila pripravljena združena ocena sklopov preverjanja tak- tičnih vaj in taktičnih vaj bojnega streljanja z oceno taktične ter strelske uspo- sobljenosti oddelka. P reverjanje oddelkov se je začelo s pri- pravo na nalogo, sledila sta premik in izvedba preverjanja motoriziranih od- delkov prek taktičnih vaj, na koncu pa še pre- mik v matično vojašnico ter analiza preverjanja oddelkov. Ekipa revije SV se je četi pridružila na terenu na strelskem vadišču v Crngrobu in na osrednjem vadišču Bač. Taktično bojno streljanje oddelkov Kot je povedal namestnik poveljnika čete po- ročnik Klemen Bančič, so skozi usposabljanja, ki so jih začeli na ravni individualnih veščin, nadaljevali s taktičnim bojnim streljanjem od- delkov z najvišjo obliko strelskega usposablja- nja za oddelek. Naloga oddelka je bila uničenje sovražnikovega bunkerja, ki so ga opazili na določenem območju. »Na zbirnem mestu so se pripadniki pripravljali na nalogo in se nato pre- maknili taktično do strelišča, kjer je poveljnik oddelka izvidoval območje, odkril bunker, or- ganiziral moštvo in napadel bunker. Ko so pri- šli na zbirno mesto, so naredili maketo, na ka- teri je poveljnik oddelka izdal ukaz za nalogo, posameznikom razložil njihove naloge in nalo- go vsega oddelka, kje in kako se bodo gibali ter kako morajo izvesti postopek.« Premik je pote- kal v formaciji klina, kar je osnovna formacija premikanja. »To je narobe obrnjena črka V, kar pomeni, da je prvi v konici premika, za njim pa gredo drugi pripadniki skupine. Dve tako narobe obrnjeni črki V sestavljata klin, kjer je vmes poveljnik oddelka, ki vodi akcijo. Spora- zumevajo se s kretnjami, če je mogoče, da so čim manj glasni in da gredo tiho skozi gozd,« je razložil poročnik Klemen Bančič. Vmes je po- veljnik oddelka ukazal varnostni postanek, da je preveril, kje je glede na karto, se seznanil z razmerami spredaj in zadaj ter da so se pripra- vili na naslednji korak naloge. Pred napadom na objekt so imeli daljši varno- stni postanek, poveljnik oddelka pa je s skupi- no izvidoval območje, kjer je odkril točno lo- kacijo bunkerja, ki ga je nameraval napasti, se vrnil in organiziral način napada. »Oddelek se je pripravil na napad, medtem pa ga je so- vražnik opazil in odprl ogenj. Tako je oddelek predčasno prišel v stik, zato je moral pospeši- ti napad na bunker, in sicer od podpore do pre- mika napadnega elementa do objekta. Ko jim je uspelo odvrniti napad, so pregledali objekt, se reorganizirali in okrepili, v tem času pa je tudi nasprotnikzbralsvojesileterponovnonapadel. Poveljnik oddelka se je moral odzvati na stik, odgovoriti z ognjem in se po uspešnem proti- napadu umakniti z območja,« je dodal poroč- nik Klemen Bančič. Živi v miru, usposabljaj se za spopad »Vojska se usposablja za veliko nalog. Nekatere so naloge v miru, kot je pomoč ob naravnih ne- srečah, in tiste, zaradi katerih vojska sploh ob- staja, to so bojne naloge,« je poudaril poročnik Bančič. »Vojak mora biti usposobljen za to, da lahko v vojni opravlja bojne naloge, tovrstno usposabljanje pa je namenjeno temu, da vojak, kadar je treba, ve, kako ravnati z orožjem, poleg tega tudi poveljniki vedo, kako voditi vojsko v boj.« Na usposabljanjih, ki so potekala na vadiščih, ugotavljajo tudi, kako usposobljeni so oddelki, katere so največje pomanjkljivosti, ki jih lahko z dodatnim usposabljanjem odpravijo, in da lahko dobre stvari z dodatnim usposabljanjem še izboljšajo. Nadaljevanje usposabljanja je bilo na Baču, kjer so preverili še dva oddelka. Potekalo je pono- či in se končalo podnevi, nalogi oddelka pa sta bili izvedba bojne patrulje ter napad na objekt. Naloge poveljnika oddelka so bile izdaja ukaza za izvedbo, skrb za tehniko, oblikovanje forma- cije premikanja oddelkov, izvedba patrulje, od- ziva in manevra z oddelkom, nadzor premika- nja ognjenih skupin, uporabe strelnega orožja ter sodelovanja z drugimi podpornimi enotami ter napad na objekt. Naloga je potekala po vnaprej pripravljenem scenariju. Kljub intenzivnim operacijam, s ka- terimi so pretekli mesec hoteli uničiti in pre- gnati sovražnikove sile z Bača, je sovražnik na območju povečal svojo dejavnost, si zagotovil neomejeno gibanje po vsem območju ter tiho podporo lokalnega prebivalstva. Ti dogodki so destabilizirali regijo in brez odločnega posre- dovanja je obstajala nevarnost, da bo regija pod vplivom sovražnikovih sil. Poveljnik oddelka je imel nalogo uničiti najpomembnejšo sovražni- kovo infrastrukturo, da bi uničil sovražnikov poveljniški in komunikacijski center. Najprej je bila izdaja ukaza na maketi, nato pa so morali izvesti prikrit taktični premik do objekta z vo- zili in nato peš ponoči brez uporabe nočnogle- dov,odnesti,karjeuporabnega,uničitisredstva komunikacij ter se umakniti pred prihodomIzdaja ukaza na maketi Napad na bunker Taktični premik do objekta
  • 10. 18 SV SV 19 Kadetnica gostila podčastniški zbor V avditoriju mariborske kadetnice je 21. oktobra potekala konferenca podčastni- škega zbora, na njej pa so razglasili tudi najboljšega vojaka in podčastnika za leto 2014. Zbrane je na začetku nagovoril namestnik poveljnika Centra vojaških šol polkovnik Samo Zanoškar, ki je poudaril pomen sodelovanja enot Sloven- ske vojske pri zagotavljanju inštruktorskega kadra za izvedbo programov v CVŠ. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: desetnik Luka Mitrović P rofesionalno delo in pozitiven odnos do sodelavcev ter nalog tako v domovi- ni kot tujini so odlike najboljšega voja- ka in podčastnika za leto 2014. Najboljši vojak je iz specializirane enote vojaške policije, najbolj- ši podčastnik pa iz enote za specialno delova- nje. Pri svojem delu sta zelo delavna in natanč- na, svoje odlike pa dopolnjujeta z znanjem, prav tako njuni soborci brez pomisleka vsak trenutek računajo na njiju. Zaradi izjemnih rezultatov predlaganih voja- kov, številčnosti in dodatne motivacije vojakom v Slovenski vojski so se člani odbora za izvedbo zaključnega izbora podčastnika in vojaka SV za leto 2014 odločili, da tudi letos razglasijo drugo in tretje mesto. Pomembnost dobrih kompetenc podčastnikov, ki jih SV pošilja na dolžnosti v tujino V nadaljevanju konference je glavni podčastnik Slovenske vojske štabni praporščak Igor Toma- šič predstavil pomembne sklepe rednega letne- ga seminarja glavnih podčastnikov držav članic Nata in Partnerstva za mir. Delo slovenskega podčastniškega zbora je poznano tudi v tujini, kar se kaže v veliki podpori poveljnika Allied Command Operations SACEUR generala Phil- lipa M. Breedlova ustrezni vlogi in vsem podča- stniškim pobudam. Štabni praporščak Igor Tomašič je poudaril pomen standardov in kompetenc, ki jim v Natu namenjajo vedno večji pomen. Kot ugotavljajo v Severnoatlantskem zavezništvu, članice pošilja- jo vedno slabše pripravljene podčastnike na dol- žnosti v Natova poveljstva. Zaradi navedenega tudiSACEURpričakuje,daseglavnipodčastni- ki nacionalnih vojsk dejavneje vključijo v izbor kompetentnih podčastnikov za mednarodne dolžnosti, zato je že pripravljena ocena, kakšne kompetence morajo imeti pripadniki SV, ki se napotujejo na različne naloge tako v mednaro- dne operacije in na misije kot druga mirnodob- na Natova poveljstva in v Kfor. Izzivi pridobivanja novih vojakov V nadaljevanju je višji praporščak Klemen BeraspredstavilnačrtCentravojaškihšolzavo- jaško izobraževanje in usposabljanje vojakov ter podčastnikov za leti 2016 in 2017, ob tem pa iz- postavil pomanjkanje inštruktorskega kadra ter posledično sodelovanja z enotami SV za prido- bitev kompetentnega kadra za izvedbo vojaške- ga izobraževanja in usposabljanja. Zaposleni iz vojaške zdravstvene službe logistične brigade je predstavil Navodilo zagotavljanja zdravstvene službe iz leta 2012 in dejal, da so v zadnjih letih usposobili približno 250 bojiščnih reševalcev, ki imajo znanje za delovanje na terenu ob usposa- bljanjih, da lahko pri zagotavljanju zdravstvene oskrbe na terenu in pri izvedbi streljanja sodelu- jejo kot vojaški bolničarji. Izzivi,skaterimiseSlovenskavojskaspoprijema v zadnjih letih, so predvsem pridobivanje nove- ga kadra in odhodi kadra iz SV. Skozi razpra- vosozdružilirazlogezaodhodeinslabšepriho- de v Slovensko vojsko, ki so predvsem v večjem zaslužku zunaj sistema, vendar to ni glavni in edini razlog za odhod. Kandidati predvsem pri- čakujejo, da se jim ob prihodu v sistem pove, kako bodo potekala prva leta v Slovenski vojski, prav tako da se jih razporedi, kamor bi želeli. Predlagana rešitev je med drugim razporeditev v pehotne brigade na dolžnosti vojaka, potem pa naj se jih razporedi glede na izobrazbo ali željo, vendar pa jim je treba jasno povedati, kaj jim lahko Slovenska vojska ponudi in kako. Pre- dlogpodčastnikovenotezaspecialnodelovanje, da imajo vojaki enako opremo in zaščito, ki bi vodila k enotnim standardom, usposobljenosti in motivaciji, je primeren, saj je eden izmed ra- zlogov za nezadovoljstvo vojakov tudi dotraja- na oprema. Prav tako so izpostavili, da se mlade vojakinje in vojake postavlja na dolžnosti varo- vanja objektov ali straže, večina izmed njih pa si želi akcije na terenu, saj je bil to eden izmed ra- zlogov, da so se pridružili SV. To se je pokaza- lo ob zadnjem tekmovanju oddelkov, ki je bilo fizično zelo zahtevno, vendar so vsi tekmovalci prišli v cilj zadovoljni in motivirani. Kot so poudarili razpravljavci, je treba pri tem upoštevatistandardeinpravila,kimorajoveljati za vse enako, prav tako je treba bolj jasno opre- deliti karierno pot, saj kljub vsem pogojem ve- čina vojakov čaka na razporeditev, napotitev na izobraževanja ali napredovanje na višjo dol- žnost. Veliko razlogov za to je povezanih z dej- stvom, da je Slovenska vojska vezana na sistem javnihuslužbencev, posledično pa setudisistem odziva pretogo in prepočasi. Skozi razpravo se je razvilo veliko rešitev in predlogov. Ob koncu konference je glavni pod- častnik Slovenske vojske štabni praporščak Igor Tomašič ponovno opozoril na pomemb- nost pravilnega dela z ljudmi, dodatnih priza- devanj pri zadrževanju ustreznega kadra ter doslednega spremljanja usposabljanja kandida- tov za vojake in podčastnike, ob tem pa je treba hkrati korektno sprejemati in uvajati na novo razporejene vojake in podčastnike na dolžno- sti enote. sovražnikovih okrepitev. Še pred napadom je moral oddelek zapustiti zbirno območje po vnaprej določeni poti premika z vozili LKOV 4 x 4, na točki izkrcanja pa začeti prikrit premik do ciljne zbirne točke. Moral je tudi izvidovati objekt in nato napasti nasprotnika, pričakova- ti pa je moral še, da bo sovražnik že imel okre- pitve v velikosti oddelka. Ko so uspešno opravi- linalogo,sosemoraliponavodilihnadrejenega umakniti in vzpostaviti patruljno bazo. Izvedba usposabljanj priprava na usposabljanja na ravni vodov in čete »Kar smo urili na tem usposabljanju, že dolgo nismo delali,« je povedal poveljnik 3. MOTČ, stotnik Primož Savinšek, ki je tudi vodil pre- verjanje oddelkov. »Spali smo zunaj in vozi- li ter hodili ponoči v bojnih razmerah, kar po- meni, da smo začeli obnavljati že pridobljeno znanje. Opazi se, da so nekateri zelo motivira- ni. Če sem iskren, je tako kot drugod tudi v voj- ski vedno mogoče kaj izboljšati. Vedno imamo možnost, da nekaj še izboljšamo. Karkoli nare- dimo dobro, ne pomeni, da smo izurjeni, smo pa usposobljeni.« Poudaril je, da če se v oddel- ku zamenjajo trije vojaki, je spet treba opraviti urjenje, da se doseže raven usposobljenosti, ki so jo dosegali pred tem, zato usposabljanje ni- koli ni končano. »Ko začneš z individualnimi veščinami, začneš z osnovo, potem se premikaš višjenaskupinoinnatonaoddelek,prikaterem so zadeve že kompleksnejše. Zgodi se marsikaj, kar je treba odpraviti, in to le s takimi usposa- bljanji. Zdaj, ko smo opravili vajo na oddelčni ravni, bomo naredili analizo in na njeni podla- gi bodo na naslednjih usposabljanjih to odpra- vili.« Kot je dodal, se analiza nikoli ne opravi tako, da bi kazali na nekoga, temveč je nave- deno, kaj je bilo narejeno narobe. »Na splošno lahko rečem, da je bilo dobro. Pozna se, da smo bili v rotacijah za MOM, kar pomeni popolno- ma druge naloge in nič bojnih. Ljudje so tudi rotirali in veliko specialistov ter vezistov smo izgubili skozi transformacijo, tako da lahko rečem, da je kar izziv.« Četa bo svojo usposobljenost preverila na vaji Aliet Spirit 4 v nemškem Hohenfelsu januarja 2016. Napad na objekt
  • 11. 20 SV SV 21 Strateški zračni transport V letalski bazi Papa na Madžarskem, kjer je nastanjen letalski polk za stra- teške zračne transporte (Heavy Airlift Wing), imajo tri strateške transporter- je C-17 globemaster III. Z njimi premeščajo enote in opremo za potrebe držav članic programa strateških zračnih zmogljivosti (Strategic Airlift Capability – SAC), vozijo humanitarno pomoč ter sodelujejo na vajah in usposabljanjih. Besedilo in fotografije: Borut Podgoršek P rogram strateških zračnih zmoglji- vosti, katerega članica je tudi Slove- nija, združuje 12 držav. Poleg naše države v programu SAC sodeluje še devet Natovih držav, in sicer Bolgarija, Estoni- ja, Madžarska, Litva, Nizozemska, Norve- ška, Poljska, Romunija in ZDA, ter partner- ski državi Finska in Švedska. Kvota ur, ki jo imajo države na voljo, je 3165 ur letenja na leto, toda zaradi servisov je pravo število ur vedno nižje. ZDA so zakupile 1000 ur, Slo- venija pa ima glede na 1,8-odstotni lastni- ški delež na voljo 60 ur. V tej kvoti je tudi osem ur, ki jih SV porabi za vzdrževanja le- tala in treninge posadk letala. Praviloma je deset odstotkov ur namenjenih treningom. Število ur se je zaradi rednih servisnih in- tervalov na letalih leta 2014 zmanjšalo s 60 na 47. Zmanjšanje ur se upošteva pri vseh članicah SAC, tako da imajo letos države na voljo 2775 ur. To številko bodo lahko prese- gle, če bodo letala na voljo. Življenjska doba letal je sicer ocenjena na 30 let. Vzdrževanje letal in opreme na vseh ravneh zagotavlja Boeing, ki je partner v programu SAC. Tudi finančno breme je porazdeljeno glede na vi- šino lastništva, Slovenija pa je v program do zdaj vložila dobrih 33 milijonov dolarjev, kar je prikazano v prvi tabeli. V programu SAC je zaposlenih 260 ljudi, od tega v letalskem polku 145. Sloveniji glede na njen delež pripadata dve delovni mesti, ki ju zasedata pilot Slovenske vojske poroč- nik Robi Resnik in štabna vodnica Maja Fi- šnar, ki je zaposlena v administraciji. Po- ročnika Robija Resnika smo konec oktobra srečali na letališču v Mariboru, od koder so s C-17 odpeljali na Kosovo prvi del 32. slovenskega kontingenta, ki deluje v Kfor- ju. Tokrat je poročnik Resnik s C-17 prvič pristal v Sloveniji in ob tem z nasmehom na obrazu povedal: »Lepo je biti doma.« Pre- den je lahko sedel za krmilo letala C-17, je moral v ZDA opraviti štirimesečno šolanje in se prijaviti na zboru pilotov v 15. polku vojaškega letalstva Slovenske vojske v Cer- kljah ob Krki. Piloti v program SAC prihajajo iz vseh dva- najst držav, ki so vključene vanj, njihov mandat pa navadno traja tri leta. Poročnik Resnik, ki je v program SAC vključen leto dni, je povedal, da je delo zanimivo, toda zelo zahtevno, in dodal: »Nisem se še od- ločil, ali želim to delo opravljati tudi v pri- hodnje, če mi bo ponujena ta možnost, ker je služba zelo zahtevna in ni tako prepro- sto. Poleg tega je SV, ki je še vedno moj delodajalec, precej toga za spremembe, kar se v mojem primeru kaže v še vedno Sodelovanje v operacijah Z letali C-17 so sodelovali v operacijah International Security Assistance Force (Isaf) od leta 2009 do 2014 in od leta 2015 v Resolute Support Mission (RSM) v Afganistanu, Natovih operacijah v Li- biji leta 2011, v UN Multidimensional In- tegrated Stabilization Mission v Maliju (MINUSMA) od leta 2013, v vojaški ope- raciji EUFOR RCA od leta 2014 do 2015, na misiji ZN MINUSCA v Srednjeafriški republiki od leta 2015 in na vaji Trident Juncture 2015. neprimerno urejenem statusu. Priprava na letenje, na kateri potekajo brifingi in se pri- pravimo na let, se začne tri ure pred vzle- tom. Delavnik je lahko dolg tudi 24 ur, Slovenska vojska pa mi ni postavila nika- kršnih omejitev glede področja opravljanja nalog. Kadar letimo na varnostno nevarna območja, uporabljamo drugačne varnostne postopke. V posadki je več ljudi, med njimi tudi pripadniki specialnih enot, ki nas va- rujejo. Če bi prej vedel, za kaj sem se odlo- čil, se ne bi tako hitro prijavil,« je v smehu končal poročnik Resnik. Tokratni let v Prištino ni bil med tvegani- mi. Trajal je 55 minut, prepeljali pa so 138 pripadnikov 32. kontingenta SV in 13 ton tovora, ki je bil zložen na sedem palet. V eno smer so porabili deset ton goriva. Pilo- ti sicer letijo do 50 ur na mesec oziroma 400 ur na leto. Njihov delavnik je zelo raznolik, delo pa opravljajo vse dni v letu. Precej bolj reden delavnik ima štabna vodnica Maja Fi- šnar, ki v bazi dela kot analitik in je poveda- la: »Delovni dan se začne ob 7.30. Vsak dan imamo jutranji briefing, na katerem se po- dajo informacije letalskih dispečerjev za za- dnjih 24 ur. Preostali del dneva vodimo sta- tistiko, analiziramo misije in pripravljamo poročila ter dokumente za lete, ki sledijo.« Praviloma lahko vsaka država porabi toli- ko ur, kolikor ji jih na leto pripada na pod- lagi ključa o številu ur glede na višino la- stništva, kar pomeni za Slovensko vojsko 60 ur oziroma trenutno 47, to pa je prikazano v drugi tabeli. Ob povečani potrebi se lahko članice med seboj dogovorijo o prerazpore- ditvi ur, vendar le pod pogojem, da tako ne presežejo maksimalnega števila letnih ur naleta za letala v programu SAC, ki se jih določi posebej za vsako leto. Navadno je to približno 3000 ur na leto. Tako bodo lahko letos vse članice koristile 2775 ur, za leto 2016 pa je določenih 2945 ur. Na letno šte- vilo odobrenih ur vpliva več dejavnikov, in sicer predvidena življenjska doba letal, ser- visni intervali, število posadk in drugo. Ra- zlog za prekoračitev ur je, če se takrat konča let, nikakor pa se ne odobrijo prekoračitve, ko država koristnica nima več razpoložlji- vih ur. Štabna vodnica Maja Fišnar je povedala, da je zelo zadovoljna z delom v mednarodnem okolju, ki je zanjo v pozitivnem smislu velik izziv, in dodala: »Ne glede na to, da smo majhna država in sva tukaj le dva predstav- nika, se počutim enakovredno drugim. De- lovno okolje je zelo pozitivno, odnosi na vi- soki profesionalni in hkrati dostopni ravni ne glede na čin, ki ga imaš. Zelo velik po- udarek je na tako imenovanem team buil- dingu. Z veseljem bi podaljšala delo tukaj.« Tudi bivanje, šolanje za otroke in zdrav- niška pomoč so nenehno na voljo. S štab- no vodnico Majo Fišnar se je strinjal poroč- nik Resnik, ki je dodal: »Življenje v Papi je odlično in za vse je poskrbljeno.« Do julija je flota treh letal C-17 opravi- la 16.500 ur letenja in več kot 1200 nalog, prepeljala pa je 50.300 ton tovora ter 65.000 potnikov. Poročnik Resnik je povedal, da so vozili tudi transportne helikopterje, oklep- nike in bombe. Med zanimivejšimi in zah- tevnejšimi nalogami so prečrpavanje goriva v zraku, odmet tovora in padalcev ter leti, namenjeni medicinski evakuaciji. Za potre- be Slovenske vojske so s C-17 leteli v Mari- bor, Cerklje ob Krki, v Herat, Bagram, Ma- zar-e Sharif, Bejrut, Prištino in Zaragozo. LETO ZNESEK V USD 2008 12.934.927 2009 6.104.045 2010 2.561.476 2011 2.271.908 2012 1.725.921 2013 2.280.231 2014 2.950.806 2015 2.268.077 Skupaj 33.097.373 LETO PORABLJENE URE PRIPADAJOČE URE 2009 13,4 60 2010 39,1 60 2011 55,3 60 2012 49,8 60 2013 59,8 60 2014 37,9 47 2015 34,3 47 Poročnik Robi Resnik opravlja delo sopilota. C-17 lahko poleti z največ 77 tonami tovora. Pripadniki 32. kontingenta SV med vkrcanjem na C-17 Ena izmed sedmih palet, ki so jih natovorili na C-17 Letalo C-17 na ploščadi mariborskega letališča Strošek v letih 2008‒2015 Poraba ur v letih 2009‒2015
  • 12. 22 SV SV 23 Vaja gašenja požara z letalom PC-6 V vasi Zgornje Pobrežje v Savinjski dolini je konec oktobra potekala vaja Bor- seka 2015, na kateri so prikazali gašenje požara v naravi oziroma gozdne- ga požara. Besedilo in fotografije: Davor Golec V Gasilski zvezi Zgornje Savinjske doline (GZ ZSD) so se, kot je pove- dal poveljnik GZ ZSD Slavko Bric, za gasilsko vajo v naravnem okolju s po- močjo letala odločili zato, »da preverimo učinkovitost in uporabnost lahkih letal, ki jih ima v svoji sestavi Slovenska vojska, opremo in tudi usposobljenost posadk za tovrstno gašenje«. Večnamensko turbopropelersko letalo pila- tus PC-6 turbo porter se lahko uporablja za prevoz ljudi in tovora, oskrbovanje sloven- skih vojakov na misijah, za usposabljanje padalcev, gašenje in podobno. Letalo, opre- mljeno s smučmi, lahko pristaja na snegu, odlikujejo pa ga zmožnosti, ki mu omogoča- jo vzletanje z zelo kratke steze oziroma vzle- tišča. Letalo ima naleteno približno 3600 ur ter približno toliko vzletov in pristankov. Letalo PC-6 so v Slovenski vojski za gaše- nje uporabili enkrat, in sicer na požarišču v bližini Postojne. Ob polnem rezervoar- ju lahko gasi približno štiri ure, kar je od- visno od okoliščin na požarišču, in ima ob prilagoditvi na razmere ob gašenju vgraje- no 700-litrsko cisterno. Na vaji so vodo odvrgli sedemkrat, od tega dvakrat neposredno ob vzletišču na Zgor- njih Pobrežjah, da bi to prikazali širši jav- nosti, drugi odmeti pa so potekali na višje ležeči jasi nad vasjo, ki je od vzletišča na Zgornjih Pobrežjah oddaljena 4,9 kilome- tra zračne linije. Gašenje poteka z višine od 10 do 30 metrov nad požariščem, naj- boljši učinek pa je pri hitrostih od 140 do 185 km/h. Letalo je s prvimi tremi gaše- nji požar na jasi omejilo, z zadnjima dvema pa tudi pogasilo. Polnjenje rezervoarja je v povprečju trajalo 55 sekund, en nalet pa je bil dolg od pet do šest minut z vključenim črpanjem. Za pet gašenj na oddaljeni jasi je letalo potrebovalo 23 minut, brez časa, po- rabljenega za polnjenja rezervoarjev. Sku- pna količina odvržene vode v vseh sedmih naletih je bila 4900 litrov, letalo pa je za vsak let porabilo približno 13 litrov goriva. Težavnost vaje je pilot major Darko Sovič ocenil z besedami: »Gre za eno zahtevnej- ših nalog, ki jih opravljamo s tem letalom. Letimo z nizkimi hitrostmi na nizkih viši- nah ob zmanjšani vidljivosti zaradi dima. To je lahko zelo nevarna kombinacija.« Poveljnik GZ ZSD Slavko Bric je bil po vaji pričakovano zadovoljen. »Pred začet- kom smo se s posadko letala posvetovali, kako markirati požar, dostopati do letala in polniti rezervoar z vodo v letalu. Rezul- tat odmetov vode in celotne vaje je bil po ocenah sodelujočih ter tudi opazovalcev odličen. Ugotovljeno je bilo, da so tovrstne vaje nujne za usposabljanje gasilcev pri ga- šenju požarov v naravi s pomočjo letalni- kov in tudi njihovih posadk, da bi bilo ga- šenje čim bolj učinkovito.« Vaja je potekala v okviru rednega usposa- bljanja članov letalske enote Slovenske voj- ske za potrebe gašenja, da se lahko laže predvideva, koliko so lahko ob požarih le- talniki v pomoč gasilcem in v kakšnih vr- stah požarov lahko Slovenska vojska sode- luje ter pomaga. Na vaji je sodelovalo 38 gasilcev iz gasil- skih društev PGD Rečica ob Savinji, PGD Pobrežje ob Savinji, PGD Grušovlje in PGD Luče z enoto za posredovanje v viso- kogorju ter pilot major Darko Sovič in teh- nik letalec štabni vodnik Miha Ribič z le- talom pilatus PC-6 turbo porter Slovenske vojske. »Zelo si želimo tako dobrega sodelova- nja in razumevanja s pripadniki Sloven- ske vojske, kot je bilo na tej vaji pri načr- tovanju ter tudi izvedbi,« je poveljnik GZ ZSD Slavko Bric povedal po uspešno kon- čani vaji. Tehnik letalec štabni vodnik Miha Ribič in pilot major Darko Sovič Polnjenje 700-litrskega rezervoarja Testni odmet vode na vzletišču v Zgornjem Pobrežju Prvo testno šolanje usmerjevalcev združenega ognja Usmerjevalci združenega ognja (JTAC) predstavljajo zmogljivost, ki je bistve- na za učinkovito uporabo ognjene podpore, neodvisno od nacionalne pripa- dnosti enote, ki izvaja to podporo na bojišču. Tako je Slovenska vojska sprejela odločitev, da se delovanje usmerjevalcev dvigne na višjo raven z vzpostavitvi- jo šole za usmerjevalce združenega ognja. Oktobra so tako izvedli prvo testno šolanje po novem programu, ki ga bodo certificirali aprila 2016. Besedilo: Nataša Oblak Fotografija: Bruno Toič V okviru Srednjeevropske pobude za so- delovanje na področju obrambe (Cen- tral European Defence Cooperation ‒ CEDC) so se države Srednje in Vhodne Evrope odločile za skupen pristop k oblikovanju regio- nalne zmogljivosti. Kot nacionalni prispevek k uresničitvi omenjene regionalne pobude Repu- blika Slovenija vidi nacionalno šolo za usmerje- valce združenega ognja, ki jo Slovenska vojska vzpostavlja na letališču Cerklje ob Krki. Konč- ni cilj je, kot smo že pisali, vzpostaviti akrediti- rano regionalno večnacionalno šolo za usmer- jevalce združenega ognja, kar pomeni, da bodo v stalno osebje šole vključeni tudi pripadniki, ki jih bodo napotile sodelujoče države, usposa- bljanje pa bo temeljilo na izpolnjevanju Nato- vih standardov in standardov ZDA. Republika Slovenija namerava k sodelovanju povabiti dr- žave Srednje in Vzhodne Evrope, ki sodelujejo v okviru CEDC. Usmerjevalec združenega ognja mora biti zrel in sposo- ben opravljati več stvari hkrati v stresnih razmerah Do zdaj je bilo usposabljanje za usmerjevalce združenega ognja to kot dodatno funkcionalno vojaško izobraževanje in usposabljanje. Šola, ki se vzpostavlja v Vojašnici Cerklje ob Krki, je oktobra izvedla prvi testni tečaj po Natovih standardih. Prvi pogoj vsakega, ki želi postati usmerjevalec združenega ognja, je dobro zna- nje angleškega jezika, saj vse poteka v anglešči- ni. Prav tako mora biti sposoben delati več stva- ri hkrati pod stresom. Tečaj traja pet tednov, od tegasotrijetedninamenjeniteoretičnemudelu, zadnja dva pa potekata na terenu, kjer jim pri urjenju pomaga tudi letalska flota. Ko pripadnik uspešno konča tečaj in pridobi certifikat, ne pomeni, da je postal usmerjevalec združenega ognja. Čaka ga še urjenje z enoto na terenu, da bo pripravljen za delovanje na tere- nu. Njegov poveljnik bo odločil, kdaj je samo- stojen in pripravljen na bojne naloge ter delova- nje na terenu, da bo povezan s pripadniki enote in si bodo medsebojno zaupali. Usmerjevalec združenega ognja mora imeti vse informaci- je, od vrste naloge in terena, kamor odhaja, do vremenskih razmer v času izvedbe naloge, saj to vpliva na njegovo delovanje in svetovanje po- veljniku pri opravljanju naloge. Usmerjevalec združenega ognja je, ko zaprosi za zračno podporo, za pilota vez s tlemi in mora natančno vedeti, kaj se dogaja na tleh, poleg tega pomaga pri določanju tarč oziroma pilo- tu zaradi oddaljenosti od terena pomaga razu- meti, kaj se na tleh dogaja. Pilotu mora dati pra- vilne usmeritve, na primer s katere strani pride do tarče, ali se letalo lahko umakne s terena, lo- čiti ga mora od drugega letalskega prometa, mu zagotoviti varnost zračnega prostora in ga ob- varovati groženj s tal. Pilot, s katerim je na vezi, mora usmerjevalcu združenega ognja podati informacijo o tipu letala oziroma helikopterja, katerooborožitevimainkakolahkouporabile- talnik. Hkrati mu pilot lahko, če je varno, zago- tovi opazovanje iz zraka in mu pove, kaj se na tleh dogaja, saj lahko v določenih primerih tla bolje opazuje kot on. Usposobljenost usmerjevalcev združenega ognja določata Natov STANAG 3797 in ame- riški dokument JTAC Memorandum of Agre- ement (MOA). Dokumenta določata minimal- na merila za usposobljenost usmerjevalcev, merila za ohranjanje njihove usposobljenosti (kondiciranje), kategorije usmerjevalcev (pri- pravnik, certificirani JTAC, kvalificirani JTAC in inštruktor JTAC), akreditacijo nacional- nih programov, šol in taktičnih simulatorjev za usmerjevalce ter natančen popis znanja, ki ga mora po končanem usposabljanju obvladati usmerjevalec povsem samostojno. Slovenija je implementirala STANAG 3797, postopek pri- stopa k JTAC MOA pa je v sklepni fazi.
  • 13. 24 SV SV 25 VARNOSTNA KULTURA Varnostna kultura Besedna zveza varnostna kultura nam že nekaj časa ni več tuja. Vsi smo jo slišali, jo poznamo in tudi razumemo, vendar je ob poskusu definiranja ne moremo enopomensko opredeliti. V literaturi najdemo različne razlage, ki so odvisne predvsem od strokovnega področja, na katerem je izraz upora- bljen. Navedeni so pojmi organizacijsko-varnostna kultura, varnostna kultu- ra v podjetjih, prometu, zdravstvu in na delovnem mestu kot del splošne kul- ture posameznika, določenega okolja ali družbe in drugega. Besedilo: Gregor Majcen V arnostno kulturo omenja tudi Re- solucija o strategiji nacionalne var- nosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 27/10), v njej pa je navedeno »Re- publika Slovenija bo razvijala mehanizme za krepitev splošne varnostne kulture …« in »Pomemben nacionalno-varnostni temelj je tudi dosežena stopnja varnostne kulture v družbi.«. Izraz varnostna kultura še ni enopomenski in le domena varnostnih struktur države, tem- več je pomembna stična točka vseh področij, na katerih sta nujni ozaveščenost in zaveza- nost temu, da se vedenjski vzorci in postopki ne smejo prepustiti rutini, samovolji ali celo, da se oblikujejo glede na vsakokratne okoli- ščine, temveč sta nujna aktiven odnos člove- ka do zaščite in varovanja ter dojemanje po- mena varnosti. Pomen in značilnosti varno- stne kulture Raven varnostne kulture pomembno prispe- va k dobremu delovanju sistema in zadeva vse. Za razvoj, vzdrževanje in izboljšanje var- nostne kulture moramo zaposleni pri svojem delu upoštevati naslednje pravne, organiza- cijske, varnostne in etične vrednote: – veljavno zakonodajo, – poslanstvo, vizijo in poslovno ter var- nostno politiko organizacije, – notranje akte, ki vzpostavljajo notranji pravni red, in vzpostavljene varnostne standarde, – vzpostavljen varnostni režim na lokaci- jah in v zgradbah, – ukrepe za zmanjšanje tveganj na delov- nih mestih, – opozorila in ukrepe varnostnega osebja, – etična načela dela in poslovanja, – odgovornost za kršitve. Za visoko varnostno kulturo je značilno: – Varnost je opredeljena kot vrednota. – Odgovornost vsakega posameznika je jasno opredeljena. – Varnost je integrirana v vsako dejavnost. – Varnostna kultura se dogaja kot nene- hen postopek. – Varnost se zagotavlja usklajeno. Zavedanje pomena varnostne kulture Dosledno moramo upoštevati ukrepe in postopke, ki so vzpostavljeni in so name- njeni preprečevanju neželenih dogodkov, kot so na primer dostopi nepooblašče- nih do prostorov ali podatkov. Zaveda- ti se moramo nevarnosti škodljivih posle- dic in možnega vpliva škodljivih posledic na interes ter delovanje države oziroma organizacije. Neupoštevanje varnostnih ukrepov Razloge za neupoštevanje varnostnih ukre- pov lahko strnemo v: – neznanje in/ali neusposobljenost: Pri vzpostavitvi visoke ravni varno- stne kulture so pomembni izobraževanje, usposabljanje in vzgoja, torej izobraževa- nje kot pridobivanje znanja v izobraževal- nih ustanovah, usposabljanje za delo, ki ga opravljamo, in vzgoja, ki poteka hkrati z omenjenima. – nezavedanje obstoja groženj in neza- vedna malomarnost: Napačno je razmišljanje: »Le kaj imam jaz takega, kar bi skrival, kaj takega vem ali delam, da bi lahko kdo to zlorabil?« ali »Kaj neki se mi lahko slabega zgodi, saj sem že zdaj preveč previden?« Za primer bi navedel določbo prvega od- stavka 12. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – UPB, 9/10 in 60/11), ki pravi: »Pooblaščena oseba dolo- či za tajen tudi podatek, ki je nastal z zdru- ževanjem ali povezovanjem podatkov, ki sami po sebi sicer niso tajni, če tako zdru- ženi ali povezani pomenijo podatek oziro- ma dokument, ki ga je treba zavarovati iz razlogov, določenih s tem zakonom.« Tu je mogoče res govor o tajnih podatkih, vendar lahko ugotovimo, da navedeno go- vori o zakonitosti, ki jo koristno upora- bljajo analitične službe. Posamezni podat- ki mogoče res ne povedo veliko, vendar se lahko z njihovo obdelavo pridobijo in- formacije, katerih vsebina le ni tako ne- pomembna in lahko omogoči podrobnejši vpogled ter zlorabe. – varnostnim ukrepom se ne pripisuje dovolj pomembnosti: Ko in dokler naše delo ter življenje potekata nemoteno, ni težav, povezanih z varnostjo, in imamo občutek, da so razmere, v kate- rih smo, pod našim nadzorom, je navadno eden izmed prvih odzivov opuščanje varno- stnih ukrepov in zanemarjanje pozornosti do dejavnikov, ki bi nam lahko škodovali. NADALJEVANJE ČLANKA NA 29. STRANI ObjaveMinistrstva zaObraMbO Št.320,november2015 1sv 5134. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU PODČASTNIKAOBUPOKOJITVI včinvišjipraporščak: JožefROMIH,1960 Številka:811-11/2015-24 Datum:4.9.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5135. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU ČASTNIKOVOBUPOKOJITVI včinpolkovnik: BojanPIŠTAN,1958 VladoŽGEČ,1960 Številka:811-11/2015-25 Datum:4.9.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5136. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU PODČASTNIKOVOBUPOKOJITVI 1.včinvišjipraporščak: AntonRUPNIK,1960 2.včinvišjištabnivodnik: SonjaKOŽAR,1958 TomažPERŠE,1959 LidijaVONČINA,1959 Številka:811-11/2015-27 Datum:1.10.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5137. Napodlagiprvegaodstavka45.členaZa- konaoslužbivSlovenskivojski(Ur.listRS,št. 68/07)inKriterijevzaizrednapovišanjavoja- škihosebvčinuobupokojitvi,št.811-1/2009- 915zdne11.9.2009,izdajam ODREDBO OIZREDNEMPOVIŠANJU ČASTNIKAOBUPOKOJITVI včinmajor: SilvesterČEKADA,1958 Številka:811-11/2015-26 Datum:1.10.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5138. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)in1.odstavka80.členaPravilnikaopri- znanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS,št. 41/07,4/11,86/11,105/13in37/15)izdajam ODREDBO OPODELITVIPRIZNANJ MINISTRSTVAZAOBRAMBO I.zlatomedaljoSlovenskevojske prejmejo: BoštjanBLAZNIK,1965 FrancKORAČIN,1966 MilanNARAT,1961 MartaPREVOLŠEK,1964 II.srebrnomedaljogeneralaMaistra prejmeta: MirkoEKART,1974 GregorKOBAL,1971 III.srebrnomedaljoSlovenskevojske prejmejo: DamjanBEVK,1973 VidoBLAŽIČ,1967 NatašaHOČEVAR,1971 DamijanKELENC,1971 SlavkoKRAJNČIČ,1970 MihaKUHAR,1960 MihovilLOŽAR,1982 BoštjanŠKUFCA,1970 BogomirTOMAŽIČ,1965 IV.bronastomedaljogeneralaMaistra prejmejo: TanjaBLATNIK,1969 PavelFAJFAR,1980 RobertGORŠE,1966 BoštjanHVALA,1976 MatejKRAJNC,1970 AndrejLIKAR,1970 StojanMARN,1963 MajaNEUDAUER,1979 DragoŠEBALJ,1966 DamirVOGRINEC,1974 V.bronastomedaljoSlovenskevojske prejmejo: ŽigmondBALOG,1984 MarkoHLEBANJA,1980 AlojzijKUMP,1958 DenisMIKLAVC,1979 DaniloRUS,1980 VI.medaljoministrazaobrambo prejme: MarkoBIJOL,1968 VII.srebrnomedaljozaznanstveno- raziskovalnedosežkeFridolinKavčič prejme: StankoHOČEVAR,1947 VIII.srebrnomedaljozakulturnedo- sežkeinpromocijoSVAndrejKomel, plemenitiSočebran prejme: CvetkaŠEŠKO,1975 IX.strelnoorožje prejmeta: BrankoOVIJAČ,1970 StankoVEDLIN,1958 Številka:094-2/2015-41 Datum:19.10.2015 AndrejaKATIČ MINISTRICA 5139. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.list RS,št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA GENERALŠTABASV medaljovslužbimiru prejmejo: DanijelJANŽEKOVIČ,1989 TadejKNUPLEŽ,1984 ErikŠAVS,1978 Številka:094-3/2015-136 Datum:4.9.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5140. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo)indrugegaodstavka80.členaPravilni- kaopriznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.list RS,št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15) izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJA GENERALŠTABASV medaljovslužbimiru prejmejo: TomažHARLE,1976 SimonJERONČIČ,1970 IgorŽEŽLIN,1965 Številka:094-3/2015-137 Datum:4.9.2015 Generalmajor Dr.AndrejOSTERMAN NAČELNIKGENERALŠTABASV 5141. Napodlagi54.členaZakonaoobrambi(Ur. listRS,št.103/04‒uradnoprečiščenobese- dilo),drugegaodstavka80.členaPravilnikao priznanjihMinistrstvazaobrambo(Ur.listRS, št.41/07,4/11,86/11,105/13in37/15)in UkazaLOGBR,št.094-5/2013-178zdne12. 11.2013,izdajam UKAZ OPODELITVIPRIZNANJ LOGISTIČNEBRIGADE I.bronastomedaljoLOGBR prejmejo: EmilBATIČ,1968 ŽeljkoCEROVAC,1966 RobertČERNIVEC,1964 MarijanČESNIK,1962 IgorDEKLEVA,1970 DušanDOBAJA,1966 JanezDOLNIČAR,1969 NatašaFELKAR,1969 MilenaGALUF,1981 VladimirGAŠPER,1968 PrimožHODAK,1973 TomNinoKASTELIC,1974 AntunKIRALJ,1955 StankoKORENJAK,1970 EdvardKOTNIK,1964 ZlatkoKVRŽIĆ,1978 JožeLUŽAR,1971 IztokMLAKAR,1974 RobertNUČIČ,1970 NivesOPREŠNIK,1987 GregorPIPP,1974 IgorPIRC,1960 AlešROPRET,1966 BrankoSIMŠIČ,1960 EdvardSTAROVERSKI,1969 TomažSTOPAR,1972 RobertTOMŠE,1973 IgorVALANT,1961 IgorVERŠNIK,1976 II.bronastoplaketoLOGBR prejme: ZAPOVJEDNIŠTVOZAPOTPORUOSRH III.pohvalopoveljnikaLOGBR prejmejo: NatašaBAJC,1980 AndrejaBOGATAJMARKELJ,1969 EVOJPETRAPETRIČAKRANJ LeonHOZJAN,1984 IngeKEMPERLE,1969 SašoKORITNIK,1982 StojanKOTNIK,1980 MiranKRMELJ,1962 JankoMAJCEN,1971 LudvikLinoPIRC,1972 BorutPIRNAT,1975 ToniRAKUŠ,1966 GregorŠAJTEGEL,1977 BrankoŠEŠERKO,1958 TomažVINTAR,1970 MarijZAVRŠNIK,1979 BrankaZIDAR,1966 Številka:094-3/2015-72 Datum:1.7.2015 Brigadir MilanŽURMAN POVELJNIKBRIGADE