SlideShare a Scribd company logo

SV_03-2016_01

•
•
N
Nata?a Oblak
1 of 52
Download to read offline
VLADA V PODRAVSKI REGIJI INTERVJU MAG. ŽELJKO KRALJ DAN CIVILNE ZAŠČITE BREZPILOTNIKI V SLOVENSKI VOJSKI ŠTEVILKA 3MAREC 2016 PREVERILI USPOSOBLJENOST IN IZBOLJŠALI POVEZLJIVOST
2 SV VSEBINA 4 aktualno V SLOVENSKI VOJSKI PRVA TRI BREZPILOTNA LETALA 6 izpostavljamo DELOVNO SREČANJE OBRAMBNIH MINISTROV SLOVENIJE IN MAKEDONIJE 8 intervju Z ODPRODAJO DO DENARJA ZA NOVE NALOŽBE 11 iz naših enot TRDEN DOKAZ 6 POTRDIL USPOSOBLJENOST PEHOTNIH VODOV PREMAGOVALI STRAH PRED OGNJEM USPEŠNO KONČAN TACEVAL TRIDNEVNO STRELSKO USPOSABLJANJE NA TEČAJU ZA VADITELJA 20 skrb za vojaka OTROCI PRIPADNIKOV SV POČITNIKOVALI NA POKLJUKI 23 z orkestrom ORKESTER SV ZAČENJA TRETJE DESETLETJE DELOVANJA 29 zaščita in reševanje OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE ZAHVALA ZA TRUD, SOLIDARNOST IN POŽRTVOVALNOST BELA VOJNA V ZALEDJU SOŠKE FRONTE 34 obrazi POKLICNO DELO IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE STA PRI MENI USKLAJENA 36 šport v vojski PADEC TI VZAME ČAS 38 varnostna kultura SOCIALNI INŽENIRING 41 napisali ste POMOČNIK GENERALNEGA SEKRETARJA NATA V SLOVENIJI O KIBERNETSKI VARNOSTI 42 ste vedeli? 25. OBLETNICA VAJE PREMIK-91 43 preživetje GLINENA POSODA (2. DEL) 44 predstavljamo POT MIRU OD ALP DO JADRANA 45 terminološki kotiček STROJNO PREVAJANJE 46 pojdite z nami PREPROSTO ČUDOVITO 48 odlikovanja v sv PRIZNANJE ZA DELO NA ŠPORTNEM PODROČJU 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICE 50 razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA 6 14 23
SV 3 Ko sem pred časom sedela na enem izmed slovenskih vršacev, sem opazovala let planinskega orla. Bil je zgodnji jesenski dan, topel za tisti čas in sonce se je že počasi spuščalo. Orel je zaokrožil in izginil, jaz pa sem se izgubila v spominih. Spomnila sem se zgodbe, ki mi jo je oče povedal v otroštvu, ko mi je vsak večer bral Disneyjeve knjige. Saj se še spomnite tistih štirih, zelena, rdeča, modra in oranžna. Ustavila sva se pri orlu in povedal mi je zgodbo, kot še velikokrat za tem. »Orel živi tako dolgo kot človek,« mi je dejal oče, »vendar pa, da doživi to starost, mora narediti nekaj res velikega. Z leti se njegovi ostri kremplji obrabijo, njegova peresa postanejo težka in kljun ukrivljen. Takrat mora sprejeti težko odločitev.« Moje oči so bile velike in široko razprte, ko sem ga poslušala. »Najprej odleti v svoje gnezdo. S seboj ima kamen, v katerega kljuva, da mu odpade kljun.« »Ali ga ne boli?« vprašam. »Seveda ga, toda to mora narediti,« mi odgovori oče in nadaljuje: »Ko mu zraste nov kljun, si z njim populi kremplje. In ko mu zrastejo novi, prožni kremplji, si populi še peresa.« »Toda, oči, to boli. Zakaj to dela?« sem ga spraševala. »Zato, da lahko živi dolgo. Včasih moramo narediti nekaj res bolečega, da bi preživeli.« Takrat nisem razumela očetovih besed, vendar pa življenje prinese različne preizkušnje, ki ti pomagajo razumeti to zgodbo. Spremembe, ki jih vnesemo v življenje, včasih prostovoljno, večinoma pa nanje nismo dobro pripravljeni, so boleče in take tudi morajo biti, da se osvobodimo bremen preteklosti ter zaživimo. Ko gledam današnji čas, smo na pragu sprememb. Za nekatere so veliko breme, za druge dobrodošle. Veliko se jih boji, ne toliko sprememb kot poti v neznano. Ljudje smo navajeni bivati v udobju, včasih za visoko ceno. Če sem za kaj hvaležna staršema, sem za to, da sta me naučila spoprijemati se s spremembami, se ne ustrašiti izzivov in vedno trezno, toda hitro razmisliti ter poiskati rešitev. Čas, v katerem živimo, pred nas postavlja prav to. Iskati rešitev, biti del rešitve in ne težave. Besede, ki mi še danes odzvanjajo v ušesih, je povedal kolega podčastnik, ki ga cenim in spoštujem: »Ne hodi k meni s težavami, pridi z rešitvami, drugače sploh ne pridi.« To je moj moto že dalj časa. Slovenska vojska se s težavami spopada že več let, vendar ko spremljam delo vojakov, podčastnikov in častnikov, ki živijo in dihajo z uniformo, vidim ljudi, ki vsak dan znova iščejo rešitev in kljubujejo času, v katerem živimo. Včasih se vprašam, ali ne bi bilo bolje, da bi rekli, da je dovolj, ne gre več tako naprej, so prišli do roba in lahko le še skočijo. Na to vprašanje mi je odgovoril major, ko sva se pogovarjala za članek, ki ga boste prebrali v tokratni reviji. »Nataša, mi vedno najdemo rešitev. Vedno. Smo v času, v kakršnem smo. Mi se moramo temu prilagoditi in iz tega narediti največ.« To, dragi bralci, želim tudi vam. Pred nami so izzivi, je čas, ki bo od nas zahteval iskanje rešitev. Bodite pogumni, osvobodite se bremen in izkoristite čas sedanjosti. Za konec le še besede Jaroda Kintza: Če mislite, da se vam ni treba učiti, graditi na sebi in se razvijati, prihaja moj odgovor v obliki cestnoprometnih predpisov: Stop. Konec poti. Nataša Oblak UVODNIK Spremembe so vedno boleče 16 20 29 11
4 SV AKTUALNO V SLOVENSKI VOJSKI PRVA TRI BREZPILOTNA LETALA Konec februarja je Ministrstvo za obrambo prevzelo prvi od štirih kompletov brez- pilotnih letal bramor, ki ga sestavljajo trije letalniki s pripadajočo opremo slo- venskega proizvajalca podjetja C-Astral. Letalo je zdaj v postopku uvajanja v operativno uporabo v Slovensko vojsko, postopek uvedbe pa naj bi bil končan predvidoma junija. »V projektih, kakršen je projekt brezpilotnih letal, združuje- mo nacionalno kupljeno zmogljivost s programsko opremo IMINT in sistemi AGS, ki se razvijajo v okviru Nata. To je način dela, s katerim smo uspešni in učinkovito pridobivamo celovito zmogljivost. Prihranki so zaradi premišljenega in načrtnega delovanja veliki tako pri stroških izvedbe projekta kot tudi v življenjski dobi upora- be sredstev,« je poudaril vodja oddelka za vodenje projektov v Sektorju za opre- mljanje Miha Matek. Z OBVEŠČEVALNIMI PODATKI DO VEČJE ZAŠČITE SIL Brezpilotna letala bo SV uporabljala za prido- bivanje obveščevalnih podatkov na taktični ravni za zagotavljanje zaščite sil pri opravlja- nju nalog vojaških enot v mednarodnih ope- racijah in na misijah v tujini ter za opravljanje podpornih nalog v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nakup brezpilotnih letal je pomemben tudi za razvoj zmogljivosti SV in doseganje ciljev sil v Natu. Brezpilotna letala, opremljena s senzorji in ka- merami, omogočajo pridobivanje slikovnega gradiva iz zraka, s katerim se podpirata odlo- čanje in načrtovanje delovanja SV v miru ter v mednarodnih operacijah in na misijah v tujini. S sodelovanjem SV v mednarodnih operacijah se povečuje potreba po zagotavljanju podatkov z brezpilotnimi letali in drugimi zmogljivostmi za izvidovanje iz zraka, saj je verjetnost napa- da na lastne sile vedno večja, po drugi strani pa sta pravočasna identifikacija grožnje in razpo- ložljivost verodostojnih ter sprotnih obvešče- valnih podatkov bistveni za zaščito sil. Brez- pilotna letala spadajo v opremo, ki zagotavlja zmogljivosti SV tudi pri opravljanju zakonsko določenih nalog v miru in pri podpori sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatki, pridobljeni z brezpilotnimi letali, se namreč lahko uspešno uporabijo pri podporni nalogi varovanja državne meje, nalogah iska- nja in reševanja ter naravnih in drugih nesre- čah, kot so požari, poplave itn. Sistemi brezpi- lotnih letal so tudi del cilja zmogljivosti Nata v okviru sistema ISTAR (Intelligence, Surveil- lance, Target Acquisition and Reconnaissan- ce), to je sistem obveščevalne dejavnosti, nad- zora prostora, določanja ciljev in izvidovanja. Projekt brezpilotnih sistemov bo v povezavi z izgradnjo sistema IMINT (Imagery Intelligen- ce), ki pomeni zbiranje obveščevalnih podat- kov z obdelavo slikovnega gradiva, satelitskih posnetkov, posnetkov izvidniških letal, brezpi- lotnih letal in kartografskega materiala, omo- gočil, da bo zbrano slikovno gradivo zagotovi- lo čim večji analitični učinek ter boljšo podporo sistemu bojnega odločanja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič BREZPILOTNA LETALA, NATOV PROJEKT AGS IN PROJEKT IMINT PODLAGA ZA ZDRUŽENO OBVEŠČEVALNO- IZVIDNIŠKO DEJAVNOST Izkušnje tujih vojsk in tudi slovenske kaže- jo, kako pomembna je za poveljnika celovita slika stanja bojišča. Združena obveščevalno- izvidniška dejavnost JISR (Joint Intelligence, Surveillance and Reconnaissance) zagotavlja informacije, na podlagi katerih lahko povelj- niki sprejemajo pravočasne in prave odloči- tve. »Čeprav si danes lahko pomagajo s sodob- nimi sredstvi, sateliti, brezpilotnimi letalnimi sistemi in informacijsko tehnologijo, so zbira- nje podatkov, njihova analiza in distribucija do poveljnikov enako pomembni, kot so bili v času Aleksandra Velikega. Medtem ko nadzor in izvidništvo lahko odgovorita na vprašanja kaj, kdaj in kje, lahko združena obveščevalno- izvidniška dejavnost zagotavlja odgovore na vprašanji kako in zakaj,« je dejal vodja projek- ta IMINT Marijan Slak iz Službe za informa- tiko in komunikacije MO. Obrambne interese Slovenije na strateški in operativno–taktični ravni bosta MO in SV v sodelovanju z Natom podpirala z vzpostavitvijo dejavnosti JISR. Končan projekt nakupa brezpilotnih siste- mov, Natov projekt nadzora kopnega iz zraka AGS (Allied Ground Surveillance) in projekt IMINT bodo v prihodnje glavne zmogljivosti JISR, ki bodo zagotavljale podporo enotam SV v domovini in na tujem ter sistemu zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah. NAKUP BREZPILOTNIH LETAL RAZREDA MINI OPTIMALNA REŠITEV ZA ZMOGLJIVOSTI SLOVENSKE VOJSKE SV do zdaj še ni imela sistema brezpilotnih letal, ki bi zagotavljal učinkovito podporo ak- tivnostim, ki jih enote SV zagotavljajo pri iz- vajanju nacionalne in mednarodne varnosti. V preteklih letih sta bila v okviru izvajanja ciljnih razvojnih projektov (CRP) sicer pri- dobljena minimalno znanje in oprema, ki sta bila dobra podlaga za nadaljnjo vzpostavljanje zmogljivosti brezpilotnih letal v SV. Sredstva in oprema, ki so bili pridobljeni v okviru CRP, so bili večinoma improvizirani in ne izpolnju- jejo minimalnih tehničnih zahtev brezpilo- tnih letal in zmogljivosti za Nato. Brezpilotni sistemi razreda mini, ki so namenjeni taktič- ni ravni, torej podpori manevrskih čet in ba- taljonske bojne skupine, so optimalna rešitev za razvoj teh zmogljivosti, saj ima SV težišče bojnega delovanja v nacionalnem in mednaro- dnem okolju na bataljonskih bojnih skupinah. Za zagotavljanje podatkov je sicer na voljo tudi uporaba nekaterih drugih vrst letalnikov, kot so brezpilotni sistemi višje kategorije, helikop- terji, baloni in letala s posadko, vendar je izbor brezpilotnih letalnikov razreda mini najboljša izbira, saj se prednost kaže tudi v nizkih obra- tovalnih in vzdrževalnih stroških ter taktič- no-tehničnih zmogljivostih. NA TESTIRANJU USPEŠEN LE SLOVENSKI C-ASTRAL Priprava in izvedba projekta brezpilotnih letal razreda mini sta potekali skoraj tri leta od po- trditve dokumenta identifikacije investicij- skega programa. Postopek je vključeval kon- ferenco ponudnikov, v postopku izbire pa je potekalo tudi testiranje izdelkov. Pri pripravi dokumenta investicijskega programa so iskali morebitne ponudnike sistemov brezpilotnih letal. Našli so štiri ponudnike, in sicer iz Slo- venije, Nemčije, Italije ter Francije. Na podlagi
SV 5 podatkov uporabnika, vojaških atašejev in se- znama slovenskih podjetij v obrambni indu- striji je bilo povabljenih k predstavitvi njiho- vih izdelkov sedem podjetij, od katerih se jih je na vabilo odzvalo šest, štiri pa so predsta- vila njihove izdelke na MO. Ministrstvo je po izpolnitvi vseh zakonskih pogojev in zahtev v postopku za sklenitev okvirnega sporazu- ma za nakup brezpilotnih letal razreda mini do roka, določenega za oddajo, dobilo pet pra- vočasnih ponudb ponudnikov. Po javnem od- piranju in postopku pregleda ponudb, s kate- rim sta se ugotavljali pravilnost in primernost ponudbe, so ugotovili, da ena ponudba ni bila primerna in ponujeni izdelki niso v ce- loti ustrezali tehničnim zahtevam naročnika. Ponudbe preostalih štirih ponudnikov so iz- polnjevale tehnične zahteve naročnika. S temi ponudniki so opravili sestanek in pogajanja, na katerih so preučili ponujeno blago, se do- govorili o testnih letih ter določili rok za od- dajo končnih ponudbenih cen, pri čemer so določili, da se po testnih letih odprejo le po- nudbe ponudnikov, ki so uspešno opravili te- stne lete. Do roka za oddajo končnih ponudb je naročnik dobil ponudbe treh ponudnikov, testnih letov pa sta se udeležila le dva, in sicer podjetje C-Astral, ki je uspešno opravilo te- stni let, ter drugo podjetje Micos, ki testnih letov ni v celoti uspešno opravilo, zato se je ponudba tega ponudnika izločila iz nadaljnje- ga postopka. Na javnem odpiranju ponudb so tako odprli le končno ponudbo edinega preo- stalega ponudnika, podjetja C-Astral. S pod- jetjem je bil sklenjen okviren sporazum za nakup brezpilotnih letal bramor v skupni vrednosti ponudbe za en komplet brezpilo- tnih letal razreda mini, začetni paket rezerv- nih delov, dokumentacijo in usposabljanje v vrednosti nekaj več kot 307.000 evrov brez DDV in v skupni ocenjeni vrednosti za štiri komplete, začetne rezervne dele, dokumenta- cijo in usposabljanje v višini 1.283.637 evrov z DDV za 36-mesečno obdobje. »S temeljito pripravo investicijskega programa in nači- nom izbora ponudnika nam je uspelo za Slo- vensko vojsko pridobiti opremo za komerci- alno zelo ugodno ceno, ki je v tem trenutku v svojem razredu med najboljšimi,« je ocenil vodja projekta brezpilotnih letal Marko Gru- den iz Sektorja za opremljanje. SLOVENSKI VOJSKI LETALNIK BRAMOR GEO IN DVA BRAMOR C4EYE Ministrstvo za obrambo je v prvem komple- tu dobilo tri brezpilotne letalnike bramor, in sicer enega tipa bramor gEO ter dva letalni- ka bramor C4EYE. Komplet brezpilotnih letal bramor poleg letalnikov s pripadajočimi sen- zorji sestavljajo tudi zemeljska postaja, kata- pult na elastiko in vodotesni transportni na- hrbtnik. Letalo bramor ima razpon kril 230 centimetrov, v dolžino meri 96 centimetrov in tehta 3,8 kilograma. Letalo je izdelano modu- larno iz naprednih kompozitnih materialov, kevlarja in karbonskih vlaken, ki zagotavlja- jo majhno težo ter visoko vzdržljivost. Elek- trični pogon prek propelerja zagotavlja let do tri ure. Letalo, ki lahko doseže največjo viši- no do 4000 metrov, vzleti prek katapulta z ela- stikami, v letalo vgrajen avtopilot pa omogoča načrtovanje rute leta, popolno avtonomnost leta od vzleta do pristanka in izvedbo korek- ture rute med letom z zemeljsko postajo. Leta- lo bramor pristane s padalom, ki je integrira- no v trup letala. V nos različice letala bramor gEO je vgrajen digitalni fotoaparat ločljivo- sti 24 MP, kar omogoča mapiranje in ortofo- to posnetke površin z ločljivostjo centimeter. Druga različica letala bramor C4EYE ima v sprednji del letala vgrajen žiroskopsko stabi- liziran IR-senzor, ki omogoča delovanje pod- nevi in ponoči. Ministrstvo za obrambo naj bi za Slovensko vojsko dobavilo štiri komplete brezpilotnih letal bramor, pri čemer je pogod- ba sklenjena za tri leta, kar pomeni, da se bo obseg naročil prilagajal potrebam in razpolo- žljivemu denarju. Vsak vod brezpilotnih letal v sestavi obveščevalno-izvidniških čet 1. in 72. brigade SV bo dobil po dva kompleta. Z brez- pilotnimi letali bo SV vzpostavila obveščeval- no-izvidniške zmogljivosti za zagotavljanje zaščite sil pri opravljanju nalog v operacijah in na misijah v tujini ter pri podpori sistemu var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
6 SV IZPOSTAVLJAMO Delovno srečanje obrambnih ministrov Slovenije in Makedonije V četrtek, 10. marca, je bil na enodnevnem delovnem obisku v Republiki Sloveniji minister za obrambo Republike Make- donije Zoran Jolevski. Ministra sta del pogovorov nameni- la pregledu dvostranskega sodelovanja med državama na obrambnem in vojaškem področju, ki sta ga ocenila kot ze- lo uspešno predvsem na vojaških vajah in usposabljanjih ter strokovnih tečajih. Veliko pozornosti sta namenila tudi begun- sko-migrantski problematiki. Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik L etos Ministrstvo za obrambo na področju dvostranskega sode- lovanja pričakuje dogovor tudi o ponovni skupni izvedbi aktiv- nosti na vojaškem vadišču Krivolak, kar smo v preteklih letih že uspešno izvajali. Ministra sta izmenjala izkušnje glede sodelovanja obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah, ki z udeležbo v MOM prevzemata svoj del bremena pri zagotavljanju ter ohranja- nju varnosti in stabilnosti v svetu. Slovenija pozdravlja napredek Ma- kedonije pri izvajanju obrambnih reform in ostaja med najtrdnejšimi zagovornicami ter podpornicami njenega približevanja evro-atlant- skim integracijam, je v pogovorih poudarila ministrica Andreja Katič in vso podporo ter pomoč zagotovila tudi v prihodnje. Po besedah ministrice je evro-atlantska širitev na Zahodni Balkan eden bistvenih promotorjev napredka, ki zagotavlja stabilnost regije kot celote. Prav zato Slovenija kot podpornica Natove politike odprtih vrat in širitve Severnoatlantskega zavezništva na Zahodni Balkan zagovarja sta- lišče, da mora evro-atlantska perspektiva ostati realna tudi za Ma- kedonijo. Ministrica je seznanila makedonskega kolega s prenovo temeljne zakonodaje, tako Zakona o obrambi kot Zakona o službi v Slovenski vojski. Državi pripravljata strateški pregled obrambe in prav pri tem sta se obrambna ministra strinjala, da bo izmenjava iz- kušenj med ministrstvoma na strokovni ravni izredno pomembna in koristna za nadaljnje delo. Makedonski minister je poudaril, da so v obrambnem resorju že izvedli več reform za doseganje Natovih standardov, in izrazil upanje v napredek v procesu približevanja. Kot je dodal minister Jolevski, vidi prednosti članstva v integracijah pred- vsem pri obvladovanju skupnih izzivov, kot je tudi begunsko-migrant- ska problematika, čemur sta ministra namenila veliko pozornosti. Po- udarila sta, da je bistveno prizadevanje za rešitev tega vprašanja na ravni Evropske unije v sodelovanju z vsemi drugimi državami na tako imenovani balkanski poti. Pri tem je pomembno, da se ustrezno raz- bremeni pritisk begunskega toka na makedonsko-grški meji in se stro- go upoštevajo dogovorjena pravila zakonitega prestopanja meja, kar v primeru Slovenije kot schengenske države pomeni tudi strogo varovanje meja, pri čemer slovenski Policiji pomagajo pripadniki Slo- venske vojske, ki so za opravljanje svojih nalog pri širšem varovanju državne meje dobili določena širša pooblastila skladno z novim 37. a členom Zakona o obrambi za določen čas in z dvotretjinsko odlo- čitvijo državnega zbora. Kot je pojasnil makedonski obrambni mini- ster, tudi v Makedoniji policiji na terenu pri obvladovanju begunsko- migrantskega toka ob razglasitvi kriznih območij ob meji pomagajo pripadniki vojske skladno s pooblastili. MINISTRICA ZA OBRAMBO PODPISALA POGODBO Z MARIBORSKIM ŽUPANOM Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska vlade v Po- dravju v sredo, 9. marca, z županom mestne občine Maribor dr. Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo, s katero je mi- nistrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nek- danjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica, je ze- mljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževal- nega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in re- ševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zaseb- ni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila ma- riborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska ob- čina po besedah župana dr. Fištravca na njem načrtuje gradnjo ce- stne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra. ČLANI ODBORA ZA OBRAMBO SO OBISKALI VEŠČINSKI CENTER SLOVENSKE VOJSKE Člani odbora za obrambo državnega zbora so v sredo, 9. marca, obiskali Veščinski center Slovenske vojske, ki deluje v Vojašnici Jan- ka Premrla Vojka v Vipavi. Seznanili so se z delovanjem centra, si ogledali usposabljanje slušateljev na prostovoljnem služenju voja- škega roka (generacija marec 2016) in temeljnem vojaškostrokov- nem usposabljanju (generacija januar 2016) ter si ogledali vojašnič- no infrastrukturo in muzej prve svetovne vojne. NA IGU JE POTEKALA LETNA SKUPŠČINA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV V Izobraževalnem centru na Igu je v soboto, 5. marca, potekala le- tna skupščina Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), ki so se je udeleži- Fotografija:BrunoToič Fotografija:AleksandraPelkoJamnik
SV 7 Fotografija:arhivSlovenskevojske Fotografija:AlešSila Fotografija:DanielMlakar li številni člani združenja ter predstavniki drugih domoljubnih in ve- teranskih organizacij. Zbrane sta ob tej priložnosti pozdravila tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je nagovori- la zbrane. Predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor dr. Alojz Šteiner je članom podelil zlate plakete ZSČ za večletno aktiv- no delo v organizaciji in kipec generala Ivana Dolničarja štirim čla- nom, ki so se izkazali z izjemnim delom. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Oster- man je ob tej priložnosti poudaril poseben pomen ZSČ za Sloven- sko vojsko, saj ne združuje le interesnih področij, temveč je stano- vska organizacija, ki združuje tako pripadnike stalne sestave, ki danes deluje v Slovenski vojski, kot tudi nekdanje pripadnike. Mini- strica za obrambo Andreja Katič je ob letošnjem praznovanju 25 let samostojnosti in suverenosti naše države poudarila prispevek v osa- mosvojitveni vojni in pri vzpostavitvi obrambnega sistema Republi- ke Slovenije. Izpostavila je, da so usposobljeni in prizadevni pripa- dnice ter pripadniki Slovenske vojske vedno zagotovilo stabilnosti, kar se je ponovno pokazalo ob spremenjenih varnostnih razmerah. »Ob tem izzivu, ki ga je pred nas postavil množičen prihod begun- cev in migrantov na naše ozemlje, se vam zahvaljujem za vašo ne- posredno pomoč pri delu z migranti v začetnem obdobju kot tudi za celostno razumevanje teh razmer in našega položaja v njih,« je do- dala ministrica. Posebej je izpostavila tudi pomen podpore pri pri- pravi novega, spremenjenega Zakona o obrambi. LADJA TRIGLAV VPLULA V DOMAČE PRISTANIŠČE V nedeljo, 13. marca, je v Koper vplula slovenska vojaška večna- menska ladja Triglav 11 s posadko, ki je od 16. oktobra 2015 delo- vala na mednarodni misiji Evropske unije NAVFOR MED/Sophia v južnem delu osrednjega Sredozemlja. Glavnina prvega slovenskega kontingenta, katerem je poleg 34-članske posadke še pet članov nacionalnega podpornega ele- menta, je tako končala svoj mandat. Njihove glavne naloge so bile nadzor dodeljenega akvatorija v južnem osrednjem Sredozemskem morju, pregledi sumljivih plovil in reševanje ljudi v stiski na morju. De- vetkrat so reševali, in sicer trikrat povsem samostojno, v šestih prime- rih pa so podpirali druga plovila misije. Skupaj so rešili ali podpirali reševanje 1072 prebežnikov, od tega 68 otrok in 112 žensk. Poleg tega so odkrili več drugih plovil s pre- bežniki, ki so jim po njihovem posredovanju pomagale druge lad- je misije Evropske unije NAVFOR MED oziroma drugih operacij. V dveh primerih so nujno medicinsko oskrbeli prebežnike na krovu lad- je. Po vsakem reševanju so skladno s pooblastili plovila pregledali in uničili ter tako preprečili ali vsaj otežili nadaljnje tihotapstvo v regiji. Skladno s pravili delovanja operacije so uničili osem gumijastih plo- vil in leseno plovilo z notranjim motorjem. S plovil je bilo odstranje- nih osem zunajkrmnih motorjev. Med delovanjem v operaciji so se posvetili tudi različnim oblikam usposabljanja na morju, tako v vlogi vadbenca kot mentorja. MINISTRICA ZA OBRAMBO NA DELOVNEM SREČANJU V URADU VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC V ponedeljek, 14. marca, je bila ministrica Andreja Katič s sodelav- ci na delovnem obisku pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdor- fer. Glavne teme pogovora so bile pravice zaposlenih v obrambnem sistemu, reševanje vprašanj pri zagotavljanju pravic posameznikov v obrambnem resorju, kot je reševanje statusa vojakov po 45. letu, re- ševanje primerov bolnih in poškodovanih pripadnikov Slovenske voj- ske, odnosi s sindikati, ki delujejo v obrambnem resorju, vprašanja, povezana z oskrbo beguncev in migrantov skladno z novim 37. a čle- nom Zakona o obrambi, ter sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah. Ministrica in varuhinja sta govorili tudi o položaju žensk v Slovenski vojski, na katerih je ministrica ocenila, da so ženske v voj- ski ustrezno zastopane in zasedajo tudi vodilne položaje ter sodeluje- jo v mednarodnih operacijah in na misijah, pri čemer so pogosto ne- nadomestljiv del kontingenta, predvsem pri stikih z ženskami in otroki na območjih, kjer so zaradi kulturnih in verskih značilnosti pripadniki manj zaželeni. OBISK ČLANOV ODBORA ZA OBRAMBO DZ V VIPAVI
8 SV INTERVJU Z ODPRODAJO DO DENARJA ZA NOVE NALOŽBE Ministrstvo za obrambo je lani po načelu dobrega gospodarja na javnih draž- bah odprodalo številne neperspektivne premičnine, predvsem staro in neuporab- no orožje ter dotrajana osebna in vojaška vozila, s čimer je pridobilo nekaj denar- ja. Uspešne so bile tudi javne dražbe neperspektivnih nepremičnin. S tako zbranim denarjem in prihranki pri vzdrževanju ter obratovalnih stroških bodo lahko na Mi- nistrstvu za obrambo prenovili zastarel vozni park in zbrali denar za nakup voja- ške opreme, oborožitve ter streliva in najnujnejše naložbe. Več o tem lahko pre- berete v pogovoru z generalnim direktorjem Direktorata za logistiko MO mag. Željkom Kraljem. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Ministrstvo za obrambo je lani izvedlo nekaj uspešnih javnih dražb premičnin. Kako ste se tega lotili? Najbolj odmevne so bile dražbe za odpro- dajo orožja in vozil. Tudi v preteklih letih smo prodajali vozila, vendar smo jih vedno več v paketu. Zunanji kupci so se večino- ma prej dogovorili in za izklicno ceno kupi- li pakete osebnih, tovornih ali kombiniranih vozil. Vse dražbe so nekoč vodili zunanji iz- vajalci, zdaj pa jih sami. Pred časom smo v Direktoratu za logistiko analizirali stanje in ugotovili, da imamo večje količine pehotne- ga orožja. To so presežki orožja, ki jih nihče ne potrebuje. Staro orožje smo morali vsako leto pregledati, ga rekonzervirati na vsakih pet do deset let, ga prekladati, zlagati in po- pisovati, saj vsako orožje zahteva izvedbo re- dnih predpisanih postopkov, za kar smo za- pravili veliko časa ter denarja, zato smo se odločili za prodajo presežkov orožja. Po ana- lizi in pregledu zakonodaje na tem področju je sledilo usklajevanje z Ministrstvom za pra- vosodje ter z Ministrstvom za notranje zade- ve, na podlagi česar smo prišli do jasnega po- stopka in zahtev. Pripravili smo pravilnik in ga dali v obravnavo ter potrditev, s čimer smo določili pravilen postopek pri izločitvi in od- stranitvi materialnih sredstev, da je skladen z zakonodajo. Kako so potekale te dražbe in kakšen je bil njihov izkupiček? Najprej smo objavili javno dražbo za 24 kosov različnega orožja. Za posamični sklop smo izbrali tisto orožje, ki je najbolj zanimi- vo za zbiratelje. Vseh 24 kosov smo prodali, s tem da smo za vsak kos zaradi večje transpa- rentnosti pripravili uradno cenitev ne glede na dejstvo, da nam tega ne bi bilo treba na- rediti. Na ocenjene vrednosti smo dodali še nekaj odstotkov, kar je bilo za nas izklicna cena. Dobili smo tri ponudnike, ki so vplača- li varščino in se med seboj dražili. Glede na dejstvo, da je bila med dražitelji velika kon- kurenca, smo dosegli za 20 odstotkov višjo ceno od izklicne. To je bil za nas odličen
SV 9 znak, da staro orožje lahko prodamo. Najprej smo nameravali pripraviti še dražbo do 200 kosov in dražbo do 450 kosov, ki jih združi- mo v malo večje sklope, da vidimo, kako se trg odzove na večje sklope orožja. Opogu- mili smo se, da prodamo na eni dražbi 675 kosov, ki smo jih razdelili na osem sklopov. Za vsak sklop smo določili vodilna orožja in nato vanj uvrstili še najmanj zanimiva orož- ja ali taka, primerna le za odvoz na odpad. Na prvi dražbi smo zaslužili 24.000 evrov za 24 kosov, z drugo dražbo pa 128.000 evrov. Na obeh dražbah je bil kupec podjetje LIMEX iz Avstrije. Odločili smo se še za tretjo večjo in bolj odmevno dražbo, na kateri smo proda- li več kot 40.000 kosov presežnega pehotne- ga orožja, razdeljenega v osem sklopov. Na dražbo se je kot edino podjetje prijavilo av- strijsko podjetje LIMEX in kupilo štiri sklo- pe orožja za 1,7 milijona evrov. Za druge štiri sklope je bilo kar nekaj interesentov, vendar so bile cene zanje previsoke. Cene na četrti dražbi smo nekoliko znižali, štiri sklope pa razdelili na osem sklopov. Takrat so trije pla- čali varščino, in sicer dve češki ter avstrijsko podjetje. Glede na konkurenco so se cene dvi- gnile in orožje smo prodali podjetju LIMEX za 2,1 milijona evrov. Zanimivo, da bi lahko isto podjetje na prejšnji dražbi orožje kupilo za 1,6 milijona evrov. Ministrstvo za obram- bo je lani uspešno prodalo tudi letali pilatus PC-9 za 1,3 milijona evrov in stara radarja v vrednosti 1,6 milijona evrov. Z izkupič­kom vseh javnih dražb smo bili zelo zadovolj- ni. Nadaljevanje teh uspešnih zgodb bo naj- brž prav zdaj objavljeni razpis za odprodajo minometov kalibra 82 in 120 milimetrov, za kar je nekaj zanimanja na trgu. Letos bomo imeli še vsaj tri dražbe orožja. Maja načrtu- jemo dražbo starega pehotnega orožja. Zdaj pripravljamo informacije za objavo za nasle- dnjo javno dražbo 26 vozil, nato pa namera- vamo izvesti še dražbo od 60 do 70 vojaških terenskih vozil. Za kaj se večinoma uporablja na dražbah kupljeno orožje? Na podlagi stikov in informacij smo izvedli, da na dražbah kupljeno orožje ni namenje- no za trge na kriznih žariščih, temveč veči- noma za ameriško filmsko industrijo ter zbi- ratelje. Večino avtomatskega orožja morajo kupci predelati, označiti in za vsak kos prido- biti ustrezen certifikat od njihovih organov za notranje zadeve, preden ga lahko legalno naprej prodajo za civilnem trgu. Orožje, ki ga prodamo v Sloveniji, trajno onesposobimo in vsak kos ima tudi certifikat MNZ, ki to potr- juje. Na svetu je kar veliko zbirateljev, ki ku- pujejo staro orožje, tudi tanke. Prav tanki SV so v strateških dokumentih opredeljeni kot neperspektivni sistemi, zato bodo prav tako namenjeni odprodaji. Po odloku nameravamo prodati 30 tankov M-55S, ki so bili s sklepom načelnika GŠSV trajno izločeni iz operativne uporabe, zato so bili uvrščeni v načrt odprodaje. V odloku je navedenih še deset tankov M-84, osemnajst havbic 105 milimetrov in 39 vozil BVP M-80. Na Ministrstvu za obrambo smo gostili že nekaj delegacij, ki se zanimajo za nakup. Ko bomo imeli dovolj interesentov, se bomo odločili o načinu prodaje skladno z zakonom prek javne dražbe ali postopka zbiranja po- nudb po načelu, kdo da več. Za zdaj dobiva- mo pozitivne informacije, vendar se še nismo odločili za dražbo. Pri prodaji se vedno drži- mo načela postopnosti, saj pred vsako dražbo najprej temeljito raziščemo trg. Katere nepremičnine Ministrstva za obrambo ste prodali in koliko denarja je MO tako pridobilo? To so bili večinoma neperspektivna stano- vanja, parcele in poslovni prostori, ki so bila dolga leta nevzdrževani in so na lokacijah, ki za MO niso zanimive. Lani smo se glede na opravljeno analizo lotili prodaje nepremič- nin nekoliko drugače. Informacije o javnih dražbah, ki smo jih v preteklosti posredo- vali predvsem v lokalnih časopisih in medi- jih, smo začeli objavljati na spletnem portalu nepremicnine.net, kar je povečalo zanima- nje za nakup. Kot primer bom navedel, da prej na dražbi nismo prodali niti ene nepre- mičnine, že mesec dni po tistem, ko smo za- čeli objavljati na tem portalu, pa smo proda- li za približno 700.000 evrov nepremičnin. S prodajo nepremičnin smo lani zasluži- li štiri milijone evrov. Tudi letos bomo pro- dajali neperspektivne nepremičnine. Glede na to prav zdaj obveščamo vse najemnike, ki imajo pravico za odkup, da želimo ta stano- vanja prodati, saj nočemo, da nas še naprej finančno bremenijo, ker imamo z njimi ne- potrebne stroške z vzdrževanjem. Prav tako želimo prodati stanovanja MO, ki jih imajo v uporabi upokojenci, saj imajo pravico do odkupa, za kar pa morajo biti zainteresira- ni. Skladno s sklepom vlade bodo 1. januarja 2017 vse neperspektivne nepremičnine MO prenesene na MJU, kar je posledica centrali- zacije, nepremičnine, ki so zanimive za Mi- nistrstvo za obrambo, pa ostanejo še naprej v njegovem upravljanju. V kakšne namene bo Ministrstvo za obrambo uporabilo denar od prodaje nepremičnin? Ta denar se zbira v proračunu MO, ki je ne- posreden proračunski uporabnik. Tako pri- dobljeni denar, kot je zapisano v Zakonu o izvrševanju proračuna, se lahko uporabi za nakup premičnin in nepremičnin ter nalož- beno in tekoče vzdrževanje premičnin ter ne- premičnin. S tem denarjem ne moremo ku- povati materialnih sredstev, kot so uniforme, strelivo in podobno. Glede na dejstvo, da ima MO danes za te namene v obrambnem pro- računu vedno manj denarja, lahko ta denar porabimo tudi za to. Denar od odprodaje ne- premičnin navadno vlagamo v nepremičnine MO, saj z njim plačujemo vzdrževalna dela na objektih. Ministrstvo za obrambo je začelo energetsko sanacijo nekaterih objektov. Kaj vas je spodbudilo k temu in kako bodo potekali ti projekti? V povezavi z energetsko sanacijo objek- tov smo na MO naredili temeljito projekci- jo, ki je vključevala tudi informacije, pove- zane z evropsko kohezijsko politiko, pri tem pa smo opravili veliko usklajevanj z Mini- strstvom za infrastrukturo ter s Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Od Ministrstva za infrastrukturo smo prido- bili uradni dokument, da je za energetsko sa- nacijo objektov nacionalne obrambe zagoto- vljen denar iz evropskih skladov vključno od leta 2016. V ta namen smo pripravili ustre- zne projekte, poimenovali pa smo jih pilotni projekti. To je projekt energetske sanacije na objektu Smelt 2, prav tako v Vojašnici sloven- ski pomorščaki v Ankaranu, Vojašnici baro- na Andreja Čehovina v Postojni in Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. V objek- tu Smelt 2 zdaj končujemo energetsko sana- cijo. Prav tako smo v upravni stavbi ministr- stva Triglav pred kratkim zamenjali okna v dveh nadstropjih, letos pa je predvidena za- menjava oken še v treh nadstropjih tega objek- ta. V Ankaranu je investicijski program pred potrditvijo, kar pomeni, da bomo šli kmalu v razpis. V kratkem bomo imeli potrjeno pro- jektno dokumentacijo za izvedbo prenove ko- tlovnic v vojašnici v Postojni in na Bohinjski Beli, kar pomeni, da bomo lahko začeli z na- ročili, denar pa smo v obeh primerih zagoto- vili iz namenskih virov. Koliko denarja bo Ministrstvo za obrambo tako privarčevalo? V Postojni smo na primer v zadnjih treh letih v povprečju za gorivo na kurilno sezono pla- čali od 230.000 do 240.000 evrov, s preno- vo kotlovnice na lesno biomaso pa bomo dosegli bistveno večji energetski izkoristek, zato se bodo zmanjšali tudi stroški za ogre- vanje. K nižjim stroškom ogrevanja bo pri- spevalo tudi, da je biomasa bistveno cenejša od kurilnega olja. Naredili smo izračun, da bomo z vložkom 550.000 evrov v kotlovnico v letu dni privarčevali približno dve tretjini
10 SV denarja, kar pomeni, da bodo stroški ogre- vanja na leto približno 80.000 evrov. Po iz- računih strokovnjakov se bo ta naložba po- vrnila v štirih do petih letih. Ministrstvo za obrambo ves namenski denar, ki ga prido- bi s prodajo nepremičnin in premičnin, na- meni za take naložbe, s čimer bo SV pora- bila manj denarja za ogrevanje, zato nam bo ostalo več denarja za druge namene. Če bodo skupni stroški ogrevanja v vojašnici v Postojni in na Bohinjski Beli na leto manj- ši za 300.000 evrov, k temu pa lahko prište- jemo še prihranek v vojašnici v Ankaranu približno 50.000 evrov, bo SV na letni ravni privarčevala približno 350.000 evrov, kar ni malo. Prihranek bomo uporabili na primer za nakup streliva, opreme, orožja in dru- gega. S Službo vlade RS za razvoj in evrop- sko kohezijsko politiko ter z Ministrstvom za infrastrukturo se naprej usklajujemo, da bomo lahko še več naložb v energetsko sa- nacijo objektov MO plačali iz evropskih ko- hezijskih skladov, vendar končno odločitev še čakamo. Potem bomo leta 2017 in 2018 pospešeno izvajali omenjene projekte. V ta namen smo na Ministrstvu za obrambo pod vodstvom Direktorata za logistiko ustano- vili mešano projektno skupino, ki pripravlja vse potrebno, saj moramo za potrditev teh projektov imeti pripravljene investicijsko dokumentacijo, projekte za izvedbo in raz- širjene energetske preglede. Kateri so še drugi večji naložbeni projekti Ministrstva za obrambo? Prvi je komunikacijsko-informacijski sistem poveljevanja in kontrole, ki je eden izmed večjih projektov v dveh do treh letih, vreden pa je 2.250.000 evrov. Pomemben naložbe- ni projekt je tudi obnova objekta 4 v vojašni- ci v Postojni, ki je vreden približno 2,6 mi- lijona evrov. Ta projekt bomo končali letos, obsega pa energetsko sanacijo s prenovo ko- tlovnice in menjavo oken ter fasade. V okvi- ru prenove letališča Cerklje ob Krki bomo izvajali gradbena, inštalacijska in obrtni- ška dela v skladiščih goriva, hangarju s plo- ščadmi in na cesti za prevoz minskoeksplo- zivnih sredstev. Denar bo v celoti zagotovil Nato. Pričakujemo, da bomo tako pridobi- li vso tehnično dokumentacijo in certifi- kate za kategorizacijo letališča po pogojih CAT 1. Vojaško letališče se bo lahko upora- bljalo tudi za civilne namene, za kar obstaja kar nekaj interesa. Naslednja naložba mini- strstva je ASBE, to je projekt za zagotavlja- nje zmogljivosti za nadzor in poveljevanje v zraku, ki je vreden 13 milijonov evrov. Od tega bo tri četrt denarja prispeval Nato, saj gre za njegov projekt, h kateremu se je za- vezalo kar deset članic, preostali denar pa moramo zagotoviti mi. V okviru projekta prenove centra ASOC bomo začeli gradbe- na dela leta 2017 in ga končali leta 2018, leta 2020 pa dobili vso tehnično opremo. Mini- strstvo za obrambo kupuje tudi opremo za enoto za uničevanje neeksplodiranih uboj- nih sredstev, za kar smo lani namenili pri- bližno 900.000 evrov, letos pa imamo v po- stopku izvedbe naročila za nakup opreme v vrednosti 800.000 evrov. Za projekt opre- mljanja usmerjevalcev zračne podpore smo zagotovili približno 300.000 evrov, po no- velaciji investicijskega programa pa bomo začeli nove postopke za nakup opreme. Lani smo podpisali tudi pogodbo za nakup novih avtomatskih pušk kalibra 7,62 milimetra in puškomitraljezov Natovega kalibra vključno z optičnimi napravami, kar bo dobavljeno že letos. MO po načelu dvonamenskosti kupu- je inženirsko opremo za SV. Tako smo že na- ročili kombinirana bagra, ki ju bomo upo- rabljali še pri zemeljskih delih ob urejanju osrednjega vadišča SV Postojna. Tudi pro- jekt mobilnega radarskega sistema je kon- čan. Omenim naj še projekt prenove objek- ta za centralni arhiv na Vrhniki, ki bo po fazah obsegal menjavo strehe, oken in ogre- vanja, plinifikacijo ter energetsko sanacijo. Prav tako bi želel izpostaviti projekt sanaci- je skladišč streliva in urejanje sistemov pre- zračevanja v njih, pri čemer smo končali pri- pravo projekta. Zavedamo se, da je treba te objekte obnoviti zaradi izboljšanja razmer za skladiščenje. Projekt ni tako velika nalož- ba, je pa logistično zelo zahteven, saj je treba zagotoviti varnost. Na koncu naj omenim še nakup brezpilotnih letal, saj smo pred krat- kim dobili prve letalnike, in prenovo vozne- ga parka MO, ki se nadaljuje. Kako poteka obnova voznega parka Ministrstva za obrambo? Na MO smo podrobneje analizirali stroške vzdrževanja in uporabe vozil, kar je pokaza- lo, da moramo začeti obnavljati vozni park. Odločili smo se za prenovo, pri čemer smo se dogovorili, da začetni kapital zagotovimo iz namenskih sredstev, za nakup novih vozil pa nato namenimo še denar s prerazpore- ditvijo sredstev iz vzdrževanja, saj ko kupiš novo vozilo, imaš pet let garancije, kar po- meni, da popravil v tem času ni treba plača- ti. Prihranek bo še zaradi nižje porabe gori- va, saj ga vozila z novejšimi in bolj varčnimi motorji porabijo manj. Tako bomo prihra- nili od dva do tri litre goriva na vozilo na 100 kilometrov, kar na sedem do osem mi- lijonov prevoženih kilometrov vozil MO na letni ravni pomeni, da bomo skupaj v šti- rih do petih letih privarčevali nekaj mi- lijonov. Manjši prihranek bo tudi zaradi tehničnih pregledov, saj jih pri novih vozi- lih štiri leta ni treba opravljati. Ministrstvo je za čas od leta 2015 do 2017 z najugodnej- šimi ponudniki, ki so bili izbrani na razpi- su, sklenilo okvirne sporazume za dobavo vozil renault megane, opel insignia, citroen berlingo in renault trafic. Postopki so tran- sparentni, v razpis pa smo dali take zahteve, da smo omogočili čim večjo konkurenčnost. Leta 2015 je Ministrstvo za obrambo kupi- lo 87 vozil renault megane, 15 opel insignia in 25 citroen berlingo. Vozila so kupljena za SV, druge organe v sestavi, za organizacijske enote MO in vojaška predstavništva v tuji- ni. Za letos je potrjeno naročilo 13 vozil re- nault trafic za URSZR iz evropskih sredstev, prav tako šest osebnih vozil za splošne po- trebe opravljanja rednih nalog MO. Posto- pek za dobavo terenskih vojaških vozil je v revizijskem postopku, saj nam je državna revizijska komisija na pritožbo drugega ne- izbranega ponudnika razveljavila odločitev, zato smo zdaj v fazi analize druge ponudbe. Vsa naročila vozil bodo vezana na razpolo- žljivi denar, ki ga bomo zagotovili s proda- jo vozil in drugih premičnin ter prihranki zaradi nižjih stroškov vzdrževanja voznega parka in nižje porabe goriva. V okviru sodelovanja s slovensko obrambno industrijo je pomembna skupna predstavitev slovenskih proizvajalcev na sejmu Eurosatory 2016 v Parizu. Kako bo potekala? Na Ministrstvu za obrambo se intenzivno pri- pravljamo na največji mednarodni dogodek, to je sejem vojaške opreme in oborožitve Eu- rosatory 2016 od 13. do 17. junija v Parizu, kjer bomo petnajstim do zdaj uradno prijavljenim podjetjem slovenske obrambne industrije za- gotovili možnost za predstavitev njihovih iz- delkov. Glede tega bi poudaril, da smo v sode- lovanju s SPIRIT in GOIS za predstavitev na tem sejmu pridobili vrhunsko lokacijo za naš razstavni prostor v bližini Francozov v lepo urejeni razstaviščni dvorani. Na MO smo tudi v ta namen izdali poseben elektronski katalog slovenske obrambne industrije.
SV 11 TRDEN DOKAZ 6 POTRDIL USPOSOBLJENOST PEHOTNIH VODOV IZ NAŠIH ENOT Od 25. februarja do 19. marca je na osrednjem vadišču SV Postojna in vadiščih Bač ter Mlake potekalo šesto skupno usposabljanje skoraj 900 pripadnikov slo- venske in ameriške vojske Trden dokaz 6 (Rock Proof 6). Namenjeno je bilo izved- bi preverjanja pehotnih vodov, povečanju povezljivosti med moduli motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk) in dopolnitvi sodelovanja med pripadniki dveh zavezniških vojsk. Vključevalo je usposabljanje pehote in v omejenih možno- stih zaradi opravljanja nalog pri reševanju begunsko-migrantske problematike tu- di usposabljanje drugih specialističnih modulov iz sestave MotBBSk. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič ŽE ŠESTO SKUPNO USPOSABLJANJE Z AMERIČANI Usposabljanje Trden dokaz 6 je bilo že šesto skupno usposabljanje pripadnikov 10. pe- hotnega polka SV in 2. bataljona 503. polka 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA iz Vicenze v Italiji. V tokratne vadbene aktivnosti je bilo vključeno približno 450 pri- padnikov Slovenske vojske in več kot 400 pri- padnikov oboroženih sil ZDA. Skupno uspo- sabljanje Trden dokaz 6 je bilo razdeljeno v štiri faze, pri čemer je bila prva faza namenje- na vzpostavitvi razmer za delovanje. V drugi fazi so potekali taktične vaje in taktične vaje z bojnim streljanjem slovenskih pehotnih vodov dveh čet ter skupno usposabljanje ob- veščevalno-izvidniških elementov pri upo- rabi brezpilotnih letal. Tretja faza je obsega- la izvedbo taktičnih vaj z bojnim streljanjem vodov treh ameriških pehotnih čet in situa- cijske taktične vaje ter pripravljalna in bojna streljanja, pripadniki SV pa so bili v tem delu vključeni v zagotavljanje razmer za izvedbo načrtovanih vadbenih aktivnosti ameriških kolegov. Zadnja faza je vključevala analizo izvedenih aktivnosti in premik na matične lokacije po koncu skupnega usposabljanja. PREVERILI USPOSOBLJENOST VODOV IN IZBOLJŠALI POVEZLJIVOST Namera poveljnika MotBBSk na usposablja- nju Trden dokaz 6 je bila skladno s standar- di izvesti preverjanje pehotnih vodov s tak- tičnimi vajami in taktičnimi vajami z bojnim streljanjem, nadaljevati in dopolniti sodelo- vanje s pripadniki 2. bataljona 503. polka 173. brigade vojske ZDA ter izboljšati povezljivost med partnerskima enotama. Vse aktivnosti so bile namenjene doseganju želenega konč- nega stanja, in sicer da se skupno usposablja- nje izvede varno in skladno s standardi, da se preverijo vodi 2. in 3. čete, zagotovi čim boljša povezljivost med moduli MotBBSk, iz- boljša usposobljenost poveljnikov vodov iz združenega bojevanja rodov ter da se dobre prakse in rezultati analiz upoštevajo pri na- črtovanju naslednjih aktivnosti.
12 SV ŽELJO PO SODELOVANJU CELOTNE MOTBBSK OMEJILE NALOGE PRI REŠEVANJU BEGUNSKO- MIGRANTSKE PROBLEMATIKE Usposabljanje Trden dokaz 6 se je od prej- šnjega razlikovalo po tem, da so povečali obseg sil in število vadbencev iz MotBBSk. Kot je povedal poveljnik 10. pehotne- ga polka in MotBBSk podpolkovnik Franc Kalič, je bila njihova želja, da bi bili v vadbe- ne aktivnosti čim bolj vključeni vsi moduli MotBBSk, vendar so to onemogočile druge aktivnosti, ki jih ima enota pri opravljanju nalog v podporo reševanja begunsko-mi- grantske problematike z mešanimi patrulja- mi s policisti na južni slovenski meji. Temu so morali namreč prilagoditi usposabljanje, predvsem pa zmanjšati število vadbencev in vključenih v podporo pri izvedbi uspo- sabljanja. Podpolkovnik Kalič je poudaril, da je bil njihov namen izvedba taktičnih vaj z bojnim streljanjem pehotnih vodov dveh pehotnih čet, kar so tudi uspešno opravili. Skupno usposabljanje Trden dokaz 6 je bilo torej pomembno predvsem z vidika vzpo- stavljanja zmogljivosti MotBBSk, saj so bile taktične vaje z bojnim streljanjem namenje- ne preverjanju šestih pehotnih vodov iz 2. in 3. čete 10. pehotnega polka, vodi 1. pe- hotne čete pa so bili preverjeni že oktobra lani v okviru usposabljanja Trden dokaz 5, saj je preverjanje na vodni ravni ena izmed pomembnih faz pri vzpostavitvi zmogljivo- sti MotBBSk. S preverjanjem usposobljeno- sti na ravni vodov je 10. polk uspešno kon- čal vodno fazo operativnega cikla, s čimer je enota izpolnila pogoje za začetek usposa- bljanja na ravni čete. PRIPRAVE NA TRDEN DOKAZ 6 SO SE ZAČELE ŽE OKTOBRA LANI Kot je pojasnil glavni načrtovalec aktivno- sti na usposabljanju Trden dokaz 6 major Jure Himelrajh iz 10. pehotnega polka, so se priprave na skupno usposabljanje Trden dokaz 6 začele po koncu prejšnjega usposa- bljanja oktobra lani. Na treh načrtovalnih
SV 13 konferencah in številnih sestankih so uskla- dili najpomembnejše aktivnosti med enota- mi SV ter oboroženih sil ZDA, pri čemer so morali v izvedbo skupnega usposablja- nja smiselno vključiti aktivnosti modulov MotBBSk in pravočasno posredovati zah- tevke za podporo drugim enotam SV. Pred izvedbo usposabljanja so morali vsem ele- mentom MotBBSk zagotoviti kakovostne in pravočasne priprave na usposabljanje ter pravočasno pripraviti vse dokumente za organizacijo in izvedbo skupnega uspo- sabljanja. Na podlagi tega so bile v okvi- ru usposabljanja izvedene taktične vaje in taktične vaje z bojnim streljanjem vodov dveh pehotnih čet s pridodanimi moduli ob usklajeni logistični podpori ter podpori usposabljanju. NASLEDNJA USPOSABLJANJA Z NOVIM IMENOM ROCK SOKOL Kot je razložil major Himelrajh, je bila pot do skupnega usposabljanja Trden dokaz dolga, saj se je začela decembra 2013 s prvim skupnim usposabljanjem Trden dokaz 1. V nadaljnjih aktivnostih se je izboljšalo sode- lovanje na vseh ravneh, predvsem pri izme- njavi naučenih lekcij in povečanju združlji- vosti med vojskama. Major Himelrajh je še dodal, da taka usposabljanja vodijo k večji optimizaciji usposabljanja, predvsem v času omejenih finančnih virov, zato tudi ameri- ška vojska kaže veliko zanimanje za nadalj- nje sodelovanje, predvsem zaradi primer- nega vadbenega okolja in infrastrukture ter cenejše logistične podpore. Tako uspo- sabljanje je pomembno tudi za SV, saj je Trden dokaz 6 tista aktivnost, ki v času raz- dvojenosti med izvajanjem usposabljanja za MotBBSk, rednih nalog enote in nalog, po- vezanih z reševanjem begunsko-migrantske problematike na južni slovenski meji, po- maga 10. polku k vzpostavitvi zmogljivosti za MotBBSk. Major Himelrajh je omenil, da se bo naslednje skupno usposabljanje pre- imenovalo v Rock Sokol, saj je Rock vzde- vek za drugi bataljon 503. polka 173. zračnodesantne brigade vojske ZDA, sokol pa je simbol 10. pehotnega polka. Kljub spremembi imena bo koncept usposablja- nja ostal nespremenjen. Želja 10. pehotne- ga polka je, da bi tudi v prihodnje najmanj dvakrat na leto izvedli skupno usposablja- nje z Američani, prvič na oddelčni in drugič na vodni ravni. SODELOVANJE Z AMERIČANI POMEMBNO ZARADI VZDRŽEVANJA AMBICIJ ZRAČNODESANTNE ENOTE IN ZNANJA IZ VEČRODOVSKEGA BOJEVANJA Skozi dolgoročno sodelovanje z Američa- ni 10. pehotni polk vzdržuje ambicije zrač- nodesantne enote, saj pripadniki ameriške vojske v Avianu s svojimi zračnotranspor- tnimi zmogljivostmi, kot so transportna le- tala in helikopterji, slovenskim kolegom za- gotavljajo razmere za izvedbo padalskih usposabljanj in skokov. Major Himelrajh je pojasnil, da je sodelovanje z Američani po- membno zaradi dopolnjevanja znanja iz ve- črodovskega bojevanja, saj usposabljanja vključujejo zračno podporo letal Slovenske vojske in artilerijsko podporo havbic ter mi- nometov slovenske in ameriške vojske ter drugih podpornih orožij. Major Himelrajh je še omenil, da si bodo v prihodnje priza- devali za izvedbo situacijskih taktičnih vaj mešanih vodov, v katerih bodo skupaj delo- vali slovenski in ameriški oddelki . NAPAD NA UTRJENE POLOŽAJE OB PODPORI ARTILERIJE, LETALSTVA IN BOJNIH PIONIRJEV Kot je razložil načrtovalec taktične vaje nadporočnik Matjaž Strmčnik iz 10. peho- tnega polka, so taktično vajo izvedli v dveh terminih. Pri tem so poveljniki vodov pred- hodno dobili vadbeni ukaz poveljnika čete, na njegovi podlagi pa je potekalo bojno od- ločanje. Prvi dan taktične vaje so se s svoji- mi vodi premaknili iz matičnih vojašnic na osrednje vadišče Poček, kjer so izdali ukaz podrejenim. Poveljniki vodov so se nato s svojimi vodi premaknili na zbirno območje na Počku, kjer so preživeli noč. V tem času so jim pripravili različne incidente, s kateri- mi so preverili usposobljenost pripadnikov iz kolektivnih nalog, iz katerih so se uspo- sabljali v preteklih mesecih. Vrh vseh aktiv- nosti taktične vaje je bila izvedba napada na tri bunkerje, kjer je bil utrjen nasprotnik. Pri izvedbi napada, pri čemer so pripadni- ki uporabljali sistem za simulacijo taktične- ga delovanja, je moral poveljnik voda upo- rabiti vse elemente, ki jih je načrtoval, prav tako zmogljivosti, od havbic in minometov do letalskega ognja, kar so prav tako simuli- rali s sistemom za simulacijo taktičnega de- lovanja, za to pa so poskrbeli inštruktorji iz Centra za združeno usposabljanje (CZU). Taktična vaja je bila po besedah nadporoč- nika Strmčnika generalka pred izvedbo tak- tične vaje z bojnim streljanjem, saj je sledi- la taktični vaji. Nadporočnik Sašo Hajnšek iz 10. pehotnega polka, ki je bil načrtovalec taktične vaje z bojnim streljanjem vodov, je razložil, da je bila njegova najpomembnej- ša naloga zagotoviti usposabljanje, ki je ob upoštevanju vseh varnostnih omejitev omo- gočilo pripadnikom čim bolj realno uspo- sabljanje, da so lahko svoje znanje s taktič- ne vaje dopolnili z uporabo ostrega streliva na statične in padajoče tarče ter simulira- ne bunkerje, kjer so lahko tudi opazovali učinke svojega bojnega delovanja. Scena- rij taktične vaje z bojnim streljanjem je bil enak scenariju taktične vaje, saj so mora- li pripadniki prav tako napasti utrjene bun- kerje, pri čemer so bile njihove aktivnosti podprte s protioklepnimi sistemi spike, tež- kimi mitraljezi 12,7 milimetra in havbicami 155 milimetrov ob inženirski podpori boj- nih pionirjev in zračnih naletih letal pilatus PC-9M.
14 SV PREMAGOVALI STRAH PRED OGNJEM Pripadniki čete, ki sestavlja jedro 33. kontingenta SV v silah Kforja, ki bo aprila prevzel naloge na območju odgovornosti na Kosovu, so v četrtek, 3. marca, v okvi- ru namenskih priprav na misijo na poligonu Gaj v Cerkljah ob Krki izvedli usposa- bljanje iz postopkov pirofobije, torej kako premagati strah pred ognjem in se pra- vilno odzvati, če množica proti njim uporabi improvizirano zažigalno sredstvo, kot so molotovke. Prav tako so opravili usposabljanje, kako se uspešno zavarova- ti pred uporabo neubojnega bojnega sredstva CS. Poveljnik 1. voda motorizirane čete SVNKON Kfor 33 nadporočnik Klemen Ivanuša je poudaril, da je s prikaza- no usposobljenostjo zadovoljen, saj so bili pripadniki zelo motivirani za delo in so v usposabljanje vložili veliko truda. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič P ripadniki SV so lahko pri opravlja- nju nalog v mednarodnih operacijah in na misijah tudi v nevarnosti, da se proti njim uporabi ogenj ali improvizirano zažigalno sredstvo. V ta namen so se v okvi- ru namenskih priprav pred odhodom na mi- sijo Kforja na Kosovo usposabljali, kako se od- zvati na te nevarnosti, da preprečijo oziroma vsaj omejijo posledice takega napada. Inštruk- torji vojaške policije so pripadnike 33. kontin- genta SV za Kosovo seznanili, kako se pravilno odzvati v nevarnih in fobičnih razmerah, ko je uporabljeno improvizirano zažigalno sred- stvo. Tako so pripadnikom najprej predstavi- li način usposabljanja in varnostne ukrepe, ki jih bodo morali upoštevati pri usposabljanju iz pirofobije. Nato so s teorije postopno prešli na praktični del usposabljanja. Inštruktorji so na pripadnike najprej odvrgli prazne steklenice, da so se naučili pravilne drže in premikanja. Nato so aktivnost večkrat ponovili z gorečimi steklenicami, pri čemer se je na nevarnost naj- prej moral odzvati po en pripadnik, nato odde- lek in na koncu še vod.
SV 15 Kadar molotovka prileti v kordon, ogenj prši po ščitih in zaščitni opremi, zato morajo pripadni- ki ob uporabi molotovk čim hitreje strniti svoje vrste, nekoliko pokrčiti kolena in se s ščitom čim bolje zavarovati pred učinkom odvrženega im- proviziranega zažigalnega sredstva, druga roka pa je v pripravljenosti s tomfo. Ko pripadniki v prvi vrsti kordona vidijo, da bo kdo nanje od- vrgel molotovko, z glasnimi in ponavljajočimi vzkliki Koktejl opozorijo druge v kordonu, ki so v zadnjih vrstah in tega ne vidijo, na prete- čo nevarnost. Ko se molotovka razleti, se morajo čim hitreje premakniti nazaj, pri čemer morajo noge visoko dvigati v kolenu in stopati s celotni- mi stopali, da se čim prej otresejo ognja, nato pa se čim hitreje vrniti na izhodiščni položaj v kor- donu, od koder nadaljujejo opravljanje naloge. Večji del pripadnikov 33. kontingenta SV za Kfor se je prvič srečal s postopki pirofobije, razen tisti, ki so v preteklosti že delovali na Ko- sovu. Nadporočnik Ivanuša je dodal, da bo zna- nje iz teh postopkov za pripadnike koristno, saj jih lahko ob poslabšanju razmer take naloge do- letijo tudi pri nadzoru množic in nemirov na Kosovu. Pojasnil je še, da je pri izvajanju postop- kov iz nadzora množic in nemirov pomembno, da je kordon čim bolj zaprt ter da pripadniki šči- tijo drug drugega, s čimer so zaščiteni pred od- vrženimi predmeti, tudi molotovkami, ki jih protestniki mečejo na kordon. Podobna uspo- sabljanja jih čakajo med opravljanjem nalog na Kosovu, saj lahko le dobro usposobljen in izur- jen vojak opravi vse zahtevne in pogosto tudi nepredvidljive naloge, s katerimi se bo srečeval pri vsakdanjem delu na misiji. NA NEVARNO MOLOTOVKO SE JE NAJPREJ MORAL ODZVATI PO EN PRIPADNIK. Z OGNJENIMI ZUBLJI OB UPORABI MOLOTOVK STA SE SPOPADLA TUDI ODDELEK IN NA KONCU VOD. INŠTRUKTORJI VOJAŠKE POLICIJE SO PRIPADNIKOM PREDSTAVILI NAČIN USPOSABLJANJA IN VARNOSTNE UKREPE.
16 SV USPEŠNO KONČAN TACEVAL Leta 2015 je bila osrednja naloga 151. helikopterske eskadrilje priprava enote na vzpostavitev premestljivega modula za helikoptersko medicinsko evakuacijo in na vstopno preverjanje po standardih zavezniških zračnih sil – TACEVAL. Certifikaci- ja modula, ki so jo v letu in pol priprav ter usposabljanj uspešno končali v začet- ku marca, je potekala neprekinjeno 36 ur skozi preverjanja Natovih ocenjeval- cev iz Zavezniškega poveljstva zračnih sil (Component Command Air Ramstein) iz Ramsteina z zaključnim preverjanjem po standardih zavezniških zračnih sil. O pri- pravah na evalvacijo in o evalvaciji smo se pogovarjali s poveljnikom 151. HEESK majorjem Igorjem Lanišnikom, ki je vseskozi verjel v svoje ljudi, da so s skupnimi močmi in visoko motivacijo naredili nemogoče. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič K o smo se zavedli, da smo deklarira- na sila MEDEVAC, torej premestljiv modul za helikoptersko medicinsko evakuacijo za Natove potrebe, smo nekako potiskali to dejstvo stran in upali, da je nikoli ne bomo aktivirali,« hudomušno pove major Lanišnik in nadaljuje: »Bolj ko se je približe- val čas, da bomo del teh sil, bolj smo se zave- dali, da se moramo tega resno lotiti. Tako smo septembra 2014 odšli v nemški Hohenfels, kjer smo spoznali evalvacijo v obsegu, ki je čakal tudi nas. Preverjali so bolgarski modul MEDEVAC pri njihovi drugi evalvaciji in ta- krat sem si dejal, ob dejstvu, da sem strasten letalec in se ne predam hitro, da bomo tudi mi to zmogli.« Kot je dodal, so s pridobljenim znanjem in informacijami začeli pripravljati dokumente ter koncept priprav. ZAČETEK JE BIL TEŽEK »Na začetku je bilo kar težko, saj smo morali prepričati tudi druge, zakaj je to potrebno in kaj bomo s tem dosegli,« pove Lanišnik. »Ob prvem obisku evalvatorjev iz Ramsteina je kazalo slabo. Pri nas so bili od 28. septembra do 3. oktobra 2014 in prav veliko jim nismo mogli pokazati. Videli so naše delovanje v Sforju, Kforu in domovini. Če povem iskre- no, so nam odsvetovali, da se odločimo za evalvacijo, in prosili, da zadevo prestavi- mo za dve leti. To smo zavrnili in s pomočjo podpolkovnika Tomaža Oblaka iz J-5 GŠSV, ki jih je na konferenci v Ramsteinu prepri- čal, da mi to zmoremo, da smo enoto spo- sobni pripraviti v letu in pol za ocenjevanje v takem obsegu, so se strinjali, da nas oceni- jo po metodi TACEVAL.« Po konferenci je decembra 2014 sledil predhoden obisk oce- njevalcev in opazili so precejšen napredek od obiska konec septembra. »Dogajale so se tudi napake in nismo bili še povsem uigra- na ekipa, vendar smo s prikazanim dokaza- li, da zmoremo. Poznali smo postopke, pri- dobili dokumente in jih pripravili več tisoč strani v angleškem jeziku, od standardnih operativnih postopkov do navodil za delo- vanje.« Vse, kar so naredili in je bilo pove- zano z ocenjevanjem, je opisano v štirih Na- tovih dokumentih, vključno s standardnim operativnim postopkom za TACEVAL, ki opredeljuje, katera področja mora enota obvladovati. »Ko smo pripravili ustrezne koncepte, je bil naslednji izziv pridobiti ljudi za sodelova- nje v tej enoti, potem pa smo začeli indivi- dualna in skupna urjenja. Začeli smo z in- dividualnimi veščinami, kar je bil velik izziv, saj so morali vsi, ki so bili vključeni v ta modul, poleg tega opravljati tudi redne naloge v matičnih enotah. Tako smo uspo- sabljanja razdelili na intervale in vseh 83 pripadnikov, ki so v modulu, so morali eval- vatorji iz Nata pozitivno oceniti.« Podpora Generalštaba SV in drugih enot je bila naj- pomembnejša, da so lahko izvedli vsa uspo- sabljanja, tudi strelska, skladno z Natovi- mi standardi. »Med pripravami je marsikdo podvomil o tem, da nam bo uspelo, vendar pa lahko le rečem, da nas ne poznajo dobro. Bili smo dovolj trmasti in prepričljivi, hkra- ti pa smo imeli veliko podporo poveljni- ka 15. polka vojaškega letalstva, saj je razu- mel, koliko energije bomo morali vložiti, da
SV 17 bomo uresničili zastavljeni cilj.« V modulu, ki je del sil za hitro posredovanje, sodeluje 83 ljudi, od tega 26 častnikov, 33 podčastni- kov in 22 vojakov ter osebje pogodbene re- zerve, torej zdravniki in medicinski tehniki. Struktura modula, ki je bil preverjan, je ob- segala področje operacij, tako imenovani OPS, logistiko in zaščito sil (force protec- tion). OPS je bil razdeljen na področje po- veljstva, ki je igralo vlogo koordinatorja in je moralo razviti poveljstvo, ki je pridobivalo informacije od podrejenih vej ter sprejema- lo odločitve. Drugi OPS je obsegal letalsko posadko, v kateri so bili pilot, kopilot, teh- nik letalec, zdravnik, višji medicinski teh- nik, medicinski tehnik in pripadnik zašči- te sil z dolgocevnim orožjem oziroma para jumper. »Imeli smo dve posadki, saj smo ocenili, da to potrebujemo in jih lahko ob evalvaciji menjamo na 12 ur. Ob tem bi ome- nil tudi pogoj, ki so ga morali opraviti piloti, to je 180 ur naleta v enem letu.« Logistiko, ki je pomemben del modula, de- limo na vzdrževalni del, splošno logistiko in del podpore komunikacijsko-informacij- skega sistema. »Vzdrževalni del je skrbel za pripravo in vzdrževanje helikopterja, med evalvacijo pa je imel veliko nalog, od menja- ve motorja z zaščitno opremo in maskami do menjave krakov ter gum, preverili pa so še, ali delujemo po Natovih standardih in ali smo za to delo res usposobljeni.« Splošna lo- gistika je skrbela za materialna sredstva in vse potrebno, da lahko tri dni samozado- stno delujejo v okolju delovanja. »Od nas se je pričakovalo, da bomo popolnoma samo- zadostni tri dni. To pomeni, da mora posad- ka helikopterja, ki prva prileti na območje, na katerem bo delovala, imeti vse, da lahko tri dni dela na tem območju. Ko za njo pride podporni element, torej logistika, pa ta za- gotavlja 15 dni samozadostnega delovanja, dokler se ne vzpostavi zračni most s Slove- nijo ali se poveže z državo gostiteljico, ki za- gotavlja podporo našim pripadnikom.« Zaščita sil je obsegala zaščito poveljstva in zaščito območja delovanja in, kot je dejal major Lanišnik, so bili v tem delu visoko ocenjeni. Pri opravljanju tovrstnih nalog so morali upoštevati tudi omejitve, od nacio- nalnih do splošnih. »Prva omejitev je bila, v kolikšnem času smo pripravljeni odleteti na nalogo. Čeprav vemo, da so posadke na Brniku v 15 minutah pripravljene na polet, smo tu zaradi okoliščin, kot so nepredvidlji- vo okolje, možni napadi na bazo, v kateri bi delovali, morebitne strelne poškodbe na he- likopterju, ki jih je treba odpraviti, in na- mestitve samozaščitnih sistemov ter raket za odmetavanje vab, ocenili, da smo spo- sobni odleteti v 45 minutah iz role 2 v role 3. Ponudimo lahko prevoz za štiri ležeče ali sedem sedečih pacientov.« Poleg teh omeji- tev so bile, kot je dejal, tudi druge, na primer vidljivost, spodnja baza oblakov, višina lete- nja in s področja samozaščite. »Žal še nima- mo vzpostavljenega sistema, da smo sposob- ni delovati na območju visokega tveganja, zato je eno izmed priporočil v dokumentu, ki smo ga pridobili po evalvaciji, da moramo razviti sistem samozaščite za grožnje, pro- tiukrepe in varne komunikacije, helikop- ter pa že ima dobro zaščito za delovanje na takem območju, od zaščite dna helikopterja proti manjšim izstrelkom do balistične za- vese za potnike.« 36 TEŽKIH UR Prvi dan ocenjevanja se je začel z individual- nimi veščinami, ki so jih morali opraviti vsi, nekateri le pisni test in drugi pisni test s prak- tičnim prikazom na petih točkah, obsegal pa je od gašenja požara do izvajanja reanimacije v medicinskem delu ali samozaščite. »Vse pri- padnike so preverili na enem izmed področij in tudi mene so,« pove in doda, da je bil ves dan na strelišču, naslednji dan pa so že zgo- daj zjutraj začeli z delom. »Delali smo načr- tno v dveh izmenah, po 47 pripadnikov v eni izmeni, ki je trajala 12 ur, nato smo opravili primopredajo in nadaljevali delo. Ocenjevali so nas kot enoto, ki je sposobna v petih dneh oditi na kraj delovanja, zato so še strožje pre- gledovali dokumentacijo, ali smo res sposob- ni opraviti to. Med preverjanjem nas je oce- njevalo 65 ljudi, ki so nas nenehno opazovali, kar je bil dodaten stresni element. Pripravili so nam različne scenarije, od tega, da je v bli- žini nas razneslo cisterno s klorom, do plina sarina v naši okolici. Tako smo bili v zaščitni opremi in maskah, v tem času pa so morali naši tehniki zamenjati motor na helikopter- ju. Lahko rečem, da izzivov res ni manjkalo, vendar smo, kot so povedali tudi evalvator- ji, naredili mali čudež, saj niso pričakovali, da nam bo uspelo. Bili so presenečeni nad za- gnanostjo, pristopom in visoko moralo vseh sodelujočih,« doda. »Danes lahko zavezni- kom in partnerjem Nata povemo, da imamo zmogljivost ter da je ta zmogljivost potrjena. Smo usposobljeni, primerljivi, samozado- stni in združljivi z drugimi letalstvi ter eno- tami Nata. Bistvo TACEVALA je, da povemo tako v Sloveniji kot tujini, da je to, kar smo 25 let vlagali v slovensko letalstvo, s pridobitvi- jo certifikata dobilo smisel in da denar ni bil napačno porabljen, saj smo naredili to, kar se je od nas pričakovalo, da smo opravičili svoj obstoj in sredstva ter pridobili visoko uspo- sobljenost in izurjenost posadk.«
18 SV TRIDNEVNO STRELSKO USPOSABLJANJE NA TEČAJU ZA VADITELJA Od 29. februarja do 3. marca je v Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki in na streli- ščih Bač ter Mlake potekal tečaj za vaditelje, na njem pa so se individualno usposa- bljali podčastniki SV. Udeležilo se ga je 19 podčastnikov GŠSV in 23 podčastnikov iz drugih enot SV, in sicer iz 1. brigade, 72. brigade, 430. mornariškega diviziona, Centra vojaških šol, Združenega operativnega centra ter Sektorja za vojaške za- deve MO. V treh dneh so udeleženci opravili predpisana streljanja s pištolo in av- tomatsko puško, individualne veščine ter orientacijski pohod. Usposabljanje je or- ganiziral in vodil Sektor za usposabljanje (J-7) GŠSV, mentorji vaditeljem pa so bili podčastniki iz enote za specialno delovanje, iz specialne enote vojaške policije, Centra vojaških šol in z Generalštaba SV. Kljub zelo slabemu vremenu so bili za- radi visoke motivacije vseh navzočih cilji usposabljanja doseženi. O izvedbi in po- teku usposabljanja smo se pogovarjali z majorjem Alešem Kesičem iz J-7 GŠSV. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: major Aleš Kesič, J-7 GŠSV P ri pripravi strelskega ukaza za letos smo se srečali s kar nekaj izzivi. Prvi izmed njih so bile spremenjene varnostne raz- mere v Evropi, zaradi česar smo se odločili, da moramo izboljšati strelsko usposobljenost pri- padnikov Slovenske vojske. Drugi izziv je bilo zmanjšanje obrambnega proračuna za skoraj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2009, zara- di česar je za usposabljanja pripadnikov name- njeno manj denarja. Tretji izziv je bil, da smo leta 2008 sprejeli nov koncept streljanja, ki je zelo zahteven in vse do danes ni zaživel v ce- loti. Letos bomo poskušali zbrati kazalnike na področju standardov, količine streliva, zmoglji- vosti strelišč in simulatorjev ter na podlagi nji- hove analize pripraviti razmere za uveljavitev koncepta,« je povedal major Kesič. KONCEPT STRELSKEGA URJENJA V SLOVENSKI VOJSKI Kesič je pojasnil, da je leta 2008 Sloven- ska vojska sprejela nov koncept streljanj, podoben konceptu britanske vojske, ki ima enega izmed najbolj celovitih in sistematič- nih pristopov pri izvedbi strelskega urjenja na svetu. Ta koncept jim zagotavlja razvoj do- brega in varnega posameznega strelca ter iz- vrstno strelsko usposobljenih enot. Ločijo pet stopenj streljanja, in sicer pripravljalno stre- ljanje, nadaljevalno streljanje, osebni strelski test, taktično bojno streljanje in taktične vaje z bojnim streljanjem enot. Na vseh stopnjah z izpopolnjeno metodiko, preizkušenim stan- dardom in uporabo tehnologije izvajajo strel- sko usposabljanje. Metodiko nenehno izpo- polnjujejo na predpisanih tečajih, na katerih starešinski kader usposabljajo za načrtova- nje in vodenje streljanja, individualno mento- riranje strelcev in varnostni nadzor pri stre- ljanjih enot. Strelski standard posameznika in enot prilagajo ciljem sil, hkrati pa z naj- večjo mogočo uporabo tehnologije v fazi pri- prav (trenažerji, kolimatorji in simulatorji) in fazi izvedbe (računalniško vodena strelišča z naprednimi tarčnimi sistemi) dosegajo ce- novno ugodno in kakovostno strelsko uspo- sabljanje. V Slovenski vojski si od leta 2008 prizadevajo, da bi strelska urjenja uredili po- dobno, pri čemer pa je treba upoštevati razli- ke obeh vojsk. Kesič je poudaril, da je zelo sis- tematičen britanski pristop primeren za SV, ki ima manjšo poklicno vojsko in v kateri je strelec v resnici gospodar svojega orodja, torej puške. »Letos se osredotočamo na individu- alni del streljanja, torej na streljanje na prvi, drugi in tretji stopnji.« STRELSKI TEDEN »Koncept strelskega tedna smo načrtovali že lani, izvedli pa smo ga letos. S koncentriranimi strelskimi urjenji želimo doseči, da bi bili pri- padniki osredotočeni na streljanje in bi v do- ločenem časovnem intervalu, ki je lahko dolg od tri dni do dveh tednov, opravili suhe vaje in delo na simulatorju, nato pa še vse strelja- nje za pripravo ter streljanje za doseganje strel- skega standarda. Z vidika organizacije in logi- stike strelski tedni prinašajo pozitivne učinke, saj so poti na strelišče krajše, postavitev zava- rovanja hitrejša, neposredne priprave olajšane ipd. Pozitivne strani lahko iščemo tudi v laž- jem nadzoru streljanja in finančno racional- nejšem usposabljanju,« je pojasnil Kesič. Bojne enote pehote izvajajo strelski teden ves teden ali dlje, drugi rodovi in službe ter po- veljstva pa navadno strelsko usposabljanje opravijo v treh dneh. Od 29. februarja do 3. marca je bil izveden tečaj za vaditelja oziro- ma strelski teden pripadnikov drugih rodov in službe ter poveljstev. Glavni namen strel- skega tedna je bil usposobiti podčastnike za izvajanje strelskih tednov. Vadbenci so prvi dan izvedli test ravnanja s pištolo in puško ter suhi trening strelskih položajev in strelja- nja na simulatorju noptel. »Simulator noptel je namenjen predvsem usposabljanju tehnike dihanja, merjenja, proženja in sledenja oziro- ma doseganju kombinacije stabilnega strel- skega položaja, korektnega merjenja prek merkov, dihalne pavze, enakomernega pote- ga sprožilca in sledenja po oddanem strelu. Noptel je kljub starosti zelo uporabno sred- stvo za doseganje dobrih rezultatov,« je po- jasnil Kesič. Sledil je drugi dan, ko so vadbenci na strelišču Bač izvedli streljanje na 25 metrov s puško, sledila pa so mu pristreljevanje puške, prever- janje odklonov v ležečem, sedečem, klečečem in stoječem položaju ter streljanja na 100, 200 in 300 metrov brez časovne omejitve. Tretji dan strelskega tedna na Baču so vad- benci izvedli zahtevnejša streljanja z avto- matsko puško, in sicer streljanje do 300 me- trov z različnih strelskih položajev s časovno omejitvijo in streljanje s pištolo na razdaljah do 25 metrov brez časovne omejitve. Strelski teden ni obsegal le streljanja, temveč tudi in- dividualne veščine, in sicer zaustavitev kr- vavitev iz okončin, vzpostavitev zveze v ra- dijskem prometu, določanje stojne točke na karti, pošiljanje poročila ter uporabo zašči- tne maske, poleg tega pa še osemkilometrski orientacijski pohod. Zadnji dan so opravili streljanje s puško in pištolo za strelski stan- dard. »Pomembno je povedati, da bodo letos vse vojaške osebe, ki streljajo z avtomatsko puško, streljanje za strelski standard opravi- le na Mlakah v spremstvu J-7,« je dejal Kesič. »
SV 19 STRELSKI STANDARD Z AVTOMATSKO PUŠKO Glede na vlogo, ki naj bi jo neki pripadnik opravljal v oboroženem boju, so pripadniki SV pri streljanju z avtomatsko puško razdeljeni v štiri kategorije. Pripadniki v prvi in drugi ka- tegoriji izvajajo streljanja z avtomatsko puško F2000S s kalibrom 5,56 milimetra, pripadni- ki v tretji in četrti kategoriji pa z avtomatsko puško M70 AB2 s kalibrom 7,62 milimetra. Pripadniki v prvi kategoriji izvajajo najtež- ji test, in sicer osebni strelski test bojnih enot pehote. Gre za pripadnike, ki so del odzivnih sil in sil kolektivne obrambe. »Odzivne sile so tiste, ki morajo biti pripravljene na posredo- vanje takoj, sile za kolektivno obrambo pa bi posredovale, če bi bil vključen 5. člen severno­ atlantske pogodbe. Te sile oblikujejo pehotne čete in specialne enote. Letos smo jim name- nili dvakrat več streliva kot v preteklih letih.« Pripadniki iz prve kategorije bodo sodelovali tudi na četrti in peti stopnji streljanj, torej pri taktičnem bojnem streljanju in taktičnih vajah z bojnim streljanjem. V drugi kategoriji so pripadniki bojnih enot pehote, ki ne bodo sodelovali na četrti in peti stopnji streljanj. Njihov strelski standard se ocenjuje z osebno strelsko oceno bojnih enot pehote. Tretja kategorija, v kateri so pripadni- ki drugih rodov in služb SV, ki bodo izvajali taktično bojno streljanje in taktične vaje z boj- nim streljanjem enot v obrambi, opravlja oseb- ni strelski test drugih rodov in služb. Četrta kategorija, v kateri so predvsem pripadniki po- veljstev polkov, brigad in GŠSV ter pripadni- ki drugih rodov in služb, ki niso predvideni za usposabljanje na četrti in peti stopnji streljanja, se ocenjuje z osebno strelsko oceno pripadni- kov drugih rodov in služb. »Avtomatska puška M70 AB2 je v operativ- ni uporabi in nikoli ni bila umaknjena iz nje. To je puška, ki jo uporablja prostovoljna rezer- va, predvidena pa je tudi za vojaško strateško re- zervo. Odgovorni smo za njihovo usposabljanje, zato moramo ostati usposobljeni za ravnanje s to puško. Z avtomatsko puško M70 AB2 se naši pripadniki srečujejo skoraj v vsaki mednarodni operaciji ali na misiji, na katero gredo. V neka- terih MOM pripadniki Slovenske vojske men- torirajo oborožene sile, ki so opremljene prav s to puško oziroma eno njenih različic. Poleg tega je strelivo, ki ga imamo za to puško, z omejeno življenjsko dobo, zaradi česar smo nekaj streli- va namenili usposabljanju. Glavni namen, po- stopki uporabe in načela streljanja so za vse av- tomatske puške enaki, razlike med puškami pa se lahko odpravijo na usposabljanju, kar za po- klicnega vojaka ne bi smelo biti težava.« UVELJAVITEV KONCEPTA STRELJANJ Letošnje leto je namenjeno pridobitvi kazal- nikov, da bi lahko na podlagi njihove anali- ze vzpostavili razmere za popolno uveljavi- tev koncepta. »Posebno pozornost namenjamo strelskemu standardu, pri čemer se ne posve- čamo le strelski učinkovitosti, temveč pred- vsem varnosti izvajanja postopkov na strelišču. Načrtujemo tudi podrobno analizo vseh simu- latorjev in uvedbo novih zmogljivosti, med ka- tere spadata na primer sobno strelišče v Voja- šnici Petra Petriča v Kranju in obnova sobnega strelišča v Vipavi.« Kot je ob koncu dejal, bo streliščem namenjena temeljita analiza, saj menijo, da lahko v začetni fazi usposabljanja PRISTRELJEVANJE AVTOMATSKE PUŠKE M70 AB2 TESTI RAVNANJA S PIŠTOLO STRELJANJE NA SIMULATORJU NOPTEL na vsakem, še tako starem strelišču doseže- jo želene učinke, vsekakor pa bodo pripravi- li načrte za njihovo posodobitev. »Glede stro- škov usposabljanja je količina streliva zelo pomembna, zato bomo poskušali doseči opti- malno razmerje med strelivom in streljanji na simulatorjih. Posvetili se bomo tudi metodi- ki usposabljanja in skupaj s Centrom vojaških šol pripravili tečaje za organizacijo in vodenje streljanja, mentoriranje strelcev ter varnostni nadzor streljanj enot.« LETOŠNJI TERMINI STRELSKIH TEDNOV GŠSV 1. termin: od 1. do 3. marca (tečaj za vaditelja), 2. termin: od 17. do 19. maja, 3. termin: od 14. do 16. junija, 4. termin: od 27. do 29. septembra, 5. termin: od 25. do 27. oktobra, 6. termin: od 29. novembra do 1. decembra.
20 SV SKRB ZA VOJAKA NA POKLJUKI V DVEH TERMINIH VEČ KOT 140 OTROK Že več let v organizaciji odseka za celostno skrb za pripadnike potekajo na Pokljuki zimski počitniški tabori za otroke pripadni- kov Slovenske vojske. Tabore organizirajo skupaj z učitelji smučanja, teka na smučeh in deskanja na snegu iz SV ter v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije, ki je pomaga- la zagotoviti kader za tečaje smučanja, teka in deskanja na snegu. Kot je povedala načel- nica odseka za celostno skrb za pripadnike na GŠSV podpolkovnica Danica Pepelnak, so ponosni, da so jim mnogi starši med po- čitnicami zaupali svoje največje bogastvo, torej njihove otroke, zato so se zavedali ve- like odgovornosti, ki so jo v preteklosti pov- sem upravičili. Kljub omejenim finančnim OTROCI PRIPADNIKOV SV POČITNIKOVALI NA POKLJUKI Slovenska vojska je tudi letos med zimskimi počitnicami na Pokljuki organizirala zimski počitniški tabor za otroke njenih pripadnic in pripadnikov. Tako je 77 otrok v prvem terminu tabora od 15. do 19. februarja uživalo v zimskih radostih zasne- žene pokljuške planote, v drugem terminu od 22. do 26. februarja pa še 64 otrok. Odsek za celostno skrb za pripadnike na GŠSV je v sodelovanju z animatorji in učitelji smučanja iz enot in poveljstev SV ter z učitelji smučanja iz Smučarske zveze Slovenije otrokom zaposlenih v Slovenski vojski pripravil zanimiv počitniški pro- gram, ki je obsegal smučanje, deskanje, tek na smučeh, hojo s krpljami, nočni po- hod, družabne športne igre, zabaven program s čarovnikom, srečanje z vrhun- skimi športniki, nepozaben ples z didžejem in za konec najbolj pričakovano ter napeto smučarsko tekmo v veleslalomu, na kateri so lahko prikazali njihovo novo smučarsko znanje in spretnosti. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: desetnica Maja Kremesec in Bruno Toič sredstvom, namenjenim za programe za celostno skrb za pripadnike SV, jim je tudi letos uspelo zagotoviti denar za udeležbo na zimskem taboru kar 141 otrokom pri- padnic in pripadnikov SV iz vse Slovenije v dveh terminih počitnic. Glede na veliko za- nimanje in omejene možnosti ter sredstva v SV so morali omejiti število otrok za posa- mezni termin na največ 80. Kot je povedala podpolkovnica Pepelnak, je bilo za prvi ter- min 100 prijav, med katerimi so izbrali 80 otrok, tabora pa se je udeležilo 77. Pri izboru otrok so upoštevali merila iz razpisnih po- gojev za prijavo na otroški zimski počitni- ški tabor. Prednost so tako imeli otroci, ki se v zadnjih dveh letih niso udeležili zim- skega tabora, otroci, katerih starši so v času zimskega tabora na misiji oziroma drugih nalogah v tujini, otroci pripadnikov, ki pre- dložijo potrdilo o svoji invalidnosti oziro- ma invalidnosti ožjega družinskega člana, ali tisti, ki so v socialni stiski zaradi brezposel- nosti. Prav tako so prednostno obravnava- li otroke iz družin z več šoloobveznimi otro- ki, otroke, ki so se na tabor prijavili skupaj z bratom oziroma sestro, otroke pokojnih pri- padnikov SV in pripadnikov, invalidsko upo- kojenih zaradi poškodbe pri delu, ter otroke pripadnikov z daljšo delovno dobo v SV. Za drugi termin je bilo prijavljeno manj kot 80 otrok, zato nadaljnji izbor ni bil potreben. PODPORA ENOT IN POVELJUJOČIH IZ SLOVENSKE VOJSKE Poleg odseka za celostno skrb za pripadni- ke, animatork in animatorjev ter učiteljev MED NAJBOLJ ZANIMIVIMI JE BIL ADRENALINSKI SPUST PO JEKLENICI. MED UDELEŽENCI TABORA JE BILO KAR NEKAJ DESKARJEV NA SNEGU.
SV 21 smučanja iz SV tudi letošnjega počitniškega tabora ne bi bilo brez podpore zdravstvene- ga osebja VZE, ki je poskrbelo za zdravstve- no oskrbo. Poleg njega so pripadniki voja- škega objekta Rudolfa Badjure na Pokljuki skrbeli za logistično podporo tabora. Otro- ci so bili med taborom nastanjeni v voja- škem objektu na Pokljuki, kjer je bilo poleg prenočišča poskrbljeno za njihovo prehra- no. Podpolkovnica Pepelnak je dejala, da so stroški udeležbe otrok na taboru minimal- ni, saj starši delno plačajo stroške tabora, kot so hrana in dodatne prostočasne aktiv- nosti, druge stroške pa je plačala Slovenska vojska. Podpolkovnica Pepelnak je izposta- vila posebno podporo poveljnikov nekaterih enot in poveljstev SV, ki so razumeli potre- bo po animatorjih ter učiteljih smučarskih aktivnosti, zato so svojim podrejenim omo- gočili sodelovanje pri izvedbi počitniške- ga tabora na Pokljuki. Prav tako se je načel- nica odseka za celostno skrb za pripadnike zahvalila Smučarski zvezi Slovenije, ki je v okviru recipročnosti zagotovila strokovni kader za izvedbo aktivnosti. NAJVEČ ČASA PREŽIVELI NA BELIH STRMINAH SMUČIŠČA VIŠEVNIK Zaradi velike količine novega snega so ude- leženci počitniškega tabora lahko uživali na belih strminah zasnežene pokljuške plano- te. Prvi dan so po prihodu z avtobusi po ko- silu in popoldanskem počitku na smučišču preizkusili njihovo smučarsko znanje in jih na podlagi tega razdelili v več skupin. Po ve- čerji je sledil spoznavni večer z inštruktorji in učitelji. Drugi dan so dopoldne in po- poldne preživeli na smučišču, kjer so smu- čali, deskali ter izdelovali snežne bivake. V večernem delu programa je bila najprej na vrsti predstava s čarovnikom, nato pa so se odpravili na nočni pohod z baklami. Večji del tretjega dneva so prav tako preživeli na smučišču Viševnik, nato pa so opravili adre- nalinski spust po jeklenici oziroma zipline in se zabavali v športnih igrah na snegu. Po večerji so jih obiskali vrhunski športniki SV, ki so otrokom predstavili svoje delo in od- govarjali na njihova vprašanja. Predzadnji dan je bil namenjen smučarski tekmi v ve- leslalomu, po njej pa so vsem najboljšim v posameznih kategorijah in starostnih sku- pinah podelili zaslužene kolajne ter nagra- de. Vrhunec večera je bila večerna zabava OTROCI SO POD NADZOROM UČITELJEV SMUČANJA PRIDOBIVALI NOVO SMUČARSKO ZNANJE. VEČERNA PREDSTAVA S ČAROVNIKOM V OKVIRU ZABAVNIH IGER SO SE OTROCI Z LOPATAMI SPUŠČALI PO SMUČIŠČU.
22 SV v pižamah s plesom, za kar je z glasbo po- skrbel didžej. Zadnji dan dopoldne so otro- ci znova preživeli na smučišču in se po kosi- lu z avtobusi vrnili proti domu, kjer so jih z veseljem pričakali njihovi starši. OTROKE GLEDE NA PREDZNANJE RAZDELILI V VEČ SKUPIN Udeleženci zimskega počitniškega tabo- ra so največ časa preživeli na belih strmi- nah smučišča Viševnik na Pokljuki, kjer so pod nadzorom učiteljev smučanja in deska- nja iz Slovenske vojske ter Smučarske zveze Slovenije dopolnjevali svoje smučarsko ozi- roma deskarsko znanje. Kot je poudaril uči- telj smučanja iz SV štabni vodnik Tomaž Er- hovnic, se je smučarsko predznanje otrok, ki so prišli na tabor, razlikovalo. Na tabo- ru so bili tako otroci, ki so bili prvič na smu- čeh, in tisti, ki so že znali dobro paralelno smučati. Začetnike so izkušeni učitelji smu- čanja iz Smučarske zveze Slovenije naučili, da se znajo v plužni tehniki spustiti po beli strmini in samostojno uporabljati smučar- sko vlečnico, učitelji smučanja iz SV pa so se ukvarjali s tistimi otroki, ki so že imeli smučarsko predznanje. Erhovnic je razlo- žil, da je pred vsakimi smučarskimi aktiv- nostmi treba najprej ogreti sklepe, da se ne poškodujejo, kar naredijo s hojo s smučmi in opremo do smučišča. Kot je še dejal Er- hovnic, so otroke glede na smučarsko zna- nje razdelili v sedem skupin, kar nakazujejo z barvo telovnika, ki ga nosijo nad smučar- skim kombinezonom. Prav tako imajo sku- pini za deskarje na snegu, pri čemer so v eni deskarji začetniki, druga pa je nadaljeval- na. Ob koncu je Erhovnic dodal, da so otro- ci zelo disciplinirani na smučišču in stro- go upoštevajo navodila učiteljev, sicer lahko hitro pride do nesreče in poškodb, varnost otrok pa je najpomembnejša. PRIJATELJSTVA, KI SE SPLETEJO NA TABORIH, SO ZA MARSIKOGA DRAGOCENA Otroke so na počitniškem taboru spremljali pripadnice in pripadniki SV, ki so bili v vlogi vodje tabora ter animatorjev. Ti so poskrbe- li, da otrokom ni bilo dolgčas, ko so končali smučanje, prav tako pa so bili odgovorni za red in disciplino otrok med zajtrkom, kosi- lom, večerjo ter pred nočnim počitkom. Kot animatorka na zimskih taborih desetnica Maja Kremesec sodeluje že več let. Udelež- ba na taboru ji pomeni koristno spremem- bo običajnega delovnega okolja in ji prinaša pomembno izkušnjo pri delu z otroki. Kot je razložila, otroci na taboru upoštevajo red in disciplino, prav tako navodila animator- jev. Poleg tega so zelo motivirani za sodelo- vanje pri igrah in aktivnostih, ki so jih pri- pravili. Desetnica Maja Kremesec je dodala, da je udeležba na taboru za otroke veliko doživetje. Prijateljstva, ki se spletejo na ta- borih, so za marsikoga dragocena izkušnja in odlična popotnica za nadaljnje življenje, zato se mnogi izmed njih radi znova vrača- jo na zimske tabore. Od skupno 141 otrok se je v obeh terminih tabora prvič udeležilo le 31 otrok, drugi pa so bili na taboru že dva- krat ali večkrat. ANKETA JAN MARK: Na taboru sem le- tos že tretjič. Najbolj všeč mi je, ker se ve- liko smučamo in za- bavamo. Tu sem spoznal nekaj novih prijateljev, z nekate- rimi pa se poznam že od prej, ko smo bili skupaj na Poklju- ki. Hrana je super in tudi animatorji so zelo v redu, zato upam, da bom na tabor prišel še drugo leto. URŠKA SVETINA: Na taboru sem bila že dvakrat. Znova sem se prijavila, ker se imamo tukaj zelo lepo, saj se smuča- mo in skupaj druži- mo, le fantje nam včasih malo pona- gajajo. Všeč mi je, da nas učijo pravil- ne drže in novih teh- nik smučanja. Upam, da bom na počitnice na Pokljuko lahko prišla še naslednje leto. STAŠ MEGLIČ: Na Pokljuki sem letos prvo leto. Tabor mi je všeč, saj sem tu spo- znal veliko novih pri- jateljev. Najbolj všeč mi je smučanje, če- prav imam na nogi žulj in ne morem smu- čati, zato pa se s prija- teljem, ki ima premajh- ne smučarske čevlje, skupaj igrava na snegu. Želim si še priti na ta- bor, mogoče prihodnje leto z mlajšim bratom. RENE VIDOVIČ: Na taboru sem že bil prejšnja leta, letos pa sem lahko še zadnjič. Sem prihajam zara- di druženja s prijate- lji in novega znanja. Najbolj zanimivo je deskanje na snegu, saj sem zagrizen de- skar. Tudi z animator- ji in učitelji smučanja iz SV se dobro razumemo, ker so zelo prija- zni in upoštevajo naše želje. OTROCI SO SE UČILI TUDI TEKA NA SMUČEH.
SV 23 Z ORKESTROM Orkester SV začenja tretje desetletje delovanja »Ko začneš igrati, z glasbo preliješ energijo do poslušal- cev v dvorani in začutiš njihov odziv. Popelje te in poglobiš se v vsebino, dirigent iz tebe in tvojega inštrumenta izva- blja zgodbo, ti pa jo poskušaš ponesti na glasbenih valo- vih do občinstva,« mi je nedavno povedal Aljoša Deffe- ri, ko je orkester igral pod taktirko polkovnika Michaela Jamesa Colburna, poveljnika in dirigenta The President's Own United States Marine Bad ter svetovalca za glasbo Bele hiše. Orkester je v dvajsetih letih delovanja postal ka- kovosten in prepoznaven tako v domovini kot tujini, mi pa bomo predstavili začetke ter pomembne prelomnice, ki so spremljale orkester skozi dve desetletji. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv Orkestra SV, Nataša Oblak in Bruno Toič Č e se malo ozremo v zgodovino, vidimo, da so vojaški orke- stri stari skoraj toliko kot človeštvo. Reliefi iz obdobja 3000 let pred našim štetjem prikazujejo asirske in babilonske trobilce na čelu vojsk med triumfalnimi procesijami (A History of U. S. Army Bands, 2005, 1). Skozi zgodovino je vojska ohranila pomemben faktor motiva- cije, ki ga je z močno in intenzivno glasbo, ki je hrabrila borce in na dru- gi strani prestrašila nasprotnike, še dopolnjevala. Bobnarji in trobilci so imeli v vojaški zgodovini posebno mesto, predvsem med vojnami, saj jih je veliko vojsk uporabljalo za prenos povelja v boju. Tako so trobilci ali bobnarji dajali znak za začetek juriša, premike, zbiranje oziroma umik enot, pogosto pa tudi za izboljšanje bojne morale vojakov na bojišču. POPESTRITEV PROGRAMA IN RAZVIJANJE ORKESTRA SV Ko je leta 1996 takratni državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Boris Žnidarič predlagal ustanovitev orkestra SV, se je začela pi- sati njegova zgodba. Zgodba, ki je v dvajsetih letih prinesla številna priznanja in prepoznavnost po visoki kakovosti tako v domovini kot tu- jini. Tistega leta sta poveljnik orkestra Ljubo Vošnjak in namestnik po- veljnika Jani Šalamon dobila nalogo ustanoviti vojaški orkester, ki naj bi bil po formaciji manjša enota z 48 zaposlenimi. Zapis ob predsta- vitvi takratnemu ministru Jelku Kacinu pove, da sta se zavedala po- membnosti vojaškega orkestra. Navedla sta, da imajo države okoli nas več vojaških protokolarnih orkestrov po rodovih vojske, pojavlja- jo pa se hkrati ali ločeno na državnih proslavah ali drugih dogodkih. Slovenija je bila takrat mlada in se je še vse razvijalo, zato je bila za- časna rešitev za protokolarne dogodke sodelovanje častne enote ozi- PROMENADNI KONCERT OB ODPRTJU PROSTOROV V 51. OPS
24 SV roma garde in policijskega orkestra na pihala. Dodala sta tudi, da bi bilo treba ustanoviti orkester SV kot posebno enoto Generalštaba, ki bi mu bila neposredno podrejena, zasedba pa bi omogočala delova- nje na protokolarnem in poustvarjalnem področju. Aprila 1996 se jim je pridružil umetniški vodja dirigent Franc Rizmal, ki je z njimi sodelo- val do oktobra 2000. Po odhodu Rizmala so orkester vodili različni dirigenti, kakovost orkestra pa se je še izboljšala pod taktirko gostujo- čega dirigenta mojstra Milivoja Šurbka, ki je popestril umetniški pro- gram. Na orkester je zelo vplival tudi zunanji sodelavec, pokojni skla- datelj in dirigent Jože Privšek. Po ustanovitvi je bil orkester kratek čas podrejen ministrstvu, nato je deloval v osebnem štabu načelnika GŠSV, leta 1997 pa je prešel pod poveljstvo 12. gardnega bataljona. Od leta 2004 do 2013 je bil podrejen Kabinetu načelnika GŠSV, od takrat pa je v sestavi eno- te za protokol. Njegov prvi nastop je bil ob dnevu Slovenske vojske 11. maja 1996, in sicer je nastopil trobilni kvartet v zasedbi Matej Rih- ter, Damjan Damjanovič, Neža Gruden, Jani Šalamon, Marjan Petrej ter Damijan Jureš. Prvo leto so se posvetili avdicijam, saj jih je bilo 61, od tega jih je bilo uspešnih 28, vendar so imeli težave zaradi služenja vojaškega roka, tako da je bilo konec leta 1996 oziroma v začetku leta 1997 v njem 15 glasbenikov, poveljnik, namestnik poveljnika, dirigent, vodja pisar- ne ter šofer. Kandidati, ki so uspešno opravili avdicijo in niso bili spreje- ti v delovno razmerje, so v orkestru sodelovali kot substituti. Tako je Or- kester SV od maja 1996 do konca leta nastopil na 51 protokolarnih in drugih dogodkih v zasedbi trobilnega kvinteta, različnih komornih sku- pin ter big banda. Ta je prvič nastopil na tradicionalnem častniškem ple- su v Plečnikovi Festivalni dvorani pod taktirko Klemna Repeta in s pev- NASTOP BIG BANDA ORKESTRA SV NA SLOVENSKEM ELITNEM PLESU SKUPINSKA SLIKA PRIPADNIKOV ORKESTRA SV NA PRVI IZDANI ZGOŠČENKI KONCERT V DVORANI CANKARJEVEGA DOMA
SV 25 uspešnic. V to se je vključila koreografinja in učiteljica plesa Mojca Hor- vat, ki je sestavila koreografijo za show program orkestra, in po nekaj mesecih, ko so glasbeniki osvojili gibe, premike ter glasbeno gradivo, ki se izvaja brez not, so bili pripravljeni na prvi nastop. Ta je bil ob dne- vu Slovenske vojske v vojašnici v Kranju 15. maja 1998, prvi nastop s show zasedbo v tujini pa je potekal istega leta 4. junija na Dunaju na srečanju vojaških orkestrov. Če se spet malo vrnemo v zgodovino, natančneje v Napoleonove čase, so imeli vojaki dan pred bitko prost dan. Ko se je oglasil bobnar ali trobilec, so vedeli, da je čas za zadnjo ročko piva pred odhodom v vojašnico. Na bojišču je orkester naredil mimohod po sredinski liniji bo- jevanja med vojskama in z glasbo spodbujal ter hrabril svoje vojake, danes pa kot ohranjanje spomina na tradicije vojsk vsako leto potekajo festivali vojaških orkestrov. Izraz tattoo je prišel iz nizozemske besede cem Matjažem Mrakom, posebna gostja večera pa je bila pevka Mia Žnidarič. Kmalu je sledil nastop zasedbe big banda na Dunaju marca 1997 na slovenskem elitnem plesu. Orkester, katerega člani so predvsem diplomanti Akademije za glasbo, danes izvajajo obsežen repertoar v najrazličnejših zasedbah, v prvih desetih letih delovanja pa so nastopili več kot tisočkrat, v enajstih evrop- skih državah več kot štiridesetkrat, predstavljali pa so se z deli domačih avtorjev. Ta trend se nadaljuje še danes, tako da se je število dogodkov, na katerih je sodeloval orkester, lani povečalo na 264. IGRANJE IN KORAKANJE NA GLASBO INŠTRUMENTA ZAHTEVATA ZBRANOST Leta 1998 je na pobudo Janija Šalomona legenda slovenskega god- beništva, skladatelj in dirigent Vinko Štrucl napisal Venček Avsenikovih TATTOO FESTIVAL NA ČEŠKEM
Fotografija: štabni vodnik Robert Seme 2. mesto na fotografskem natečaju Kfor USPOSABLJANJE HELLI MEDEVAC INDIA ČETA SVNKON KFOR 32
28 SV SPOMLADANSKI KONCERT ORKESTRA SV V četrtek, 10. marca, je v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski fil- harmoniji v Ljubljani Orkester SV odigral tradicionalen spomladan- ski koncert. Glede na pobudo Nata po sodelovanju med vojaškimi godbami članic zavezništva smo imeli priložnost spoznati izvrstne- ga dirigenta iz Latvije Guntisa Kumačevsa, ki je pripravil za naš prostor edinstven in najbrž premieren spored, sestavljen iz izvirne glasbe za pihalni orkester, zložene v treh baltskih državah. Tako je večino sporeda pripadel njegovim latvijskim rojakom Gunar- su Ordelovskisu, Raimondsu Paulsu, Ingi Meijere in Sergejsu Au- strisu Universsu, ob njih pa je litovsko glasbo zastopal Eduardas Balsys in estonsko Eduard Tamm. Navedena skladateljska imena predstavljajo najbolj žlahten izbor stoletja ustvarjanja za ta zvoč- ni medij, ki prihaja z vzhodnih obal Baltskega morja. Najstarejša skladba Sanje na vlaku Eduarda Tamma iz leta 1912 po zvočnem jeziku spada v pozno zlato dobo oziroma belle epoque vojaških godb na pihala, ko so bile središče družabnosti najširšega poslu- šalstva Evrope, obeh Amerik in kolonialnega sveta. Najbolj sveža petstavčna suita Kurzeme (Kurlandija) Sergejsa Austrisa Universsa iz leta 2010 pod zunanjim programom domoljubne zasnove, ki je bila na koncertu še podkrepljena s predvajanjem čudovitih posnet- kov dežele ponosnih Kuršov z zahoda Latvije, skriva pravo zvočno in izrazno bogastvo simfonične zasnove ter izpeljave, ki smo je na- vajeni v velikih simfoničnih delih Sibeliusa, Rautavaare ali Vasksa. Ne le po sporedu, temveč tudi v poustvarjalni izpeljavi je bil kon- cert poseben in edinstven, saj je Kumačevs s svojim umirjenim, oku- snim ter preudarnim glasbenim vodstvom iz naše poklicne godbe izvabil zvočno lepoto, pretanjenost, izčiščenost in muzikalični na- boj, ki se ne zgodi vedno na tovrstnih koncertih. Tako je še enkrat dokazal, da za glasbeno veličino ni potrebna številčnost, temveč žlahtno srce in nezgrešljiv okus, ki ta baltski narod kljub slabemu poldrugem milijonu pripadnikov uvršča med največje ta hip v svetu tako klasične kot (zanimivo) tudi rock glasbe. Večer navdušujočih zvočnih odkritij je poslušalstvo nagradilo s toplim in dolgim ploska- njem, Orkester Slovenske vojske, ki se je Kumačevsu pustil voljno popeljati v žar severnjaške zvočnosti, pa je še enkrat dokazal svo- jo poustvarjalno zrelost in odličnost. Na koncu čestitamo solistu na saksofonu Tadeju Drobnetu, ki se je izkazal v ljubki melodiji iz filma Dolga pot v sipine Raimondsa Paulsa. Prof. Igor Krivokapič, skladatelj in profesor na KGBL tabtoe, ki pomeni ročko piva, po njej pa so danes poimenovani festiva- li vojaških orkestrov in spektakli, ki jih lahko spremljamo v tujini ter pred dobrimi tremi leti tudi v Sloveniji, vedno pa so zanimivi za gledalce. Treba je vedeti, da nastop na festivalih ni le igranje glasbe, temveč sta pomembna predvsem predstavitev orkestra, ki zastopa tudi svojo voj- sko in državo, ter korakanje v ritmu. Tovrstni festivali so zelo priljubljeni, saj si jih v živo ogleda več tisoč obiskovalcev, posnetke na televiziji in kanalu youtube pa tudi več sto tisoč. VELIKI IN DOBRODELNI KONCERTI TER MEDNARODNI FESTIVALI Skozi dvajsetletno delovanje je Orkester SV pridobil kakovost in vsakič znova lahko občudujemo njegovo podajanje zgodbe skladatelja sko- zi glasbo na različnih koncertih. Celovečerni koncerti, ki potekajo vse leto, tradicionalni božično-novoletni koncerti, dobrodelni plesi in kon- certi, gostovanja v tujini in še bi lahko naštevali. So nepogrešljiv del na slovesnih prisegah vojakov in proslavah ob obletnicah enot Slovenske vojske ter pomembnih zgodovinskih dogodkih v Sloveniji, poleg tega spodbujajo ustvarjalnost na glasbenem področju tako na vojaškem kot civilnem področju. Orkester se je iz skromne zasedbe leta 1996 raz- vil v kakovosten ansambel, ki je poznan v Sloveniji in tujini. V sodelova- nju z RTV Slovenija je posnel več radijskih in televizijskih oddaj ter izdal svojo kaseto leta 1997 z božično-novoletnim koncertom v Laškem, zgo- ščenki Orkester SV vol. 1 in vol. 2, Pod slovenskim praporom, ob dese- ti obletnici pa trojni CD in DVD s posnetki big banda ter avdio in video posnetki koncertnega orkestra. Edinstven in poseben je prav zato, ker glasbeniki igrajo v zasedbah od big banda, klasičnih koncertov in protokolarnega orkestra do manj- ših komornih skupin, poleg tega korakajo na show programu, imeti mo- rajo končano vsaj srednjo glasbeno šolo in so vojaške osebe. Pred pri- hodom glasbenika v Orkester SV ga čaka temeljno vojaškostrokovno usposabljanje in še vedno velja, da je prvi korak za zaposlitev uspe- šno opravljena avdicija. Kot vojaška oseba, čeprav je član orkestra, ima enake obveznosti kot vojaki, in sicer urjenja, preverjanja ter terene. Biti glasbenik in vojak ni lahko, saj se morajo člani orkestra nenehno iz- obraževati ter usposabljati tako na individualni ravni kot skupnih vajah, ki so naporne in zahtevne, pogosto pa imajo le dan ali dva časa, da se pripravijo na nastop. Nastopajo ob vsakem vremenu in času, na vroči- ni ter mrazu. Kot so mi povedali pred časom, so doživeli tudi igranje ob prižganih baklah in nastopali v temi z naglavnimi lučkami. Njihovi na- stopi potekajo tako v koncertnih dvoranah kot na prostem pred publiko, ki od njih pričakuje kakovostno izvedbo skladb. Kljub temu lahko ob koncu zapišem, da z zagnanostjo in predanostjo skozi glasbo tako nam v Sloveniji kot ob različnih priložnostih v tujini predstavljajo kulturno bogastvo slovenske glasbe. Dvajseto obletnico bodo proslavili z gala koncertom v Cankarjevem domu 16. oktobra. Vabljeni! TATTOO FESTIVAL V LJUBLJANI
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01
SV_03-2016_01

Recommended

sv_10_15
sv_10_15sv_10_15
sv_10_15Nata?a Oblak
 
Makki
MakkiMakki
MakkiSara Makki
 
Modelos de equipamiento, act 1
Modelos de equipamiento, act 1Modelos de equipamiento, act 1
Modelos de equipamiento, act 1
Es Lum
 
Members Allowances and Services Manual
Members Allowances and Services ManualMembers Allowances and Services Manual
Members Allowances and Services ManualOlivier Jarvis Lavoie
 
La Familia
La FamiliaLa Familia
La Familia
Elizabet Nieto
 
Emeduc BE Presentation_2015
Emeduc BE Presentation_2015Emeduc BE Presentation_2015
Emeduc BE Presentation_2015Dorfsman Marcelo I.
 
Acessos ao portal do SREA
Acessos ao portal do SREAAcessos ao portal do SREA
Acessos ao portal do SREA
Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
IAE Açores
IAE AçoresIAE Açores
IAE Açores
Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 

Recommended

sv_10_15
sv_10_15sv_10_15
sv_10_15Nata?a Oblak
 
Makki
MakkiMakki
MakkiSara Makki
 
Modelos de equipamiento, act 1
Modelos de equipamiento, act 1Modelos de equipamiento, act 1
Modelos de equipamiento, act 1
Es Lum
 
Members Allowances and Services Manual
Members Allowances and Services ManualMembers Allowances and Services Manual
Members Allowances and Services ManualOlivier Jarvis Lavoie
 
La Familia
La FamiliaLa Familia
La Familia
Elizabet Nieto
 
Emeduc BE Presentation_2015
Emeduc BE Presentation_2015Emeduc BE Presentation_2015
Emeduc BE Presentation_2015Dorfsman Marcelo I.
 
Acessos ao portal do SREA
Acessos ao portal do SREAAcessos ao portal do SREA
Acessos ao portal do SREA
Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
IAE Açores
IAE AçoresIAE Açores
IAE Açores
Serviço Regional de Estatística dos Açores(SREA)
 
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
Marius Sescu
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPT
Expeed Software
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Pixeldarts
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
ThinkNow
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
marketingartwork
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
Skeleton Technologies
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
Neil Kimberley
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
contently
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
Albert Qian
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Kurio // The Social Media Age(ncy)
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Search Engine Journal
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
SpeakerHub
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
Tessa Mero
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Lily Ray
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
Rajiv Jayarajah, MAppComm, ACC
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
Christy Abraham Joy
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
Vit Horky
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
MindGenius
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
RachelPearson36
 

More Related Content

Featured

2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
Marius Sescu
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPT
Expeed Software
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Pixeldarts
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
ThinkNow
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
marketingartwork
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
Skeleton Technologies
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
Neil Kimberley
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
contently
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
Albert Qian
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Kurio // The Social Media Age(ncy)
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Search Engine Journal
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
SpeakerHub
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
Tessa Mero
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Lily Ray
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
Rajiv Jayarajah, MAppComm, ACC
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
Christy Abraham Joy
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
Vit Horky
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
MindGenius
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
RachelPearson36
 

Featured (20)

2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot2024 State of Marketing Report – by Hubspot
2024 State of Marketing Report – by Hubspot
 
Everything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPTEverything You Need To Know About ChatGPT
Everything You Need To Know About ChatGPT
 
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage EngineeringsProduct Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
Product Design Trends in 2024 | Teenage Engineerings
 
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental HealthHow Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
How Race, Age and Gender Shape Attitudes Towards Mental Health
 
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdfAI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
AI Trends in Creative Operations 2024 by Artwork Flow.pdf
 
Skeleton Culture Code
Skeleton Culture CodeSkeleton Culture Code
Skeleton Culture Code
 
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
PEPSICO Presentation to CAGNY Conference Feb 2024
 
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
Content Methodology: A Best Practices Report (Webinar)
 
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
How to Prepare For a Successful Job Search for 2024
 
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie InsightsSocial Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
Social Media Marketing Trends 2024 // The Global Indie Insights
 
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
Trends In Paid Search: Navigating The Digital Landscape In 2024
 
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
5 Public speaking tips from TED - Visualized summary
 
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
ChatGPT and the Future of Work - Clark Boyd
 
Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next Getting into the tech field. what next
Getting into the tech field. what next
 
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search IntentGoogle's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
Google's Just Not That Into You: Understanding Core Updates & Search Intent
 
How to have difficult conversations
How to have difficult conversations How to have difficult conversations
How to have difficult conversations
 
Introduction to Data Science
Introduction to Data ScienceIntroduction to Data Science
Introduction to Data Science
 
Time Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best PracticesTime Management & Productivity - Best Practices
Time Management & Productivity - Best Practices
 
The six step guide to practical project management
The six step guide to practical project managementThe six step guide to practical project management
The six step guide to practical project management
 
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
Beginners Guide to TikTok for Search - Rachel Pearson - We are Tilt __ Bright...
 

SV_03-2016_01

  • 1. VLADA V PODRAVSKI REGIJI INTERVJU MAG. ŽELJKO KRALJ DAN CIVILNE ZAŠČITE BREZPILOTNIKI V SLOVENSKI VOJSKI ŠTEVILKA 3MAREC 2016 PREVERILI USPOSOBLJENOST IN IZBOLJŠALI POVEZLJIVOST
  • 2. 2 SV VSEBINA 4 aktualno V SLOVENSKI VOJSKI PRVA TRI BREZPILOTNA LETALA 6 izpostavljamo DELOVNO SREČANJE OBRAMBNIH MINISTROV SLOVENIJE IN MAKEDONIJE 8 intervju Z ODPRODAJO DO DENARJA ZA NOVE NALOŽBE 11 iz naših enot TRDEN DOKAZ 6 POTRDIL USPOSOBLJENOST PEHOTNIH VODOV PREMAGOVALI STRAH PRED OGNJEM USPEŠNO KONČAN TACEVAL TRIDNEVNO STRELSKO USPOSABLJANJE NA TEČAJU ZA VADITELJA 20 skrb za vojaka OTROCI PRIPADNIKOV SV POČITNIKOVALI NA POKLJUKI 23 z orkestrom ORKESTER SV ZAČENJA TRETJE DESETLETJE DELOVANJA 29 zaščita in reševanje OB DNEVU CIVILNE ZAŠČITE ZAHVALA ZA TRUD, SOLIDARNOST IN POŽRTVOVALNOST BELA VOJNA V ZALEDJU SOŠKE FRONTE 34 obrazi POKLICNO DELO IN DRUŽINSKO ŽIVLJENJE STA PRI MENI USKLAJENA 36 šport v vojski PADEC TI VZAME ČAS 38 varnostna kultura SOCIALNI INŽENIRING 41 napisali ste POMOČNIK GENERALNEGA SEKRETARJA NATA V SLOVENIJI O KIBERNETSKI VARNOSTI 42 ste vedeli? 25. OBLETNICA VAJE PREMIK-91 43 preživetje GLINENA POSODA (2. DEL) 44 predstavljamo POT MIRU OD ALP DO JADRANA 45 terminološki kotiček STROJNO PREVAJANJE 46 pojdite z nami PREPROSTO ČUDOVITO 48 odlikovanja v sv PRIZNANJE ZA DELO NA ŠPORTNEM PODROČJU 48 stenčas PREBRALI SMO NOVICE 50 razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA 6 14 23
  • 3. SV 3 Ko sem pred časom sedela na enem izmed slovenskih vršacev, sem opazovala let planinskega orla. Bil je zgodnji jesenski dan, topel za tisti čas in sonce se je že počasi spuščalo. Orel je zaokrožil in izginil, jaz pa sem se izgubila v spominih. Spomnila sem se zgodbe, ki mi jo je oče povedal v otroštvu, ko mi je vsak večer bral Disneyjeve knjige. Saj se še spomnite tistih štirih, zelena, rdeča, modra in oranžna. Ustavila sva se pri orlu in povedal mi je zgodbo, kot še velikokrat za tem. »Orel živi tako dolgo kot človek,« mi je dejal oče, »vendar pa, da doživi to starost, mora narediti nekaj res velikega. Z leti se njegovi ostri kremplji obrabijo, njegova peresa postanejo težka in kljun ukrivljen. Takrat mora sprejeti težko odločitev.« Moje oči so bile velike in široko razprte, ko sem ga poslušala. »Najprej odleti v svoje gnezdo. S seboj ima kamen, v katerega kljuva, da mu odpade kljun.« »Ali ga ne boli?« vprašam. »Seveda ga, toda to mora narediti,« mi odgovori oče in nadaljuje: »Ko mu zraste nov kljun, si z njim populi kremplje. In ko mu zrastejo novi, prožni kremplji, si populi še peresa.« »Toda, oči, to boli. Zakaj to dela?« sem ga spraševala. »Zato, da lahko živi dolgo. Včasih moramo narediti nekaj res bolečega, da bi preživeli.« Takrat nisem razumela očetovih besed, vendar pa življenje prinese različne preizkušnje, ki ti pomagajo razumeti to zgodbo. Spremembe, ki jih vnesemo v življenje, včasih prostovoljno, večinoma pa nanje nismo dobro pripravljeni, so boleče in take tudi morajo biti, da se osvobodimo bremen preteklosti ter zaživimo. Ko gledam današnji čas, smo na pragu sprememb. Za nekatere so veliko breme, za druge dobrodošle. Veliko se jih boji, ne toliko sprememb kot poti v neznano. Ljudje smo navajeni bivati v udobju, včasih za visoko ceno. Če sem za kaj hvaležna staršema, sem za to, da sta me naučila spoprijemati se s spremembami, se ne ustrašiti izzivov in vedno trezno, toda hitro razmisliti ter poiskati rešitev. Čas, v katerem živimo, pred nas postavlja prav to. Iskati rešitev, biti del rešitve in ne težave. Besede, ki mi še danes odzvanjajo v ušesih, je povedal kolega podčastnik, ki ga cenim in spoštujem: »Ne hodi k meni s težavami, pridi z rešitvami, drugače sploh ne pridi.« To je moj moto že dalj časa. Slovenska vojska se s težavami spopada že več let, vendar ko spremljam delo vojakov, podčastnikov in častnikov, ki živijo in dihajo z uniformo, vidim ljudi, ki vsak dan znova iščejo rešitev in kljubujejo času, v katerem živimo. Včasih se vprašam, ali ne bi bilo bolje, da bi rekli, da je dovolj, ne gre več tako naprej, so prišli do roba in lahko le še skočijo. Na to vprašanje mi je odgovoril major, ko sva se pogovarjala za članek, ki ga boste prebrali v tokratni reviji. »Nataša, mi vedno najdemo rešitev. Vedno. Smo v času, v kakršnem smo. Mi se moramo temu prilagoditi in iz tega narediti največ.« To, dragi bralci, želim tudi vam. Pred nami so izzivi, je čas, ki bo od nas zahteval iskanje rešitev. Bodite pogumni, osvobodite se bremen in izkoristite čas sedanjosti. Za konec le še besede Jaroda Kintza: Če mislite, da se vam ni treba učiti, graditi na sebi in se razvijati, prihaja moj odgovor v obliki cestnoprometnih predpisov: Stop. Konec poti. Nataša Oblak UVODNIK Spremembe so vedno boleče 16 20 29 11
  • 4. 4 SV AKTUALNO V SLOVENSKI VOJSKI PRVA TRI BREZPILOTNA LETALA Konec februarja je Ministrstvo za obrambo prevzelo prvi od štirih kompletov brez- pilotnih letal bramor, ki ga sestavljajo trije letalniki s pripadajočo opremo slo- venskega proizvajalca podjetja C-Astral. Letalo je zdaj v postopku uvajanja v operativno uporabo v Slovensko vojsko, postopek uvedbe pa naj bi bil končan predvidoma junija. »V projektih, kakršen je projekt brezpilotnih letal, združuje- mo nacionalno kupljeno zmogljivost s programsko opremo IMINT in sistemi AGS, ki se razvijajo v okviru Nata. To je način dela, s katerim smo uspešni in učinkovito pridobivamo celovito zmogljivost. Prihranki so zaradi premišljenega in načrtnega delovanja veliki tako pri stroških izvedbe projekta kot tudi v življenjski dobi upora- be sredstev,« je poudaril vodja oddelka za vodenje projektov v Sektorju za opre- mljanje Miha Matek. Z OBVEŠČEVALNIMI PODATKI DO VEČJE ZAŠČITE SIL Brezpilotna letala bo SV uporabljala za prido- bivanje obveščevalnih podatkov na taktični ravni za zagotavljanje zaščite sil pri opravlja- nju nalog vojaških enot v mednarodnih ope- racijah in na misijah v tujini ter za opravljanje podpornih nalog v sistemu zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami. Nakup brezpilotnih letal je pomemben tudi za razvoj zmogljivosti SV in doseganje ciljev sil v Natu. Brezpilotna letala, opremljena s senzorji in ka- merami, omogočajo pridobivanje slikovnega gradiva iz zraka, s katerim se podpirata odlo- čanje in načrtovanje delovanja SV v miru ter v mednarodnih operacijah in na misijah v tujini. S sodelovanjem SV v mednarodnih operacijah se povečuje potreba po zagotavljanju podatkov z brezpilotnimi letali in drugimi zmogljivostmi za izvidovanje iz zraka, saj je verjetnost napa- da na lastne sile vedno večja, po drugi strani pa sta pravočasna identifikacija grožnje in razpo- ložljivost verodostojnih ter sprotnih obvešče- valnih podatkov bistveni za zaščito sil. Brez- pilotna letala spadajo v opremo, ki zagotavlja zmogljivosti SV tudi pri opravljanju zakonsko določenih nalog v miru in pri podpori sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Podatki, pridobljeni z brezpilotnimi letali, se namreč lahko uspešno uporabijo pri podporni nalogi varovanja državne meje, nalogah iska- nja in reševanja ter naravnih in drugih nesre- čah, kot so požari, poplave itn. Sistemi brezpi- lotnih letal so tudi del cilja zmogljivosti Nata v okviru sistema ISTAR (Intelligence, Surveil- lance, Target Acquisition and Reconnaissan- ce), to je sistem obveščevalne dejavnosti, nad- zora prostora, določanja ciljev in izvidovanja. Projekt brezpilotnih sistemov bo v povezavi z izgradnjo sistema IMINT (Imagery Intelligen- ce), ki pomeni zbiranje obveščevalnih podat- kov z obdelavo slikovnega gradiva, satelitskih posnetkov, posnetkov izvidniških letal, brezpi- lotnih letal in kartografskega materiala, omo- gočil, da bo zbrano slikovno gradivo zagotovi- lo čim večji analitični učinek ter boljšo podporo sistemu bojnega odločanja. Besedilo: Marko Pišlar Fotografija: Bruno Toič BREZPILOTNA LETALA, NATOV PROJEKT AGS IN PROJEKT IMINT PODLAGA ZA ZDRUŽENO OBVEŠČEVALNO- IZVIDNIŠKO DEJAVNOST Izkušnje tujih vojsk in tudi slovenske kaže- jo, kako pomembna je za poveljnika celovita slika stanja bojišča. Združena obveščevalno- izvidniška dejavnost JISR (Joint Intelligence, Surveillance and Reconnaissance) zagotavlja informacije, na podlagi katerih lahko povelj- niki sprejemajo pravočasne in prave odloči- tve. »Čeprav si danes lahko pomagajo s sodob- nimi sredstvi, sateliti, brezpilotnimi letalnimi sistemi in informacijsko tehnologijo, so zbira- nje podatkov, njihova analiza in distribucija do poveljnikov enako pomembni, kot so bili v času Aleksandra Velikega. Medtem ko nadzor in izvidništvo lahko odgovorita na vprašanja kaj, kdaj in kje, lahko združena obveščevalno- izvidniška dejavnost zagotavlja odgovore na vprašanji kako in zakaj,« je dejal vodja projek- ta IMINT Marijan Slak iz Službe za informa- tiko in komunikacije MO. Obrambne interese Slovenije na strateški in operativno–taktični ravni bosta MO in SV v sodelovanju z Natom podpirala z vzpostavitvijo dejavnosti JISR. Končan projekt nakupa brezpilotnih siste- mov, Natov projekt nadzora kopnega iz zraka AGS (Allied Ground Surveillance) in projekt IMINT bodo v prihodnje glavne zmogljivosti JISR, ki bodo zagotavljale podporo enotam SV v domovini in na tujem ter sistemu zaščite in reševanja ob naravnih nesrečah. NAKUP BREZPILOTNIH LETAL RAZREDA MINI OPTIMALNA REŠITEV ZA ZMOGLJIVOSTI SLOVENSKE VOJSKE SV do zdaj še ni imela sistema brezpilotnih letal, ki bi zagotavljal učinkovito podporo ak- tivnostim, ki jih enote SV zagotavljajo pri iz- vajanju nacionalne in mednarodne varnosti. V preteklih letih sta bila v okviru izvajanja ciljnih razvojnih projektov (CRP) sicer pri- dobljena minimalno znanje in oprema, ki sta bila dobra podlaga za nadaljnjo vzpostavljanje zmogljivosti brezpilotnih letal v SV. Sredstva in oprema, ki so bili pridobljeni v okviru CRP, so bili večinoma improvizirani in ne izpolnju- jejo minimalnih tehničnih zahtev brezpilo- tnih letal in zmogljivosti za Nato. Brezpilotni sistemi razreda mini, ki so namenjeni taktič- ni ravni, torej podpori manevrskih čet in ba- taljonske bojne skupine, so optimalna rešitev za razvoj teh zmogljivosti, saj ima SV težišče bojnega delovanja v nacionalnem in mednaro- dnem okolju na bataljonskih bojnih skupinah. Za zagotavljanje podatkov je sicer na voljo tudi uporaba nekaterih drugih vrst letalnikov, kot so brezpilotni sistemi višje kategorije, helikop- terji, baloni in letala s posadko, vendar je izbor brezpilotnih letalnikov razreda mini najboljša izbira, saj se prednost kaže tudi v nizkih obra- tovalnih in vzdrževalnih stroških ter taktič- no-tehničnih zmogljivostih. NA TESTIRANJU USPEŠEN LE SLOVENSKI C-ASTRAL Priprava in izvedba projekta brezpilotnih letal razreda mini sta potekali skoraj tri leta od po- trditve dokumenta identifikacije investicij- skega programa. Postopek je vključeval kon- ferenco ponudnikov, v postopku izbire pa je potekalo tudi testiranje izdelkov. Pri pripravi dokumenta investicijskega programa so iskali morebitne ponudnike sistemov brezpilotnih letal. Našli so štiri ponudnike, in sicer iz Slo- venije, Nemčije, Italije ter Francije. Na podlagi
  • 5. SV 5 podatkov uporabnika, vojaških atašejev in se- znama slovenskih podjetij v obrambni indu- striji je bilo povabljenih k predstavitvi njiho- vih izdelkov sedem podjetij, od katerih se jih je na vabilo odzvalo šest, štiri pa so predsta- vila njihove izdelke na MO. Ministrstvo je po izpolnitvi vseh zakonskih pogojev in zahtev v postopku za sklenitev okvirnega sporazu- ma za nakup brezpilotnih letal razreda mini do roka, določenega za oddajo, dobilo pet pra- vočasnih ponudb ponudnikov. Po javnem od- piranju in postopku pregleda ponudb, s kate- rim sta se ugotavljali pravilnost in primernost ponudbe, so ugotovili, da ena ponudba ni bila primerna in ponujeni izdelki niso v ce- loti ustrezali tehničnim zahtevam naročnika. Ponudbe preostalih štirih ponudnikov so iz- polnjevale tehnične zahteve naročnika. S temi ponudniki so opravili sestanek in pogajanja, na katerih so preučili ponujeno blago, se do- govorili o testnih letih ter določili rok za od- dajo končnih ponudbenih cen, pri čemer so določili, da se po testnih letih odprejo le po- nudbe ponudnikov, ki so uspešno opravili te- stne lete. Do roka za oddajo končnih ponudb je naročnik dobil ponudbe treh ponudnikov, testnih letov pa sta se udeležila le dva, in sicer podjetje C-Astral, ki je uspešno opravilo te- stni let, ter drugo podjetje Micos, ki testnih letov ni v celoti uspešno opravilo, zato se je ponudba tega ponudnika izločila iz nadaljnje- ga postopka. Na javnem odpiranju ponudb so tako odprli le končno ponudbo edinega preo- stalega ponudnika, podjetja C-Astral. S pod- jetjem je bil sklenjen okviren sporazum za nakup brezpilotnih letal bramor v skupni vrednosti ponudbe za en komplet brezpilo- tnih letal razreda mini, začetni paket rezerv- nih delov, dokumentacijo in usposabljanje v vrednosti nekaj več kot 307.000 evrov brez DDV in v skupni ocenjeni vrednosti za štiri komplete, začetne rezervne dele, dokumenta- cijo in usposabljanje v višini 1.283.637 evrov z DDV za 36-mesečno obdobje. »S temeljito pripravo investicijskega programa in nači- nom izbora ponudnika nam je uspelo za Slo- vensko vojsko pridobiti opremo za komerci- alno zelo ugodno ceno, ki je v tem trenutku v svojem razredu med najboljšimi,« je ocenil vodja projekta brezpilotnih letal Marko Gru- den iz Sektorja za opremljanje. SLOVENSKI VOJSKI LETALNIK BRAMOR GEO IN DVA BRAMOR C4EYE Ministrstvo za obrambo je v prvem komple- tu dobilo tri brezpilotne letalnike bramor, in sicer enega tipa bramor gEO ter dva letalni- ka bramor C4EYE. Komplet brezpilotnih letal bramor poleg letalnikov s pripadajočimi sen- zorji sestavljajo tudi zemeljska postaja, kata- pult na elastiko in vodotesni transportni na- hrbtnik. Letalo bramor ima razpon kril 230 centimetrov, v dolžino meri 96 centimetrov in tehta 3,8 kilograma. Letalo je izdelano modu- larno iz naprednih kompozitnih materialov, kevlarja in karbonskih vlaken, ki zagotavlja- jo majhno težo ter visoko vzdržljivost. Elek- trični pogon prek propelerja zagotavlja let do tri ure. Letalo, ki lahko doseže največjo viši- no do 4000 metrov, vzleti prek katapulta z ela- stikami, v letalo vgrajen avtopilot pa omogoča načrtovanje rute leta, popolno avtonomnost leta od vzleta do pristanka in izvedbo korek- ture rute med letom z zemeljsko postajo. Leta- lo bramor pristane s padalom, ki je integrira- no v trup letala. V nos različice letala bramor gEO je vgrajen digitalni fotoaparat ločljivo- sti 24 MP, kar omogoča mapiranje in ortofo- to posnetke površin z ločljivostjo centimeter. Druga različica letala bramor C4EYE ima v sprednji del letala vgrajen žiroskopsko stabi- liziran IR-senzor, ki omogoča delovanje pod- nevi in ponoči. Ministrstvo za obrambo naj bi za Slovensko vojsko dobavilo štiri komplete brezpilotnih letal bramor, pri čemer je pogod- ba sklenjena za tri leta, kar pomeni, da se bo obseg naročil prilagajal potrebam in razpolo- žljivemu denarju. Vsak vod brezpilotnih letal v sestavi obveščevalno-izvidniških čet 1. in 72. brigade SV bo dobil po dva kompleta. Z brez- pilotnimi letali bo SV vzpostavila obveščeval- no-izvidniške zmogljivosti za zagotavljanje zaščite sil pri opravljanju nalog v operacijah in na misijah v tujini ter pri podpori sistemu var- stva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
  • 6. 6 SV IZPOSTAVLJAMO Delovno srečanje obrambnih ministrov Slovenije in Makedonije V četrtek, 10. marca, je bil na enodnevnem delovnem obisku v Republiki Sloveniji minister za obrambo Republike Make- donije Zoran Jolevski. Ministra sta del pogovorov nameni- la pregledu dvostranskega sodelovanja med državama na obrambnem in vojaškem področju, ki sta ga ocenila kot ze- lo uspešno predvsem na vojaških vajah in usposabljanjih ter strokovnih tečajih. Veliko pozornosti sta namenila tudi begun- sko-migrantski problematiki. Pripravila: Aleksandra Pelko Jamnik L etos Ministrstvo za obrambo na področju dvostranskega sode- lovanja pričakuje dogovor tudi o ponovni skupni izvedbi aktiv- nosti na vojaškem vadišču Krivolak, kar smo v preteklih letih že uspešno izvajali. Ministra sta izmenjala izkušnje glede sodelovanja obeh držav v mednarodnih operacijah in na misijah, ki z udeležbo v MOM prevzemata svoj del bremena pri zagotavljanju ter ohranja- nju varnosti in stabilnosti v svetu. Slovenija pozdravlja napredek Ma- kedonije pri izvajanju obrambnih reform in ostaja med najtrdnejšimi zagovornicami ter podpornicami njenega približevanja evro-atlant- skim integracijam, je v pogovorih poudarila ministrica Andreja Katič in vso podporo ter pomoč zagotovila tudi v prihodnje. Po besedah ministrice je evro-atlantska širitev na Zahodni Balkan eden bistvenih promotorjev napredka, ki zagotavlja stabilnost regije kot celote. Prav zato Slovenija kot podpornica Natove politike odprtih vrat in širitve Severnoatlantskega zavezništva na Zahodni Balkan zagovarja sta- lišče, da mora evro-atlantska perspektiva ostati realna tudi za Ma- kedonijo. Ministrica je seznanila makedonskega kolega s prenovo temeljne zakonodaje, tako Zakona o obrambi kot Zakona o službi v Slovenski vojski. Državi pripravljata strateški pregled obrambe in prav pri tem sta se obrambna ministra strinjala, da bo izmenjava iz- kušenj med ministrstvoma na strokovni ravni izredno pomembna in koristna za nadaljnje delo. Makedonski minister je poudaril, da so v obrambnem resorju že izvedli več reform za doseganje Natovih standardov, in izrazil upanje v napredek v procesu približevanja. Kot je dodal minister Jolevski, vidi prednosti članstva v integracijah pred- vsem pri obvladovanju skupnih izzivov, kot je tudi begunsko-migrant- ska problematika, čemur sta ministra namenila veliko pozornosti. Po- udarila sta, da je bistveno prizadevanje za rešitev tega vprašanja na ravni Evropske unije v sodelovanju z vsemi drugimi državami na tako imenovani balkanski poti. Pri tem je pomembno, da se ustrezno raz- bremeni pritisk begunskega toka na makedonsko-grški meji in se stro- go upoštevajo dogovorjena pravila zakonitega prestopanja meja, kar v primeru Slovenije kot schengenske države pomeni tudi strogo varovanje meja, pri čemer slovenski Policiji pomagajo pripadniki Slo- venske vojske, ki so za opravljanje svojih nalog pri širšem varovanju državne meje dobili določena širša pooblastila skladno z novim 37. a členom Zakona o obrambi za določen čas in z dvotretjinsko odlo- čitvijo državnega zbora. Kot je pojasnil makedonski obrambni mini- ster, tudi v Makedoniji policiji na terenu pri obvladovanju begunsko- migrantskega toka ob razglasitvi kriznih območij ob meji pomagajo pripadniki vojske skladno s pooblastili. MINISTRICA ZA OBRAMBO PODPISALA POGODBO Z MARIBORSKIM ŽUPANOM Ministrica za obrambo Andreja Katič je v okviru obiska vlade v Po- dravju v sredo, 9. marca, z županom mestne občine Maribor dr. Andrejem Fištravcem podpisala menjalno pogodbo, s katero je mi- nistrstvo mariborski občini v last in posest predalo del območja nek- danjega vojaškega kompleksa Radvanje, občina pa ministrstvu zemljišče ob Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS – enota Pekre. Kot je po podpisu pogodbe pojasnila ministrica, je ze- mljišče, ki ga je dobilo ministrstvo, znotraj kompleksa Izobraževal- nega centra za zaščito in reševanje RS – enota Pekre, s čimer bo center nadgradil sedanje oblike usposabljanja enot za zaščito in re- ševanje. Preostali del zemljišča v okviru kompleksa, ki je v zaseb- ni lasti, bo ministrstvo kupilo letos. Zemljišče, ki ga je pridobila ma- riborska občina, je del območja nekdanjega vojaškega kompleksa Radvanje, ki je za Slovensko vojsko neperspektivno. Mariborska ob- čina po besedah župana dr. Fištravca na njem načrtuje gradnjo ce- stne infrastrukture za južno obvoznico. Ministrica in župan sta se dogovorila tudi o lastninsko-pravni ureditvi dela zemljišča v okviru Vojašnice generala Maistra. ČLANI ODBORA ZA OBRAMBO SO OBISKALI VEŠČINSKI CENTER SLOVENSKE VOJSKE Člani odbora za obrambo državnega zbora so v sredo, 9. marca, obiskali Veščinski center Slovenske vojske, ki deluje v Vojašnici Jan- ka Premrla Vojka v Vipavi. Seznanili so se z delovanjem centra, si ogledali usposabljanje slušateljev na prostovoljnem služenju voja- škega roka (generacija marec 2016) in temeljnem vojaškostrokov- nem usposabljanju (generacija januar 2016) ter si ogledali vojašnič- no infrastrukturo in muzej prve svetovne vojne. NA IGU JE POTEKALA LETNA SKUPŠČINA ZVEZE SLOVENSKIH ČASTNIKOV V Izobraževalnem centru na Igu je v soboto, 5. marca, potekala le- tna skupščina Zveze slovenskih častnikov (ZSČ), ki so se je udeleži- Fotografija:BrunoToič Fotografija:AleksandraPelkoJamnik
  • 7. SV 7 Fotografija:arhivSlovenskevojske Fotografija:AlešSila Fotografija:DanielMlakar li številni člani združenja ter predstavniki drugih domoljubnih in ve- teranskih organizacij. Zbrane sta ob tej priložnosti pozdravila tudi načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Andrej Osterman in ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je nagovori- la zbrane. Predsednik Zveze slovenskih častnikov generalmajor dr. Alojz Šteiner je članom podelil zlate plakete ZSČ za večletno aktiv- no delo v organizaciji in kipec generala Ivana Dolničarja štirim čla- nom, ki so se izkazali z izjemnim delom. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor dr. Oster- man je ob tej priložnosti poudaril poseben pomen ZSČ za Sloven- sko vojsko, saj ne združuje le interesnih področij, temveč je stano- vska organizacija, ki združuje tako pripadnike stalne sestave, ki danes deluje v Slovenski vojski, kot tudi nekdanje pripadnike. Mini- strica za obrambo Andreja Katič je ob letošnjem praznovanju 25 let samostojnosti in suverenosti naše države poudarila prispevek v osa- mosvojitveni vojni in pri vzpostavitvi obrambnega sistema Republi- ke Slovenije. Izpostavila je, da so usposobljeni in prizadevni pripa- dnice ter pripadniki Slovenske vojske vedno zagotovilo stabilnosti, kar se je ponovno pokazalo ob spremenjenih varnostnih razmerah. »Ob tem izzivu, ki ga je pred nas postavil množičen prihod begun- cev in migrantov na naše ozemlje, se vam zahvaljujem za vašo ne- posredno pomoč pri delu z migranti v začetnem obdobju kot tudi za celostno razumevanje teh razmer in našega položaja v njih,« je do- dala ministrica. Posebej je izpostavila tudi pomen podpore pri pri- pravi novega, spremenjenega Zakona o obrambi. LADJA TRIGLAV VPLULA V DOMAČE PRISTANIŠČE V nedeljo, 13. marca, je v Koper vplula slovenska vojaška večna- menska ladja Triglav 11 s posadko, ki je od 16. oktobra 2015 delo- vala na mednarodni misiji Evropske unije NAVFOR MED/Sophia v južnem delu osrednjega Sredozemlja. Glavnina prvega slovenskega kontingenta, katerem je poleg 34-članske posadke še pet članov nacionalnega podpornega ele- menta, je tako končala svoj mandat. Njihove glavne naloge so bile nadzor dodeljenega akvatorija v južnem osrednjem Sredozemskem morju, pregledi sumljivih plovil in reševanje ljudi v stiski na morju. De- vetkrat so reševali, in sicer trikrat povsem samostojno, v šestih prime- rih pa so podpirali druga plovila misije. Skupaj so rešili ali podpirali reševanje 1072 prebežnikov, od tega 68 otrok in 112 žensk. Poleg tega so odkrili več drugih plovil s pre- bežniki, ki so jim po njihovem posredovanju pomagale druge lad- je misije Evropske unije NAVFOR MED oziroma drugih operacij. V dveh primerih so nujno medicinsko oskrbeli prebežnike na krovu lad- je. Po vsakem reševanju so skladno s pooblastili plovila pregledali in uničili ter tako preprečili ali vsaj otežili nadaljnje tihotapstvo v regiji. Skladno s pravili delovanja operacije so uničili osem gumijastih plo- vil in leseno plovilo z notranjim motorjem. S plovil je bilo odstranje- nih osem zunajkrmnih motorjev. Med delovanjem v operaciji so se posvetili tudi različnim oblikam usposabljanja na morju, tako v vlogi vadbenca kot mentorja. MINISTRICA ZA OBRAMBO NA DELOVNEM SREČANJU V URADU VARUHA ČLOVEKOVIH PRAVIC V ponedeljek, 14. marca, je bila ministrica Andreja Katič s sodelav- ci na delovnem obisku pri varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdor- fer. Glavne teme pogovora so bile pravice zaposlenih v obrambnem sistemu, reševanje vprašanj pri zagotavljanju pravic posameznikov v obrambnem resorju, kot je reševanje statusa vojakov po 45. letu, re- ševanje primerov bolnih in poškodovanih pripadnikov Slovenske voj- ske, odnosi s sindikati, ki delujejo v obrambnem resorju, vprašanja, povezana z oskrbo beguncev in migrantov skladno z novim 37. a čle- nom Zakona o obrambi, ter sodelovanje v mednarodnih operacijah in na misijah. Ministrica in varuhinja sta govorili tudi o položaju žensk v Slovenski vojski, na katerih je ministrica ocenila, da so ženske v voj- ski ustrezno zastopane in zasedajo tudi vodilne položaje ter sodeluje- jo v mednarodnih operacijah in na misijah, pri čemer so pogosto ne- nadomestljiv del kontingenta, predvsem pri stikih z ženskami in otroki na območjih, kjer so zaradi kulturnih in verskih značilnosti pripadniki manj zaželeni. OBISK ČLANOV ODBORA ZA OBRAMBO DZ V VIPAVI
  • 8. 8 SV INTERVJU Z ODPRODAJO DO DENARJA ZA NOVE NALOŽBE Ministrstvo za obrambo je lani po načelu dobrega gospodarja na javnih draž- bah odprodalo številne neperspektivne premičnine, predvsem staro in neuporab- no orožje ter dotrajana osebna in vojaška vozila, s čimer je pridobilo nekaj denar- ja. Uspešne so bile tudi javne dražbe neperspektivnih nepremičnin. S tako zbranim denarjem in prihranki pri vzdrževanju ter obratovalnih stroških bodo lahko na Mi- nistrstvu za obrambo prenovili zastarel vozni park in zbrali denar za nakup voja- ške opreme, oborožitve ter streliva in najnujnejše naložbe. Več o tem lahko pre- berete v pogovoru z generalnim direktorjem Direktorata za logistiko MO mag. Željkom Kraljem. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič Ministrstvo za obrambo je lani izvedlo nekaj uspešnih javnih dražb premičnin. Kako ste se tega lotili? Najbolj odmevne so bile dražbe za odpro- dajo orožja in vozil. Tudi v preteklih letih smo prodajali vozila, vendar smo jih vedno več v paketu. Zunanji kupci so se večino- ma prej dogovorili in za izklicno ceno kupi- li pakete osebnih, tovornih ali kombiniranih vozil. Vse dražbe so nekoč vodili zunanji iz- vajalci, zdaj pa jih sami. Pred časom smo v Direktoratu za logistiko analizirali stanje in ugotovili, da imamo večje količine pehotne- ga orožja. To so presežki orožja, ki jih nihče ne potrebuje. Staro orožje smo morali vsako leto pregledati, ga rekonzervirati na vsakih pet do deset let, ga prekladati, zlagati in po- pisovati, saj vsako orožje zahteva izvedbo re- dnih predpisanih postopkov, za kar smo za- pravili veliko časa ter denarja, zato smo se odločili za prodajo presežkov orožja. Po ana- lizi in pregledu zakonodaje na tem področju je sledilo usklajevanje z Ministrstvom za pra- vosodje ter z Ministrstvom za notranje zade- ve, na podlagi česar smo prišli do jasnega po- stopka in zahtev. Pripravili smo pravilnik in ga dali v obravnavo ter potrditev, s čimer smo določili pravilen postopek pri izločitvi in od- stranitvi materialnih sredstev, da je skladen z zakonodajo. Kako so potekale te dražbe in kakšen je bil njihov izkupiček? Najprej smo objavili javno dražbo za 24 kosov različnega orožja. Za posamični sklop smo izbrali tisto orožje, ki je najbolj zanimi- vo za zbiratelje. Vseh 24 kosov smo prodali, s tem da smo za vsak kos zaradi večje transpa- rentnosti pripravili uradno cenitev ne glede na dejstvo, da nam tega ne bi bilo treba na- rediti. Na ocenjene vrednosti smo dodali še nekaj odstotkov, kar je bilo za nas izklicna cena. Dobili smo tri ponudnike, ki so vplača- li varščino in se med seboj dražili. Glede na dejstvo, da je bila med dražitelji velika kon- kurenca, smo dosegli za 20 odstotkov višjo ceno od izklicne. To je bil za nas odličen
  • 9. SV 9 znak, da staro orožje lahko prodamo. Najprej smo nameravali pripraviti še dražbo do 200 kosov in dražbo do 450 kosov, ki jih združi- mo v malo večje sklope, da vidimo, kako se trg odzove na večje sklope orožja. Opogu- mili smo se, da prodamo na eni dražbi 675 kosov, ki smo jih razdelili na osem sklopov. Za vsak sklop smo določili vodilna orožja in nato vanj uvrstili še najmanj zanimiva orož- ja ali taka, primerna le za odvoz na odpad. Na prvi dražbi smo zaslužili 24.000 evrov za 24 kosov, z drugo dražbo pa 128.000 evrov. Na obeh dražbah je bil kupec podjetje LIMEX iz Avstrije. Odločili smo se še za tretjo večjo in bolj odmevno dražbo, na kateri smo proda- li več kot 40.000 kosov presežnega pehotne- ga orožja, razdeljenega v osem sklopov. Na dražbo se je kot edino podjetje prijavilo av- strijsko podjetje LIMEX in kupilo štiri sklo- pe orožja za 1,7 milijona evrov. Za druge štiri sklope je bilo kar nekaj interesentov, vendar so bile cene zanje previsoke. Cene na četrti dražbi smo nekoliko znižali, štiri sklope pa razdelili na osem sklopov. Takrat so trije pla- čali varščino, in sicer dve češki ter avstrijsko podjetje. Glede na konkurenco so se cene dvi- gnile in orožje smo prodali podjetju LIMEX za 2,1 milijona evrov. Zanimivo, da bi lahko isto podjetje na prejšnji dražbi orožje kupilo za 1,6 milijona evrov. Ministrstvo za obram- bo je lani uspešno prodalo tudi letali pilatus PC-9 za 1,3 milijona evrov in stara radarja v vrednosti 1,6 milijona evrov. Z izkupič­kom vseh javnih dražb smo bili zelo zadovolj- ni. Nadaljevanje teh uspešnih zgodb bo naj- brž prav zdaj objavljeni razpis za odprodajo minometov kalibra 82 in 120 milimetrov, za kar je nekaj zanimanja na trgu. Letos bomo imeli še vsaj tri dražbe orožja. Maja načrtu- jemo dražbo starega pehotnega orožja. Zdaj pripravljamo informacije za objavo za nasle- dnjo javno dražbo 26 vozil, nato pa namera- vamo izvesti še dražbo od 60 do 70 vojaških terenskih vozil. Za kaj se večinoma uporablja na dražbah kupljeno orožje? Na podlagi stikov in informacij smo izvedli, da na dražbah kupljeno orožje ni namenje- no za trge na kriznih žariščih, temveč veči- noma za ameriško filmsko industrijo ter zbi- ratelje. Večino avtomatskega orožja morajo kupci predelati, označiti in za vsak kos prido- biti ustrezen certifikat od njihovih organov za notranje zadeve, preden ga lahko legalno naprej prodajo za civilnem trgu. Orožje, ki ga prodamo v Sloveniji, trajno onesposobimo in vsak kos ima tudi certifikat MNZ, ki to potr- juje. Na svetu je kar veliko zbirateljev, ki ku- pujejo staro orožje, tudi tanke. Prav tanki SV so v strateških dokumentih opredeljeni kot neperspektivni sistemi, zato bodo prav tako namenjeni odprodaji. Po odloku nameravamo prodati 30 tankov M-55S, ki so bili s sklepom načelnika GŠSV trajno izločeni iz operativne uporabe, zato so bili uvrščeni v načrt odprodaje. V odloku je navedenih še deset tankov M-84, osemnajst havbic 105 milimetrov in 39 vozil BVP M-80. Na Ministrstvu za obrambo smo gostili že nekaj delegacij, ki se zanimajo za nakup. Ko bomo imeli dovolj interesentov, se bomo odločili o načinu prodaje skladno z zakonom prek javne dražbe ali postopka zbiranja po- nudb po načelu, kdo da več. Za zdaj dobiva- mo pozitivne informacije, vendar se še nismo odločili za dražbo. Pri prodaji se vedno drži- mo načela postopnosti, saj pred vsako dražbo najprej temeljito raziščemo trg. Katere nepremičnine Ministrstva za obrambo ste prodali in koliko denarja je MO tako pridobilo? To so bili večinoma neperspektivna stano- vanja, parcele in poslovni prostori, ki so bila dolga leta nevzdrževani in so na lokacijah, ki za MO niso zanimive. Lani smo se glede na opravljeno analizo lotili prodaje nepremič- nin nekoliko drugače. Informacije o javnih dražbah, ki smo jih v preteklosti posredo- vali predvsem v lokalnih časopisih in medi- jih, smo začeli objavljati na spletnem portalu nepremicnine.net, kar je povečalo zanima- nje za nakup. Kot primer bom navedel, da prej na dražbi nismo prodali niti ene nepre- mičnine, že mesec dni po tistem, ko smo za- čeli objavljati na tem portalu, pa smo proda- li za približno 700.000 evrov nepremičnin. S prodajo nepremičnin smo lani zasluži- li štiri milijone evrov. Tudi letos bomo pro- dajali neperspektivne nepremičnine. Glede na to prav zdaj obveščamo vse najemnike, ki imajo pravico za odkup, da želimo ta stano- vanja prodati, saj nočemo, da nas še naprej finančno bremenijo, ker imamo z njimi ne- potrebne stroške z vzdrževanjem. Prav tako želimo prodati stanovanja MO, ki jih imajo v uporabi upokojenci, saj imajo pravico do odkupa, za kar pa morajo biti zainteresira- ni. Skladno s sklepom vlade bodo 1. januarja 2017 vse neperspektivne nepremičnine MO prenesene na MJU, kar je posledica centrali- zacije, nepremičnine, ki so zanimive za Mi- nistrstvo za obrambo, pa ostanejo še naprej v njegovem upravljanju. V kakšne namene bo Ministrstvo za obrambo uporabilo denar od prodaje nepremičnin? Ta denar se zbira v proračunu MO, ki je ne- posreden proračunski uporabnik. Tako pri- dobljeni denar, kot je zapisano v Zakonu o izvrševanju proračuna, se lahko uporabi za nakup premičnin in nepremičnin ter nalož- beno in tekoče vzdrževanje premičnin ter ne- premičnin. S tem denarjem ne moremo ku- povati materialnih sredstev, kot so uniforme, strelivo in podobno. Glede na dejstvo, da ima MO danes za te namene v obrambnem pro- računu vedno manj denarja, lahko ta denar porabimo tudi za to. Denar od odprodaje ne- premičnin navadno vlagamo v nepremičnine MO, saj z njim plačujemo vzdrževalna dela na objektih. Ministrstvo za obrambo je začelo energetsko sanacijo nekaterih objektov. Kaj vas je spodbudilo k temu in kako bodo potekali ti projekti? V povezavi z energetsko sanacijo objek- tov smo na MO naredili temeljito projekci- jo, ki je vključevala tudi informacije, pove- zane z evropsko kohezijsko politiko, pri tem pa smo opravili veliko usklajevanj z Mini- strstvom za infrastrukturo ter s Službo vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Od Ministrstva za infrastrukturo smo prido- bili uradni dokument, da je za energetsko sa- nacijo objektov nacionalne obrambe zagoto- vljen denar iz evropskih skladov vključno od leta 2016. V ta namen smo pripravili ustre- zne projekte, poimenovali pa smo jih pilotni projekti. To je projekt energetske sanacije na objektu Smelt 2, prav tako v Vojašnici sloven- ski pomorščaki v Ankaranu, Vojašnici baro- na Andreja Čehovina v Postojni in Vojašnici Boštjana Kekca na Bohinjski Beli. V objek- tu Smelt 2 zdaj končujemo energetsko sana- cijo. Prav tako smo v upravni stavbi ministr- stva Triglav pred kratkim zamenjali okna v dveh nadstropjih, letos pa je predvidena za- menjava oken še v treh nadstropjih tega objek- ta. V Ankaranu je investicijski program pred potrditvijo, kar pomeni, da bomo šli kmalu v razpis. V kratkem bomo imeli potrjeno pro- jektno dokumentacijo za izvedbo prenove ko- tlovnic v vojašnici v Postojni in na Bohinjski Beli, kar pomeni, da bomo lahko začeli z na- ročili, denar pa smo v obeh primerih zagoto- vili iz namenskih virov. Koliko denarja bo Ministrstvo za obrambo tako privarčevalo? V Postojni smo na primer v zadnjih treh letih v povprečju za gorivo na kurilno sezono pla- čali od 230.000 do 240.000 evrov, s preno- vo kotlovnice na lesno biomaso pa bomo dosegli bistveno večji energetski izkoristek, zato se bodo zmanjšali tudi stroški za ogre- vanje. K nižjim stroškom ogrevanja bo pri- spevalo tudi, da je biomasa bistveno cenejša od kurilnega olja. Naredili smo izračun, da bomo z vložkom 550.000 evrov v kotlovnico v letu dni privarčevali približno dve tretjini
  • 10. 10 SV denarja, kar pomeni, da bodo stroški ogre- vanja na leto približno 80.000 evrov. Po iz- računih strokovnjakov se bo ta naložba po- vrnila v štirih do petih letih. Ministrstvo za obrambo ves namenski denar, ki ga prido- bi s prodajo nepremičnin in premičnin, na- meni za take naložbe, s čimer bo SV pora- bila manj denarja za ogrevanje, zato nam bo ostalo več denarja za druge namene. Če bodo skupni stroški ogrevanja v vojašnici v Postojni in na Bohinjski Beli na leto manj- ši za 300.000 evrov, k temu pa lahko prište- jemo še prihranek v vojašnici v Ankaranu približno 50.000 evrov, bo SV na letni ravni privarčevala približno 350.000 evrov, kar ni malo. Prihranek bomo uporabili na primer za nakup streliva, opreme, orožja in dru- gega. S Službo vlade RS za razvoj in evrop- sko kohezijsko politiko ter z Ministrstvom za infrastrukturo se naprej usklajujemo, da bomo lahko še več naložb v energetsko sa- nacijo objektov MO plačali iz evropskih ko- hezijskih skladov, vendar končno odločitev še čakamo. Potem bomo leta 2017 in 2018 pospešeno izvajali omenjene projekte. V ta namen smo na Ministrstvu za obrambo pod vodstvom Direktorata za logistiko ustano- vili mešano projektno skupino, ki pripravlja vse potrebno, saj moramo za potrditev teh projektov imeti pripravljene investicijsko dokumentacijo, projekte za izvedbo in raz- širjene energetske preglede. Kateri so še drugi večji naložbeni projekti Ministrstva za obrambo? Prvi je komunikacijsko-informacijski sistem poveljevanja in kontrole, ki je eden izmed večjih projektov v dveh do treh letih, vreden pa je 2.250.000 evrov. Pomemben naložbe- ni projekt je tudi obnova objekta 4 v vojašni- ci v Postojni, ki je vreden približno 2,6 mi- lijona evrov. Ta projekt bomo končali letos, obsega pa energetsko sanacijo s prenovo ko- tlovnice in menjavo oken ter fasade. V okvi- ru prenove letališča Cerklje ob Krki bomo izvajali gradbena, inštalacijska in obrtni- ška dela v skladiščih goriva, hangarju s plo- ščadmi in na cesti za prevoz minskoeksplo- zivnih sredstev. Denar bo v celoti zagotovil Nato. Pričakujemo, da bomo tako pridobi- li vso tehnično dokumentacijo in certifi- kate za kategorizacijo letališča po pogojih CAT 1. Vojaško letališče se bo lahko upora- bljalo tudi za civilne namene, za kar obstaja kar nekaj interesa. Naslednja naložba mini- strstva je ASBE, to je projekt za zagotavlja- nje zmogljivosti za nadzor in poveljevanje v zraku, ki je vreden 13 milijonov evrov. Od tega bo tri četrt denarja prispeval Nato, saj gre za njegov projekt, h kateremu se je za- vezalo kar deset članic, preostali denar pa moramo zagotoviti mi. V okviru projekta prenove centra ASOC bomo začeli gradbe- na dela leta 2017 in ga končali leta 2018, leta 2020 pa dobili vso tehnično opremo. Mini- strstvo za obrambo kupuje tudi opremo za enoto za uničevanje neeksplodiranih uboj- nih sredstev, za kar smo lani namenili pri- bližno 900.000 evrov, letos pa imamo v po- stopku izvedbe naročila za nakup opreme v vrednosti 800.000 evrov. Za projekt opre- mljanja usmerjevalcev zračne podpore smo zagotovili približno 300.000 evrov, po no- velaciji investicijskega programa pa bomo začeli nove postopke za nakup opreme. Lani smo podpisali tudi pogodbo za nakup novih avtomatskih pušk kalibra 7,62 milimetra in puškomitraljezov Natovega kalibra vključno z optičnimi napravami, kar bo dobavljeno že letos. MO po načelu dvonamenskosti kupu- je inženirsko opremo za SV. Tako smo že na- ročili kombinirana bagra, ki ju bomo upo- rabljali še pri zemeljskih delih ob urejanju osrednjega vadišča SV Postojna. Tudi pro- jekt mobilnega radarskega sistema je kon- čan. Omenim naj še projekt prenove objek- ta za centralni arhiv na Vrhniki, ki bo po fazah obsegal menjavo strehe, oken in ogre- vanja, plinifikacijo ter energetsko sanacijo. Prav tako bi želel izpostaviti projekt sanaci- je skladišč streliva in urejanje sistemov pre- zračevanja v njih, pri čemer smo končali pri- pravo projekta. Zavedamo se, da je treba te objekte obnoviti zaradi izboljšanja razmer za skladiščenje. Projekt ni tako velika nalož- ba, je pa logistično zelo zahteven, saj je treba zagotoviti varnost. Na koncu naj omenim še nakup brezpilotnih letal, saj smo pred krat- kim dobili prve letalnike, in prenovo vozne- ga parka MO, ki se nadaljuje. Kako poteka obnova voznega parka Ministrstva za obrambo? Na MO smo podrobneje analizirali stroške vzdrževanja in uporabe vozil, kar je pokaza- lo, da moramo začeti obnavljati vozni park. Odločili smo se za prenovo, pri čemer smo se dogovorili, da začetni kapital zagotovimo iz namenskih sredstev, za nakup novih vozil pa nato namenimo še denar s prerazpore- ditvijo sredstev iz vzdrževanja, saj ko kupiš novo vozilo, imaš pet let garancije, kar po- meni, da popravil v tem času ni treba plača- ti. Prihranek bo še zaradi nižje porabe gori- va, saj ga vozila z novejšimi in bolj varčnimi motorji porabijo manj. Tako bomo prihra- nili od dva do tri litre goriva na vozilo na 100 kilometrov, kar na sedem do osem mi- lijonov prevoženih kilometrov vozil MO na letni ravni pomeni, da bomo skupaj v šti- rih do petih letih privarčevali nekaj mi- lijonov. Manjši prihranek bo tudi zaradi tehničnih pregledov, saj jih pri novih vozi- lih štiri leta ni treba opravljati. Ministrstvo je za čas od leta 2015 do 2017 z najugodnej- šimi ponudniki, ki so bili izbrani na razpi- su, sklenilo okvirne sporazume za dobavo vozil renault megane, opel insignia, citroen berlingo in renault trafic. Postopki so tran- sparentni, v razpis pa smo dali take zahteve, da smo omogočili čim večjo konkurenčnost. Leta 2015 je Ministrstvo za obrambo kupi- lo 87 vozil renault megane, 15 opel insignia in 25 citroen berlingo. Vozila so kupljena za SV, druge organe v sestavi, za organizacijske enote MO in vojaška predstavništva v tuji- ni. Za letos je potrjeno naročilo 13 vozil re- nault trafic za URSZR iz evropskih sredstev, prav tako šest osebnih vozil za splošne po- trebe opravljanja rednih nalog MO. Posto- pek za dobavo terenskih vojaških vozil je v revizijskem postopku, saj nam je državna revizijska komisija na pritožbo drugega ne- izbranega ponudnika razveljavila odločitev, zato smo zdaj v fazi analize druge ponudbe. Vsa naročila vozil bodo vezana na razpolo- žljivi denar, ki ga bomo zagotovili s proda- jo vozil in drugih premičnin ter prihranki zaradi nižjih stroškov vzdrževanja voznega parka in nižje porabe goriva. V okviru sodelovanja s slovensko obrambno industrijo je pomembna skupna predstavitev slovenskih proizvajalcev na sejmu Eurosatory 2016 v Parizu. Kako bo potekala? Na Ministrstvu za obrambo se intenzivno pri- pravljamo na največji mednarodni dogodek, to je sejem vojaške opreme in oborožitve Eu- rosatory 2016 od 13. do 17. junija v Parizu, kjer bomo petnajstim do zdaj uradno prijavljenim podjetjem slovenske obrambne industrije za- gotovili možnost za predstavitev njihovih iz- delkov. Glede tega bi poudaril, da smo v sode- lovanju s SPIRIT in GOIS za predstavitev na tem sejmu pridobili vrhunsko lokacijo za naš razstavni prostor v bližini Francozov v lepo urejeni razstaviščni dvorani. Na MO smo tudi v ta namen izdali poseben elektronski katalog slovenske obrambne industrije.
  • 11. SV 11 TRDEN DOKAZ 6 POTRDIL USPOSOBLJENOST PEHOTNIH VODOV IZ NAŠIH ENOT Od 25. februarja do 19. marca je na osrednjem vadišču SV Postojna in vadiščih Bač ter Mlake potekalo šesto skupno usposabljanje skoraj 900 pripadnikov slo- venske in ameriške vojske Trden dokaz 6 (Rock Proof 6). Namenjeno je bilo izved- bi preverjanja pehotnih vodov, povečanju povezljivosti med moduli motorizirane bataljonske bojne skupine (MotBBSk) in dopolnitvi sodelovanja med pripadniki dveh zavezniških vojsk. Vključevalo je usposabljanje pehote in v omejenih možno- stih zaradi opravljanja nalog pri reševanju begunsko-migrantske problematike tu- di usposabljanje drugih specialističnih modulov iz sestave MotBBSk. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič ŽE ŠESTO SKUPNO USPOSABLJANJE Z AMERIČANI Usposabljanje Trden dokaz 6 je bilo že šesto skupno usposabljanje pripadnikov 10. pe- hotnega polka SV in 2. bataljona 503. polka 173. zračnodesantne brigade kopenske vojske ZDA iz Vicenze v Italiji. V tokratne vadbene aktivnosti je bilo vključeno približno 450 pri- padnikov Slovenske vojske in več kot 400 pri- padnikov oboroženih sil ZDA. Skupno uspo- sabljanje Trden dokaz 6 je bilo razdeljeno v štiri faze, pri čemer je bila prva faza namenje- na vzpostavitvi razmer za delovanje. V drugi fazi so potekali taktične vaje in taktične vaje z bojnim streljanjem slovenskih pehotnih vodov dveh čet ter skupno usposabljanje ob- veščevalno-izvidniških elementov pri upo- rabi brezpilotnih letal. Tretja faza je obsega- la izvedbo taktičnih vaj z bojnim streljanjem vodov treh ameriških pehotnih čet in situa- cijske taktične vaje ter pripravljalna in bojna streljanja, pripadniki SV pa so bili v tem delu vključeni v zagotavljanje razmer za izvedbo načrtovanih vadbenih aktivnosti ameriških kolegov. Zadnja faza je vključevala analizo izvedenih aktivnosti in premik na matične lokacije po koncu skupnega usposabljanja. PREVERILI USPOSOBLJENOST VODOV IN IZBOLJŠALI POVEZLJIVOST Namera poveljnika MotBBSk na usposablja- nju Trden dokaz 6 je bila skladno s standar- di izvesti preverjanje pehotnih vodov s tak- tičnimi vajami in taktičnimi vajami z bojnim streljanjem, nadaljevati in dopolniti sodelo- vanje s pripadniki 2. bataljona 503. polka 173. brigade vojske ZDA ter izboljšati povezljivost med partnerskima enotama. Vse aktivnosti so bile namenjene doseganju želenega konč- nega stanja, in sicer da se skupno usposablja- nje izvede varno in skladno s standardi, da se preverijo vodi 2. in 3. čete, zagotovi čim boljša povezljivost med moduli MotBBSk, iz- boljša usposobljenost poveljnikov vodov iz združenega bojevanja rodov ter da se dobre prakse in rezultati analiz upoštevajo pri na- črtovanju naslednjih aktivnosti.
  • 12. 12 SV ŽELJO PO SODELOVANJU CELOTNE MOTBBSK OMEJILE NALOGE PRI REŠEVANJU BEGUNSKO- MIGRANTSKE PROBLEMATIKE Usposabljanje Trden dokaz 6 se je od prej- šnjega razlikovalo po tem, da so povečali obseg sil in število vadbencev iz MotBBSk. Kot je povedal poveljnik 10. pehotne- ga polka in MotBBSk podpolkovnik Franc Kalič, je bila njihova želja, da bi bili v vadbe- ne aktivnosti čim bolj vključeni vsi moduli MotBBSk, vendar so to onemogočile druge aktivnosti, ki jih ima enota pri opravljanju nalog v podporo reševanja begunsko-mi- grantske problematike z mešanimi patrulja- mi s policisti na južni slovenski meji. Temu so morali namreč prilagoditi usposabljanje, predvsem pa zmanjšati število vadbencev in vključenih v podporo pri izvedbi uspo- sabljanja. Podpolkovnik Kalič je poudaril, da je bil njihov namen izvedba taktičnih vaj z bojnim streljanjem pehotnih vodov dveh pehotnih čet, kar so tudi uspešno opravili. Skupno usposabljanje Trden dokaz 6 je bilo torej pomembno predvsem z vidika vzpo- stavljanja zmogljivosti MotBBSk, saj so bile taktične vaje z bojnim streljanjem namenje- ne preverjanju šestih pehotnih vodov iz 2. in 3. čete 10. pehotnega polka, vodi 1. pe- hotne čete pa so bili preverjeni že oktobra lani v okviru usposabljanja Trden dokaz 5, saj je preverjanje na vodni ravni ena izmed pomembnih faz pri vzpostavitvi zmogljivo- sti MotBBSk. S preverjanjem usposobljeno- sti na ravni vodov je 10. polk uspešno kon- čal vodno fazo operativnega cikla, s čimer je enota izpolnila pogoje za začetek usposa- bljanja na ravni čete. PRIPRAVE NA TRDEN DOKAZ 6 SO SE ZAČELE ŽE OKTOBRA LANI Kot je pojasnil glavni načrtovalec aktivno- sti na usposabljanju Trden dokaz 6 major Jure Himelrajh iz 10. pehotnega polka, so se priprave na skupno usposabljanje Trden dokaz 6 začele po koncu prejšnjega usposa- bljanja oktobra lani. Na treh načrtovalnih
  • 13. SV 13 konferencah in številnih sestankih so uskla- dili najpomembnejše aktivnosti med enota- mi SV ter oboroženih sil ZDA, pri čemer so morali v izvedbo skupnega usposablja- nja smiselno vključiti aktivnosti modulov MotBBSk in pravočasno posredovati zah- tevke za podporo drugim enotam SV. Pred izvedbo usposabljanja so morali vsem ele- mentom MotBBSk zagotoviti kakovostne in pravočasne priprave na usposabljanje ter pravočasno pripraviti vse dokumente za organizacijo in izvedbo skupnega uspo- sabljanja. Na podlagi tega so bile v okvi- ru usposabljanja izvedene taktične vaje in taktične vaje z bojnim streljanjem vodov dveh pehotnih čet s pridodanimi moduli ob usklajeni logistični podpori ter podpori usposabljanju. NASLEDNJA USPOSABLJANJA Z NOVIM IMENOM ROCK SOKOL Kot je razložil major Himelrajh, je bila pot do skupnega usposabljanja Trden dokaz dolga, saj se je začela decembra 2013 s prvim skupnim usposabljanjem Trden dokaz 1. V nadaljnjih aktivnostih se je izboljšalo sode- lovanje na vseh ravneh, predvsem pri izme- njavi naučenih lekcij in povečanju združlji- vosti med vojskama. Major Himelrajh je še dodal, da taka usposabljanja vodijo k večji optimizaciji usposabljanja, predvsem v času omejenih finančnih virov, zato tudi ameri- ška vojska kaže veliko zanimanje za nadalj- nje sodelovanje, predvsem zaradi primer- nega vadbenega okolja in infrastrukture ter cenejše logistične podpore. Tako uspo- sabljanje je pomembno tudi za SV, saj je Trden dokaz 6 tista aktivnost, ki v času raz- dvojenosti med izvajanjem usposabljanja za MotBBSk, rednih nalog enote in nalog, po- vezanih z reševanjem begunsko-migrantske problematike na južni slovenski meji, po- maga 10. polku k vzpostavitvi zmogljivosti za MotBBSk. Major Himelrajh je omenil, da se bo naslednje skupno usposabljanje pre- imenovalo v Rock Sokol, saj je Rock vzde- vek za drugi bataljon 503. polka 173. zračnodesantne brigade vojske ZDA, sokol pa je simbol 10. pehotnega polka. Kljub spremembi imena bo koncept usposablja- nja ostal nespremenjen. Želja 10. pehotne- ga polka je, da bi tudi v prihodnje najmanj dvakrat na leto izvedli skupno usposablja- nje z Američani, prvič na oddelčni in drugič na vodni ravni. SODELOVANJE Z AMERIČANI POMEMBNO ZARADI VZDRŽEVANJA AMBICIJ ZRAČNODESANTNE ENOTE IN ZNANJA IZ VEČRODOVSKEGA BOJEVANJA Skozi dolgoročno sodelovanje z Američa- ni 10. pehotni polk vzdržuje ambicije zrač- nodesantne enote, saj pripadniki ameriške vojske v Avianu s svojimi zračnotranspor- tnimi zmogljivostmi, kot so transportna le- tala in helikopterji, slovenskim kolegom za- gotavljajo razmere za izvedbo padalskih usposabljanj in skokov. Major Himelrajh je pojasnil, da je sodelovanje z Američani po- membno zaradi dopolnjevanja znanja iz ve- črodovskega bojevanja, saj usposabljanja vključujejo zračno podporo letal Slovenske vojske in artilerijsko podporo havbic ter mi- nometov slovenske in ameriške vojske ter drugih podpornih orožij. Major Himelrajh je še omenil, da si bodo v prihodnje priza- devali za izvedbo situacijskih taktičnih vaj mešanih vodov, v katerih bodo skupaj delo- vali slovenski in ameriški oddelki . NAPAD NA UTRJENE POLOŽAJE OB PODPORI ARTILERIJE, LETALSTVA IN BOJNIH PIONIRJEV Kot je razložil načrtovalec taktične vaje nadporočnik Matjaž Strmčnik iz 10. peho- tnega polka, so taktično vajo izvedli v dveh terminih. Pri tem so poveljniki vodov pred- hodno dobili vadbeni ukaz poveljnika čete, na njegovi podlagi pa je potekalo bojno od- ločanje. Prvi dan taktične vaje so se s svoji- mi vodi premaknili iz matičnih vojašnic na osrednje vadišče Poček, kjer so izdali ukaz podrejenim. Poveljniki vodov so se nato s svojimi vodi premaknili na zbirno območje na Počku, kjer so preživeli noč. V tem času so jim pripravili različne incidente, s kateri- mi so preverili usposobljenost pripadnikov iz kolektivnih nalog, iz katerih so se uspo- sabljali v preteklih mesecih. Vrh vseh aktiv- nosti taktične vaje je bila izvedba napada na tri bunkerje, kjer je bil utrjen nasprotnik. Pri izvedbi napada, pri čemer so pripadni- ki uporabljali sistem za simulacijo taktične- ga delovanja, je moral poveljnik voda upo- rabiti vse elemente, ki jih je načrtoval, prav tako zmogljivosti, od havbic in minometov do letalskega ognja, kar so prav tako simuli- rali s sistemom za simulacijo taktičnega de- lovanja, za to pa so poskrbeli inštruktorji iz Centra za združeno usposabljanje (CZU). Taktična vaja je bila po besedah nadporoč- nika Strmčnika generalka pred izvedbo tak- tične vaje z bojnim streljanjem, saj je sledi- la taktični vaji. Nadporočnik Sašo Hajnšek iz 10. pehotnega polka, ki je bil načrtovalec taktične vaje z bojnim streljanjem vodov, je razložil, da je bila njegova najpomembnej- ša naloga zagotoviti usposabljanje, ki je ob upoštevanju vseh varnostnih omejitev omo- gočilo pripadnikom čim bolj realno uspo- sabljanje, da so lahko svoje znanje s taktič- ne vaje dopolnili z uporabo ostrega streliva na statične in padajoče tarče ter simulira- ne bunkerje, kjer so lahko tudi opazovali učinke svojega bojnega delovanja. Scena- rij taktične vaje z bojnim streljanjem je bil enak scenariju taktične vaje, saj so mora- li pripadniki prav tako napasti utrjene bun- kerje, pri čemer so bile njihove aktivnosti podprte s protioklepnimi sistemi spike, tež- kimi mitraljezi 12,7 milimetra in havbicami 155 milimetrov ob inženirski podpori boj- nih pionirjev in zračnih naletih letal pilatus PC-9M.
  • 14. 14 SV PREMAGOVALI STRAH PRED OGNJEM Pripadniki čete, ki sestavlja jedro 33. kontingenta SV v silah Kforja, ki bo aprila prevzel naloge na območju odgovornosti na Kosovu, so v četrtek, 3. marca, v okvi- ru namenskih priprav na misijo na poligonu Gaj v Cerkljah ob Krki izvedli usposa- bljanje iz postopkov pirofobije, torej kako premagati strah pred ognjem in se pra- vilno odzvati, če množica proti njim uporabi improvizirano zažigalno sredstvo, kot so molotovke. Prav tako so opravili usposabljanje, kako se uspešno zavarova- ti pred uporabo neubojnega bojnega sredstva CS. Poveljnik 1. voda motorizirane čete SVNKON Kfor 33 nadporočnik Klemen Ivanuša je poudaril, da je s prikaza- no usposobljenostjo zadovoljen, saj so bili pripadniki zelo motivirani za delo in so v usposabljanje vložili veliko truda. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: Bruno Toič P ripadniki SV so lahko pri opravlja- nju nalog v mednarodnih operacijah in na misijah tudi v nevarnosti, da se proti njim uporabi ogenj ali improvizirano zažigalno sredstvo. V ta namen so se v okvi- ru namenskih priprav pred odhodom na mi- sijo Kforja na Kosovo usposabljali, kako se od- zvati na te nevarnosti, da preprečijo oziroma vsaj omejijo posledice takega napada. Inštruk- torji vojaške policije so pripadnike 33. kontin- genta SV za Kosovo seznanili, kako se pravilno odzvati v nevarnih in fobičnih razmerah, ko je uporabljeno improvizirano zažigalno sred- stvo. Tako so pripadnikom najprej predstavi- li način usposabljanja in varnostne ukrepe, ki jih bodo morali upoštevati pri usposabljanju iz pirofobije. Nato so s teorije postopno prešli na praktični del usposabljanja. Inštruktorji so na pripadnike najprej odvrgli prazne steklenice, da so se naučili pravilne drže in premikanja. Nato so aktivnost večkrat ponovili z gorečimi steklenicami, pri čemer se je na nevarnost naj- prej moral odzvati po en pripadnik, nato odde- lek in na koncu še vod.
  • 15. SV 15 Kadar molotovka prileti v kordon, ogenj prši po ščitih in zaščitni opremi, zato morajo pripadni- ki ob uporabi molotovk čim hitreje strniti svoje vrste, nekoliko pokrčiti kolena in se s ščitom čim bolje zavarovati pred učinkom odvrženega im- proviziranega zažigalnega sredstva, druga roka pa je v pripravljenosti s tomfo. Ko pripadniki v prvi vrsti kordona vidijo, da bo kdo nanje od- vrgel molotovko, z glasnimi in ponavljajočimi vzkliki Koktejl opozorijo druge v kordonu, ki so v zadnjih vrstah in tega ne vidijo, na prete- čo nevarnost. Ko se molotovka razleti, se morajo čim hitreje premakniti nazaj, pri čemer morajo noge visoko dvigati v kolenu in stopati s celotni- mi stopali, da se čim prej otresejo ognja, nato pa se čim hitreje vrniti na izhodiščni položaj v kor- donu, od koder nadaljujejo opravljanje naloge. Večji del pripadnikov 33. kontingenta SV za Kfor se je prvič srečal s postopki pirofobije, razen tisti, ki so v preteklosti že delovali na Ko- sovu. Nadporočnik Ivanuša je dodal, da bo zna- nje iz teh postopkov za pripadnike koristno, saj jih lahko ob poslabšanju razmer take naloge do- letijo tudi pri nadzoru množic in nemirov na Kosovu. Pojasnil je še, da je pri izvajanju postop- kov iz nadzora množic in nemirov pomembno, da je kordon čim bolj zaprt ter da pripadniki šči- tijo drug drugega, s čimer so zaščiteni pred od- vrženimi predmeti, tudi molotovkami, ki jih protestniki mečejo na kordon. Podobna uspo- sabljanja jih čakajo med opravljanjem nalog na Kosovu, saj lahko le dobro usposobljen in izur- jen vojak opravi vse zahtevne in pogosto tudi nepredvidljive naloge, s katerimi se bo srečeval pri vsakdanjem delu na misiji. NA NEVARNO MOLOTOVKO SE JE NAJPREJ MORAL ODZVATI PO EN PRIPADNIK. Z OGNJENIMI ZUBLJI OB UPORABI MOLOTOVK STA SE SPOPADLA TUDI ODDELEK IN NA KONCU VOD. INŠTRUKTORJI VOJAŠKE POLICIJE SO PRIPADNIKOM PREDSTAVILI NAČIN USPOSABLJANJA IN VARNOSTNE UKREPE.
  • 16. 16 SV USPEŠNO KONČAN TACEVAL Leta 2015 je bila osrednja naloga 151. helikopterske eskadrilje priprava enote na vzpostavitev premestljivega modula za helikoptersko medicinsko evakuacijo in na vstopno preverjanje po standardih zavezniških zračnih sil – TACEVAL. Certifikaci- ja modula, ki so jo v letu in pol priprav ter usposabljanj uspešno končali v začet- ku marca, je potekala neprekinjeno 36 ur skozi preverjanja Natovih ocenjeval- cev iz Zavezniškega poveljstva zračnih sil (Component Command Air Ramstein) iz Ramsteina z zaključnim preverjanjem po standardih zavezniških zračnih sil. O pri- pravah na evalvacijo in o evalvaciji smo se pogovarjali s poveljnikom 151. HEESK majorjem Igorjem Lanišnikom, ki je vseskozi verjel v svoje ljudi, da so s skupnimi močmi in visoko motivacijo naredili nemogoče. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: Bruno Toič K o smo se zavedli, da smo deklarira- na sila MEDEVAC, torej premestljiv modul za helikoptersko medicinsko evakuacijo za Natove potrebe, smo nekako potiskali to dejstvo stran in upali, da je nikoli ne bomo aktivirali,« hudomušno pove major Lanišnik in nadaljuje: »Bolj ko se je približe- val čas, da bomo del teh sil, bolj smo se zave- dali, da se moramo tega resno lotiti. Tako smo septembra 2014 odšli v nemški Hohenfels, kjer smo spoznali evalvacijo v obsegu, ki je čakal tudi nas. Preverjali so bolgarski modul MEDEVAC pri njihovi drugi evalvaciji in ta- krat sem si dejal, ob dejstvu, da sem strasten letalec in se ne predam hitro, da bomo tudi mi to zmogli.« Kot je dodal, so s pridobljenim znanjem in informacijami začeli pripravljati dokumente ter koncept priprav. ZAČETEK JE BIL TEŽEK »Na začetku je bilo kar težko, saj smo morali prepričati tudi druge, zakaj je to potrebno in kaj bomo s tem dosegli,« pove Lanišnik. »Ob prvem obisku evalvatorjev iz Ramsteina je kazalo slabo. Pri nas so bili od 28. septembra do 3. oktobra 2014 in prav veliko jim nismo mogli pokazati. Videli so naše delovanje v Sforju, Kforu in domovini. Če povem iskre- no, so nam odsvetovali, da se odločimo za evalvacijo, in prosili, da zadevo prestavi- mo za dve leti. To smo zavrnili in s pomočjo podpolkovnika Tomaža Oblaka iz J-5 GŠSV, ki jih je na konferenci v Ramsteinu prepri- čal, da mi to zmoremo, da smo enoto spo- sobni pripraviti v letu in pol za ocenjevanje v takem obsegu, so se strinjali, da nas oceni- jo po metodi TACEVAL.« Po konferenci je decembra 2014 sledil predhoden obisk oce- njevalcev in opazili so precejšen napredek od obiska konec septembra. »Dogajale so se tudi napake in nismo bili še povsem uigra- na ekipa, vendar smo s prikazanim dokaza- li, da zmoremo. Poznali smo postopke, pri- dobili dokumente in jih pripravili več tisoč strani v angleškem jeziku, od standardnih operativnih postopkov do navodil za delo- vanje.« Vse, kar so naredili in je bilo pove- zano z ocenjevanjem, je opisano v štirih Na- tovih dokumentih, vključno s standardnim operativnim postopkom za TACEVAL, ki opredeljuje, katera področja mora enota obvladovati. »Ko smo pripravili ustrezne koncepte, je bil naslednji izziv pridobiti ljudi za sodelova- nje v tej enoti, potem pa smo začeli indivi- dualna in skupna urjenja. Začeli smo z in- dividualnimi veščinami, kar je bil velik izziv, saj so morali vsi, ki so bili vključeni v ta modul, poleg tega opravljati tudi redne naloge v matičnih enotah. Tako smo uspo- sabljanja razdelili na intervale in vseh 83 pripadnikov, ki so v modulu, so morali eval- vatorji iz Nata pozitivno oceniti.« Podpora Generalštaba SV in drugih enot je bila naj- pomembnejša, da so lahko izvedli vsa uspo- sabljanja, tudi strelska, skladno z Natovi- mi standardi. »Med pripravami je marsikdo podvomil o tem, da nam bo uspelo, vendar pa lahko le rečem, da nas ne poznajo dobro. Bili smo dovolj trmasti in prepričljivi, hkra- ti pa smo imeli veliko podporo poveljni- ka 15. polka vojaškega letalstva, saj je razu- mel, koliko energije bomo morali vložiti, da
  • 17. SV 17 bomo uresničili zastavljeni cilj.« V modulu, ki je del sil za hitro posredovanje, sodeluje 83 ljudi, od tega 26 častnikov, 33 podčastni- kov in 22 vojakov ter osebje pogodbene re- zerve, torej zdravniki in medicinski tehniki. Struktura modula, ki je bil preverjan, je ob- segala področje operacij, tako imenovani OPS, logistiko in zaščito sil (force protec- tion). OPS je bil razdeljen na področje po- veljstva, ki je igralo vlogo koordinatorja in je moralo razviti poveljstvo, ki je pridobivalo informacije od podrejenih vej ter sprejema- lo odločitve. Drugi OPS je obsegal letalsko posadko, v kateri so bili pilot, kopilot, teh- nik letalec, zdravnik, višji medicinski teh- nik, medicinski tehnik in pripadnik zašči- te sil z dolgocevnim orožjem oziroma para jumper. »Imeli smo dve posadki, saj smo ocenili, da to potrebujemo in jih lahko ob evalvaciji menjamo na 12 ur. Ob tem bi ome- nil tudi pogoj, ki so ga morali opraviti piloti, to je 180 ur naleta v enem letu.« Logistiko, ki je pomemben del modula, de- limo na vzdrževalni del, splošno logistiko in del podpore komunikacijsko-informacij- skega sistema. »Vzdrževalni del je skrbel za pripravo in vzdrževanje helikopterja, med evalvacijo pa je imel veliko nalog, od menja- ve motorja z zaščitno opremo in maskami do menjave krakov ter gum, preverili pa so še, ali delujemo po Natovih standardih in ali smo za to delo res usposobljeni.« Splošna lo- gistika je skrbela za materialna sredstva in vse potrebno, da lahko tri dni samozado- stno delujejo v okolju delovanja. »Od nas se je pričakovalo, da bomo popolnoma samo- zadostni tri dni. To pomeni, da mora posad- ka helikopterja, ki prva prileti na območje, na katerem bo delovala, imeti vse, da lahko tri dni dela na tem območju. Ko za njo pride podporni element, torej logistika, pa ta za- gotavlja 15 dni samozadostnega delovanja, dokler se ne vzpostavi zračni most s Slove- nijo ali se poveže z državo gostiteljico, ki za- gotavlja podporo našim pripadnikom.« Zaščita sil je obsegala zaščito poveljstva in zaščito območja delovanja in, kot je dejal major Lanišnik, so bili v tem delu visoko ocenjeni. Pri opravljanju tovrstnih nalog so morali upoštevati tudi omejitve, od nacio- nalnih do splošnih. »Prva omejitev je bila, v kolikšnem času smo pripravljeni odleteti na nalogo. Čeprav vemo, da so posadke na Brniku v 15 minutah pripravljene na polet, smo tu zaradi okoliščin, kot so nepredvidlji- vo okolje, možni napadi na bazo, v kateri bi delovali, morebitne strelne poškodbe na he- likopterju, ki jih je treba odpraviti, in na- mestitve samozaščitnih sistemov ter raket za odmetavanje vab, ocenili, da smo spo- sobni odleteti v 45 minutah iz role 2 v role 3. Ponudimo lahko prevoz za štiri ležeče ali sedem sedečih pacientov.« Poleg teh omeji- tev so bile, kot je dejal, tudi druge, na primer vidljivost, spodnja baza oblakov, višina lete- nja in s področja samozaščite. »Žal še nima- mo vzpostavljenega sistema, da smo sposob- ni delovati na območju visokega tveganja, zato je eno izmed priporočil v dokumentu, ki smo ga pridobili po evalvaciji, da moramo razviti sistem samozaščite za grožnje, pro- tiukrepe in varne komunikacije, helikop- ter pa že ima dobro zaščito za delovanje na takem območju, od zaščite dna helikopterja proti manjšim izstrelkom do balistične za- vese za potnike.« 36 TEŽKIH UR Prvi dan ocenjevanja se je začel z individual- nimi veščinami, ki so jih morali opraviti vsi, nekateri le pisni test in drugi pisni test s prak- tičnim prikazom na petih točkah, obsegal pa je od gašenja požara do izvajanja reanimacije v medicinskem delu ali samozaščite. »Vse pri- padnike so preverili na enem izmed področij in tudi mene so,« pove in doda, da je bil ves dan na strelišču, naslednji dan pa so že zgo- daj zjutraj začeli z delom. »Delali smo načr- tno v dveh izmenah, po 47 pripadnikov v eni izmeni, ki je trajala 12 ur, nato smo opravili primopredajo in nadaljevali delo. Ocenjevali so nas kot enoto, ki je sposobna v petih dneh oditi na kraj delovanja, zato so še strožje pre- gledovali dokumentacijo, ali smo res sposob- ni opraviti to. Med preverjanjem nas je oce- njevalo 65 ljudi, ki so nas nenehno opazovali, kar je bil dodaten stresni element. Pripravili so nam različne scenarije, od tega, da je v bli- žini nas razneslo cisterno s klorom, do plina sarina v naši okolici. Tako smo bili v zaščitni opremi in maskah, v tem času pa so morali naši tehniki zamenjati motor na helikopter- ju. Lahko rečem, da izzivov res ni manjkalo, vendar smo, kot so povedali tudi evalvator- ji, naredili mali čudež, saj niso pričakovali, da nam bo uspelo. Bili so presenečeni nad za- gnanostjo, pristopom in visoko moralo vseh sodelujočih,« doda. »Danes lahko zavezni- kom in partnerjem Nata povemo, da imamo zmogljivost ter da je ta zmogljivost potrjena. Smo usposobljeni, primerljivi, samozado- stni in združljivi z drugimi letalstvi ter eno- tami Nata. Bistvo TACEVALA je, da povemo tako v Sloveniji kot tujini, da je to, kar smo 25 let vlagali v slovensko letalstvo, s pridobitvi- jo certifikata dobilo smisel in da denar ni bil napačno porabljen, saj smo naredili to, kar se je od nas pričakovalo, da smo opravičili svoj obstoj in sredstva ter pridobili visoko uspo- sobljenost in izurjenost posadk.«
  • 18. 18 SV TRIDNEVNO STRELSKO USPOSABLJANJE NA TEČAJU ZA VADITELJA Od 29. februarja do 3. marca je v Vojašnici Stanislava Požarja v Pivki in na streli- ščih Bač ter Mlake potekal tečaj za vaditelje, na njem pa so se individualno usposa- bljali podčastniki SV. Udeležilo se ga je 19 podčastnikov GŠSV in 23 podčastnikov iz drugih enot SV, in sicer iz 1. brigade, 72. brigade, 430. mornariškega diviziona, Centra vojaških šol, Združenega operativnega centra ter Sektorja za vojaške za- deve MO. V treh dneh so udeleženci opravili predpisana streljanja s pištolo in av- tomatsko puško, individualne veščine ter orientacijski pohod. Usposabljanje je or- ganiziral in vodil Sektor za usposabljanje (J-7) GŠSV, mentorji vaditeljem pa so bili podčastniki iz enote za specialno delovanje, iz specialne enote vojaške policije, Centra vojaških šol in z Generalštaba SV. Kljub zelo slabemu vremenu so bili za- radi visoke motivacije vseh navzočih cilji usposabljanja doseženi. O izvedbi in po- teku usposabljanja smo se pogovarjali z majorjem Alešem Kesičem iz J-7 GŠSV. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: major Aleš Kesič, J-7 GŠSV P ri pripravi strelskega ukaza za letos smo se srečali s kar nekaj izzivi. Prvi izmed njih so bile spremenjene varnostne raz- mere v Evropi, zaradi česar smo se odločili, da moramo izboljšati strelsko usposobljenost pri- padnikov Slovenske vojske. Drugi izziv je bilo zmanjšanje obrambnega proračuna za skoraj 40 odstotkov v primerjavi z letom 2009, zara- di česar je za usposabljanja pripadnikov name- njeno manj denarja. Tretji izziv je bil, da smo leta 2008 sprejeli nov koncept streljanja, ki je zelo zahteven in vse do danes ni zaživel v ce- loti. Letos bomo poskušali zbrati kazalnike na področju standardov, količine streliva, zmoglji- vosti strelišč in simulatorjev ter na podlagi nji- hove analize pripraviti razmere za uveljavitev koncepta,« je povedal major Kesič. KONCEPT STRELSKEGA URJENJA V SLOVENSKI VOJSKI Kesič je pojasnil, da je leta 2008 Sloven- ska vojska sprejela nov koncept streljanj, podoben konceptu britanske vojske, ki ima enega izmed najbolj celovitih in sistematič- nih pristopov pri izvedbi strelskega urjenja na svetu. Ta koncept jim zagotavlja razvoj do- brega in varnega posameznega strelca ter iz- vrstno strelsko usposobljenih enot. Ločijo pet stopenj streljanja, in sicer pripravljalno stre- ljanje, nadaljevalno streljanje, osebni strelski test, taktično bojno streljanje in taktične vaje z bojnim streljanjem enot. Na vseh stopnjah z izpopolnjeno metodiko, preizkušenim stan- dardom in uporabo tehnologije izvajajo strel- sko usposabljanje. Metodiko nenehno izpo- polnjujejo na predpisanih tečajih, na katerih starešinski kader usposabljajo za načrtova- nje in vodenje streljanja, individualno mento- riranje strelcev in varnostni nadzor pri stre- ljanjih enot. Strelski standard posameznika in enot prilagajo ciljem sil, hkrati pa z naj- večjo mogočo uporabo tehnologije v fazi pri- prav (trenažerji, kolimatorji in simulatorji) in fazi izvedbe (računalniško vodena strelišča z naprednimi tarčnimi sistemi) dosegajo ce- novno ugodno in kakovostno strelsko uspo- sabljanje. V Slovenski vojski si od leta 2008 prizadevajo, da bi strelska urjenja uredili po- dobno, pri čemer pa je treba upoštevati razli- ke obeh vojsk. Kesič je poudaril, da je zelo sis- tematičen britanski pristop primeren za SV, ki ima manjšo poklicno vojsko in v kateri je strelec v resnici gospodar svojega orodja, torej puške. »Letos se osredotočamo na individu- alni del streljanja, torej na streljanje na prvi, drugi in tretji stopnji.« STRELSKI TEDEN »Koncept strelskega tedna smo načrtovali že lani, izvedli pa smo ga letos. S koncentriranimi strelskimi urjenji želimo doseči, da bi bili pri- padniki osredotočeni na streljanje in bi v do- ločenem časovnem intervalu, ki je lahko dolg od tri dni do dveh tednov, opravili suhe vaje in delo na simulatorju, nato pa še vse strelja- nje za pripravo ter streljanje za doseganje strel- skega standarda. Z vidika organizacije in logi- stike strelski tedni prinašajo pozitivne učinke, saj so poti na strelišče krajše, postavitev zava- rovanja hitrejša, neposredne priprave olajšane ipd. Pozitivne strani lahko iščemo tudi v laž- jem nadzoru streljanja in finančno racional- nejšem usposabljanju,« je pojasnil Kesič. Bojne enote pehote izvajajo strelski teden ves teden ali dlje, drugi rodovi in službe ter po- veljstva pa navadno strelsko usposabljanje opravijo v treh dneh. Od 29. februarja do 3. marca je bil izveden tečaj za vaditelja oziro- ma strelski teden pripadnikov drugih rodov in službe ter poveljstev. Glavni namen strel- skega tedna je bil usposobiti podčastnike za izvajanje strelskih tednov. Vadbenci so prvi dan izvedli test ravnanja s pištolo in puško ter suhi trening strelskih položajev in strelja- nja na simulatorju noptel. »Simulator noptel je namenjen predvsem usposabljanju tehnike dihanja, merjenja, proženja in sledenja oziro- ma doseganju kombinacije stabilnega strel- skega položaja, korektnega merjenja prek merkov, dihalne pavze, enakomernega pote- ga sprožilca in sledenja po oddanem strelu. Noptel je kljub starosti zelo uporabno sred- stvo za doseganje dobrih rezultatov,« je po- jasnil Kesič. Sledil je drugi dan, ko so vadbenci na strelišču Bač izvedli streljanje na 25 metrov s puško, sledila pa so mu pristreljevanje puške, prever- janje odklonov v ležečem, sedečem, klečečem in stoječem položaju ter streljanja na 100, 200 in 300 metrov brez časovne omejitve. Tretji dan strelskega tedna na Baču so vad- benci izvedli zahtevnejša streljanja z avto- matsko puško, in sicer streljanje do 300 me- trov z različnih strelskih položajev s časovno omejitvijo in streljanje s pištolo na razdaljah do 25 metrov brez časovne omejitve. Strelski teden ni obsegal le streljanja, temveč tudi in- dividualne veščine, in sicer zaustavitev kr- vavitev iz okončin, vzpostavitev zveze v ra- dijskem prometu, določanje stojne točke na karti, pošiljanje poročila ter uporabo zašči- tne maske, poleg tega pa še osemkilometrski orientacijski pohod. Zadnji dan so opravili streljanje s puško in pištolo za strelski stan- dard. »Pomembno je povedati, da bodo letos vse vojaške osebe, ki streljajo z avtomatsko puško, streljanje za strelski standard opravi- le na Mlakah v spremstvu J-7,« je dejal Kesič. »
  • 19. SV 19 STRELSKI STANDARD Z AVTOMATSKO PUŠKO Glede na vlogo, ki naj bi jo neki pripadnik opravljal v oboroženem boju, so pripadniki SV pri streljanju z avtomatsko puško razdeljeni v štiri kategorije. Pripadniki v prvi in drugi ka- tegoriji izvajajo streljanja z avtomatsko puško F2000S s kalibrom 5,56 milimetra, pripadni- ki v tretji in četrti kategoriji pa z avtomatsko puško M70 AB2 s kalibrom 7,62 milimetra. Pripadniki v prvi kategoriji izvajajo najtež- ji test, in sicer osebni strelski test bojnih enot pehote. Gre za pripadnike, ki so del odzivnih sil in sil kolektivne obrambe. »Odzivne sile so tiste, ki morajo biti pripravljene na posredo- vanje takoj, sile za kolektivno obrambo pa bi posredovale, če bi bil vključen 5. člen severno­ atlantske pogodbe. Te sile oblikujejo pehotne čete in specialne enote. Letos smo jim name- nili dvakrat več streliva kot v preteklih letih.« Pripadniki iz prve kategorije bodo sodelovali tudi na četrti in peti stopnji streljanj, torej pri taktičnem bojnem streljanju in taktičnih vajah z bojnim streljanjem. V drugi kategoriji so pripadniki bojnih enot pehote, ki ne bodo sodelovali na četrti in peti stopnji streljanj. Njihov strelski standard se ocenjuje z osebno strelsko oceno bojnih enot pehote. Tretja kategorija, v kateri so pripadni- ki drugih rodov in služb SV, ki bodo izvajali taktično bojno streljanje in taktične vaje z boj- nim streljanjem enot v obrambi, opravlja oseb- ni strelski test drugih rodov in služb. Četrta kategorija, v kateri so predvsem pripadniki po- veljstev polkov, brigad in GŠSV ter pripadni- ki drugih rodov in služb, ki niso predvideni za usposabljanje na četrti in peti stopnji streljanja, se ocenjuje z osebno strelsko oceno pripadni- kov drugih rodov in služb. »Avtomatska puška M70 AB2 je v operativ- ni uporabi in nikoli ni bila umaknjena iz nje. To je puška, ki jo uporablja prostovoljna rezer- va, predvidena pa je tudi za vojaško strateško re- zervo. Odgovorni smo za njihovo usposabljanje, zato moramo ostati usposobljeni za ravnanje s to puško. Z avtomatsko puško M70 AB2 se naši pripadniki srečujejo skoraj v vsaki mednarodni operaciji ali na misiji, na katero gredo. V neka- terih MOM pripadniki Slovenske vojske men- torirajo oborožene sile, ki so opremljene prav s to puško oziroma eno njenih različic. Poleg tega je strelivo, ki ga imamo za to puško, z omejeno življenjsko dobo, zaradi česar smo nekaj streli- va namenili usposabljanju. Glavni namen, po- stopki uporabe in načela streljanja so za vse av- tomatske puške enaki, razlike med puškami pa se lahko odpravijo na usposabljanju, kar za po- klicnega vojaka ne bi smelo biti težava.« UVELJAVITEV KONCEPTA STRELJANJ Letošnje leto je namenjeno pridobitvi kazal- nikov, da bi lahko na podlagi njihove anali- ze vzpostavili razmere za popolno uveljavi- tev koncepta. »Posebno pozornost namenjamo strelskemu standardu, pri čemer se ne posve- čamo le strelski učinkovitosti, temveč pred- vsem varnosti izvajanja postopkov na strelišču. Načrtujemo tudi podrobno analizo vseh simu- latorjev in uvedbo novih zmogljivosti, med ka- tere spadata na primer sobno strelišče v Voja- šnici Petra Petriča v Kranju in obnova sobnega strelišča v Vipavi.« Kot je ob koncu dejal, bo streliščem namenjena temeljita analiza, saj menijo, da lahko v začetni fazi usposabljanja PRISTRELJEVANJE AVTOMATSKE PUŠKE M70 AB2 TESTI RAVNANJA S PIŠTOLO STRELJANJE NA SIMULATORJU NOPTEL na vsakem, še tako starem strelišču doseže- jo želene učinke, vsekakor pa bodo pripravi- li načrte za njihovo posodobitev. »Glede stro- škov usposabljanja je količina streliva zelo pomembna, zato bomo poskušali doseči opti- malno razmerje med strelivom in streljanji na simulatorjih. Posvetili se bomo tudi metodi- ki usposabljanja in skupaj s Centrom vojaških šol pripravili tečaje za organizacijo in vodenje streljanja, mentoriranje strelcev ter varnostni nadzor streljanj enot.« LETOŠNJI TERMINI STRELSKIH TEDNOV GŠSV 1. termin: od 1. do 3. marca (tečaj za vaditelja), 2. termin: od 17. do 19. maja, 3. termin: od 14. do 16. junija, 4. termin: od 27. do 29. septembra, 5. termin: od 25. do 27. oktobra, 6. termin: od 29. novembra do 1. decembra.
  • 20. 20 SV SKRB ZA VOJAKA NA POKLJUKI V DVEH TERMINIH VEČ KOT 140 OTROK Že več let v organizaciji odseka za celostno skrb za pripadnike potekajo na Pokljuki zimski počitniški tabori za otroke pripadni- kov Slovenske vojske. Tabore organizirajo skupaj z učitelji smučanja, teka na smučeh in deskanja na snegu iz SV ter v sodelovanju s Smučarsko zvezo Slovenije, ki je pomaga- la zagotoviti kader za tečaje smučanja, teka in deskanja na snegu. Kot je povedala načel- nica odseka za celostno skrb za pripadnike na GŠSV podpolkovnica Danica Pepelnak, so ponosni, da so jim mnogi starši med po- čitnicami zaupali svoje največje bogastvo, torej njihove otroke, zato so se zavedali ve- like odgovornosti, ki so jo v preteklosti pov- sem upravičili. Kljub omejenim finančnim OTROCI PRIPADNIKOV SV POČITNIKOVALI NA POKLJUKI Slovenska vojska je tudi letos med zimskimi počitnicami na Pokljuki organizirala zimski počitniški tabor za otroke njenih pripadnic in pripadnikov. Tako je 77 otrok v prvem terminu tabora od 15. do 19. februarja uživalo v zimskih radostih zasne- žene pokljuške planote, v drugem terminu od 22. do 26. februarja pa še 64 otrok. Odsek za celostno skrb za pripadnike na GŠSV je v sodelovanju z animatorji in učitelji smučanja iz enot in poveljstev SV ter z učitelji smučanja iz Smučarske zveze Slovenije otrokom zaposlenih v Slovenski vojski pripravil zanimiv počitniški pro- gram, ki je obsegal smučanje, deskanje, tek na smučeh, hojo s krpljami, nočni po- hod, družabne športne igre, zabaven program s čarovnikom, srečanje z vrhun- skimi športniki, nepozaben ples z didžejem in za konec najbolj pričakovano ter napeto smučarsko tekmo v veleslalomu, na kateri so lahko prikazali njihovo novo smučarsko znanje in spretnosti. Besedilo: Marko Pišlar Fotografije: desetnica Maja Kremesec in Bruno Toič sredstvom, namenjenim za programe za celostno skrb za pripadnike SV, jim je tudi letos uspelo zagotoviti denar za udeležbo na zimskem taboru kar 141 otrokom pri- padnic in pripadnikov SV iz vse Slovenije v dveh terminih počitnic. Glede na veliko za- nimanje in omejene možnosti ter sredstva v SV so morali omejiti število otrok za posa- mezni termin na največ 80. Kot je povedala podpolkovnica Pepelnak, je bilo za prvi ter- min 100 prijav, med katerimi so izbrali 80 otrok, tabora pa se je udeležilo 77. Pri izboru otrok so upoštevali merila iz razpisnih po- gojev za prijavo na otroški zimski počitni- ški tabor. Prednost so tako imeli otroci, ki se v zadnjih dveh letih niso udeležili zim- skega tabora, otroci, katerih starši so v času zimskega tabora na misiji oziroma drugih nalogah v tujini, otroci pripadnikov, ki pre- dložijo potrdilo o svoji invalidnosti oziro- ma invalidnosti ožjega družinskega člana, ali tisti, ki so v socialni stiski zaradi brezposel- nosti. Prav tako so prednostno obravnava- li otroke iz družin z več šoloobveznimi otro- ki, otroke, ki so se na tabor prijavili skupaj z bratom oziroma sestro, otroke pokojnih pri- padnikov SV in pripadnikov, invalidsko upo- kojenih zaradi poškodbe pri delu, ter otroke pripadnikov z daljšo delovno dobo v SV. Za drugi termin je bilo prijavljeno manj kot 80 otrok, zato nadaljnji izbor ni bil potreben. PODPORA ENOT IN POVELJUJOČIH IZ SLOVENSKE VOJSKE Poleg odseka za celostno skrb za pripadni- ke, animatork in animatorjev ter učiteljev MED NAJBOLJ ZANIMIVIMI JE BIL ADRENALINSKI SPUST PO JEKLENICI. MED UDELEŽENCI TABORA JE BILO KAR NEKAJ DESKARJEV NA SNEGU.
  • 21. SV 21 smučanja iz SV tudi letošnjega počitniškega tabora ne bi bilo brez podpore zdravstvene- ga osebja VZE, ki je poskrbelo za zdravstve- no oskrbo. Poleg njega so pripadniki voja- škega objekta Rudolfa Badjure na Pokljuki skrbeli za logistično podporo tabora. Otro- ci so bili med taborom nastanjeni v voja- škem objektu na Pokljuki, kjer je bilo poleg prenočišča poskrbljeno za njihovo prehra- no. Podpolkovnica Pepelnak je dejala, da so stroški udeležbe otrok na taboru minimal- ni, saj starši delno plačajo stroške tabora, kot so hrana in dodatne prostočasne aktiv- nosti, druge stroške pa je plačala Slovenska vojska. Podpolkovnica Pepelnak je izposta- vila posebno podporo poveljnikov nekaterih enot in poveljstev SV, ki so razumeli potre- bo po animatorjih ter učiteljih smučarskih aktivnosti, zato so svojim podrejenim omo- gočili sodelovanje pri izvedbi počitniške- ga tabora na Pokljuki. Prav tako se je načel- nica odseka za celostno skrb za pripadnike zahvalila Smučarski zvezi Slovenije, ki je v okviru recipročnosti zagotovila strokovni kader za izvedbo aktivnosti. NAJVEČ ČASA PREŽIVELI NA BELIH STRMINAH SMUČIŠČA VIŠEVNIK Zaradi velike količine novega snega so ude- leženci počitniškega tabora lahko uživali na belih strminah zasnežene pokljuške plano- te. Prvi dan so po prihodu z avtobusi po ko- silu in popoldanskem počitku na smučišču preizkusili njihovo smučarsko znanje in jih na podlagi tega razdelili v več skupin. Po ve- čerji je sledil spoznavni večer z inštruktorji in učitelji. Drugi dan so dopoldne in po- poldne preživeli na smučišču, kjer so smu- čali, deskali ter izdelovali snežne bivake. V večernem delu programa je bila najprej na vrsti predstava s čarovnikom, nato pa so se odpravili na nočni pohod z baklami. Večji del tretjega dneva so prav tako preživeli na smučišču Viševnik, nato pa so opravili adre- nalinski spust po jeklenici oziroma zipline in se zabavali v športnih igrah na snegu. Po večerji so jih obiskali vrhunski športniki SV, ki so otrokom predstavili svoje delo in od- govarjali na njihova vprašanja. Predzadnji dan je bil namenjen smučarski tekmi v ve- leslalomu, po njej pa so vsem najboljšim v posameznih kategorijah in starostnih sku- pinah podelili zaslužene kolajne ter nagra- de. Vrhunec večera je bila večerna zabava OTROCI SO POD NADZOROM UČITELJEV SMUČANJA PRIDOBIVALI NOVO SMUČARSKO ZNANJE. VEČERNA PREDSTAVA S ČAROVNIKOM V OKVIRU ZABAVNIH IGER SO SE OTROCI Z LOPATAMI SPUŠČALI PO SMUČIŠČU.
  • 22. 22 SV v pižamah s plesom, za kar je z glasbo po- skrbel didžej. Zadnji dan dopoldne so otro- ci znova preživeli na smučišču in se po kosi- lu z avtobusi vrnili proti domu, kjer so jih z veseljem pričakali njihovi starši. OTROKE GLEDE NA PREDZNANJE RAZDELILI V VEČ SKUPIN Udeleženci zimskega počitniškega tabo- ra so največ časa preživeli na belih strmi- nah smučišča Viševnik na Pokljuki, kjer so pod nadzorom učiteljev smučanja in deska- nja iz Slovenske vojske ter Smučarske zveze Slovenije dopolnjevali svoje smučarsko ozi- roma deskarsko znanje. Kot je poudaril uči- telj smučanja iz SV štabni vodnik Tomaž Er- hovnic, se je smučarsko predznanje otrok, ki so prišli na tabor, razlikovalo. Na tabo- ru so bili tako otroci, ki so bili prvič na smu- čeh, in tisti, ki so že znali dobro paralelno smučati. Začetnike so izkušeni učitelji smu- čanja iz Smučarske zveze Slovenije naučili, da se znajo v plužni tehniki spustiti po beli strmini in samostojno uporabljati smučar- sko vlečnico, učitelji smučanja iz SV pa so se ukvarjali s tistimi otroki, ki so že imeli smučarsko predznanje. Erhovnic je razlo- žil, da je pred vsakimi smučarskimi aktiv- nostmi treba najprej ogreti sklepe, da se ne poškodujejo, kar naredijo s hojo s smučmi in opremo do smučišča. Kot je še dejal Er- hovnic, so otroke glede na smučarsko zna- nje razdelili v sedem skupin, kar nakazujejo z barvo telovnika, ki ga nosijo nad smučar- skim kombinezonom. Prav tako imajo sku- pini za deskarje na snegu, pri čemer so v eni deskarji začetniki, druga pa je nadaljeval- na. Ob koncu je Erhovnic dodal, da so otro- ci zelo disciplinirani na smučišču in stro- go upoštevajo navodila učiteljev, sicer lahko hitro pride do nesreče in poškodb, varnost otrok pa je najpomembnejša. PRIJATELJSTVA, KI SE SPLETEJO NA TABORIH, SO ZA MARSIKOGA DRAGOCENA Otroke so na počitniškem taboru spremljali pripadnice in pripadniki SV, ki so bili v vlogi vodje tabora ter animatorjev. Ti so poskrbe- li, da otrokom ni bilo dolgčas, ko so končali smučanje, prav tako pa so bili odgovorni za red in disciplino otrok med zajtrkom, kosi- lom, večerjo ter pred nočnim počitkom. Kot animatorka na zimskih taborih desetnica Maja Kremesec sodeluje že več let. Udelež- ba na taboru ji pomeni koristno spremem- bo običajnega delovnega okolja in ji prinaša pomembno izkušnjo pri delu z otroki. Kot je razložila, otroci na taboru upoštevajo red in disciplino, prav tako navodila animator- jev. Poleg tega so zelo motivirani za sodelo- vanje pri igrah in aktivnostih, ki so jih pri- pravili. Desetnica Maja Kremesec je dodala, da je udeležba na taboru za otroke veliko doživetje. Prijateljstva, ki se spletejo na ta- borih, so za marsikoga dragocena izkušnja in odlična popotnica za nadaljnje življenje, zato se mnogi izmed njih radi znova vrača- jo na zimske tabore. Od skupno 141 otrok se je v obeh terminih tabora prvič udeležilo le 31 otrok, drugi pa so bili na taboru že dva- krat ali večkrat. ANKETA JAN MARK: Na taboru sem le- tos že tretjič. Najbolj všeč mi je, ker se ve- liko smučamo in za- bavamo. Tu sem spoznal nekaj novih prijateljev, z nekate- rimi pa se poznam že od prej, ko smo bili skupaj na Poklju- ki. Hrana je super in tudi animatorji so zelo v redu, zato upam, da bom na tabor prišel še drugo leto. URŠKA SVETINA: Na taboru sem bila že dvakrat. Znova sem se prijavila, ker se imamo tukaj zelo lepo, saj se smuča- mo in skupaj druži- mo, le fantje nam včasih malo pona- gajajo. Všeč mi je, da nas učijo pravil- ne drže in novih teh- nik smučanja. Upam, da bom na počitnice na Pokljuko lahko prišla še naslednje leto. STAŠ MEGLIČ: Na Pokljuki sem letos prvo leto. Tabor mi je všeč, saj sem tu spo- znal veliko novih pri- jateljev. Najbolj všeč mi je smučanje, če- prav imam na nogi žulj in ne morem smu- čati, zato pa se s prija- teljem, ki ima premajh- ne smučarske čevlje, skupaj igrava na snegu. Želim si še priti na ta- bor, mogoče prihodnje leto z mlajšim bratom. RENE VIDOVIČ: Na taboru sem že bil prejšnja leta, letos pa sem lahko še zadnjič. Sem prihajam zara- di druženja s prijate- lji in novega znanja. Najbolj zanimivo je deskanje na snegu, saj sem zagrizen de- skar. Tudi z animator- ji in učitelji smučanja iz SV se dobro razumemo, ker so zelo prija- zni in upoštevajo naše želje. OTROCI SO SE UČILI TUDI TEKA NA SMUČEH.
  • 23. SV 23 Z ORKESTROM Orkester SV začenja tretje desetletje delovanja »Ko začneš igrati, z glasbo preliješ energijo do poslušal- cev v dvorani in začutiš njihov odziv. Popelje te in poglobiš se v vsebino, dirigent iz tebe in tvojega inštrumenta izva- blja zgodbo, ti pa jo poskušaš ponesti na glasbenih valo- vih do občinstva,« mi je nedavno povedal Aljoša Deffe- ri, ko je orkester igral pod taktirko polkovnika Michaela Jamesa Colburna, poveljnika in dirigenta The President's Own United States Marine Bad ter svetovalca za glasbo Bele hiše. Orkester je v dvajsetih letih delovanja postal ka- kovosten in prepoznaven tako v domovini kot tujini, mi pa bomo predstavili začetke ter pomembne prelomnice, ki so spremljale orkester skozi dve desetletji. Besedilo: Nataša Oblak Fotografije: arhiv Orkestra SV, Nataša Oblak in Bruno Toič Č e se malo ozremo v zgodovino, vidimo, da so vojaški orke- stri stari skoraj toliko kot človeštvo. Reliefi iz obdobja 3000 let pred našim štetjem prikazujejo asirske in babilonske trobilce na čelu vojsk med triumfalnimi procesijami (A History of U. S. Army Bands, 2005, 1). Skozi zgodovino je vojska ohranila pomemben faktor motiva- cije, ki ga je z močno in intenzivno glasbo, ki je hrabrila borce in na dru- gi strani prestrašila nasprotnike, še dopolnjevala. Bobnarji in trobilci so imeli v vojaški zgodovini posebno mesto, predvsem med vojnami, saj jih je veliko vojsk uporabljalo za prenos povelja v boju. Tako so trobilci ali bobnarji dajali znak za začetek juriša, premike, zbiranje oziroma umik enot, pogosto pa tudi za izboljšanje bojne morale vojakov na bojišču. POPESTRITEV PROGRAMA IN RAZVIJANJE ORKESTRA SV Ko je leta 1996 takratni državni sekretar na Ministrstvu za obrambo dr. Boris Žnidarič predlagal ustanovitev orkestra SV, se je začela pi- sati njegova zgodba. Zgodba, ki je v dvajsetih letih prinesla številna priznanja in prepoznavnost po visoki kakovosti tako v domovini kot tu- jini. Tistega leta sta poveljnik orkestra Ljubo Vošnjak in namestnik po- veljnika Jani Šalamon dobila nalogo ustanoviti vojaški orkester, ki naj bi bil po formaciji manjša enota z 48 zaposlenimi. Zapis ob predsta- vitvi takratnemu ministru Jelku Kacinu pove, da sta se zavedala po- membnosti vojaškega orkestra. Navedla sta, da imajo države okoli nas več vojaških protokolarnih orkestrov po rodovih vojske, pojavlja- jo pa se hkrati ali ločeno na državnih proslavah ali drugih dogodkih. Slovenija je bila takrat mlada in se je še vse razvijalo, zato je bila za- časna rešitev za protokolarne dogodke sodelovanje častne enote ozi- PROMENADNI KONCERT OB ODPRTJU PROSTOROV V 51. OPS
  • 24. 24 SV roma garde in policijskega orkestra na pihala. Dodala sta tudi, da bi bilo treba ustanoviti orkester SV kot posebno enoto Generalštaba, ki bi mu bila neposredno podrejena, zasedba pa bi omogočala delova- nje na protokolarnem in poustvarjalnem področju. Aprila 1996 se jim je pridružil umetniški vodja dirigent Franc Rizmal, ki je z njimi sodelo- val do oktobra 2000. Po odhodu Rizmala so orkester vodili različni dirigenti, kakovost orkestra pa se je še izboljšala pod taktirko gostujo- čega dirigenta mojstra Milivoja Šurbka, ki je popestril umetniški pro- gram. Na orkester je zelo vplival tudi zunanji sodelavec, pokojni skla- datelj in dirigent Jože Privšek. Po ustanovitvi je bil orkester kratek čas podrejen ministrstvu, nato je deloval v osebnem štabu načelnika GŠSV, leta 1997 pa je prešel pod poveljstvo 12. gardnega bataljona. Od leta 2004 do 2013 je bil podrejen Kabinetu načelnika GŠSV, od takrat pa je v sestavi eno- te za protokol. Njegov prvi nastop je bil ob dnevu Slovenske vojske 11. maja 1996, in sicer je nastopil trobilni kvartet v zasedbi Matej Rih- ter, Damjan Damjanovič, Neža Gruden, Jani Šalamon, Marjan Petrej ter Damijan Jureš. Prvo leto so se posvetili avdicijam, saj jih je bilo 61, od tega jih je bilo uspešnih 28, vendar so imeli težave zaradi služenja vojaškega roka, tako da je bilo konec leta 1996 oziroma v začetku leta 1997 v njem 15 glasbenikov, poveljnik, namestnik poveljnika, dirigent, vodja pisar- ne ter šofer. Kandidati, ki so uspešno opravili avdicijo in niso bili spreje- ti v delovno razmerje, so v orkestru sodelovali kot substituti. Tako je Or- kester SV od maja 1996 do konca leta nastopil na 51 protokolarnih in drugih dogodkih v zasedbi trobilnega kvinteta, različnih komornih sku- pin ter big banda. Ta je prvič nastopil na tradicionalnem častniškem ple- su v Plečnikovi Festivalni dvorani pod taktirko Klemna Repeta in s pev- NASTOP BIG BANDA ORKESTRA SV NA SLOVENSKEM ELITNEM PLESU SKUPINSKA SLIKA PRIPADNIKOV ORKESTRA SV NA PRVI IZDANI ZGOŠČENKI KONCERT V DVORANI CANKARJEVEGA DOMA
  • 25. SV 25 uspešnic. V to se je vključila koreografinja in učiteljica plesa Mojca Hor- vat, ki je sestavila koreografijo za show program orkestra, in po nekaj mesecih, ko so glasbeniki osvojili gibe, premike ter glasbeno gradivo, ki se izvaja brez not, so bili pripravljeni na prvi nastop. Ta je bil ob dne- vu Slovenske vojske v vojašnici v Kranju 15. maja 1998, prvi nastop s show zasedbo v tujini pa je potekal istega leta 4. junija na Dunaju na srečanju vojaških orkestrov. Če se spet malo vrnemo v zgodovino, natančneje v Napoleonove čase, so imeli vojaki dan pred bitko prost dan. Ko se je oglasil bobnar ali trobilec, so vedeli, da je čas za zadnjo ročko piva pred odhodom v vojašnico. Na bojišču je orkester naredil mimohod po sredinski liniji bo- jevanja med vojskama in z glasbo spodbujal ter hrabril svoje vojake, danes pa kot ohranjanje spomina na tradicije vojsk vsako leto potekajo festivali vojaških orkestrov. Izraz tattoo je prišel iz nizozemske besede cem Matjažem Mrakom, posebna gostja večera pa je bila pevka Mia Žnidarič. Kmalu je sledil nastop zasedbe big banda na Dunaju marca 1997 na slovenskem elitnem plesu. Orkester, katerega člani so predvsem diplomanti Akademije za glasbo, danes izvajajo obsežen repertoar v najrazličnejših zasedbah, v prvih desetih letih delovanja pa so nastopili več kot tisočkrat, v enajstih evrop- skih državah več kot štiridesetkrat, predstavljali pa so se z deli domačih avtorjev. Ta trend se nadaljuje še danes, tako da se je število dogodkov, na katerih je sodeloval orkester, lani povečalo na 264. IGRANJE IN KORAKANJE NA GLASBO INŠTRUMENTA ZAHTEVATA ZBRANOST Leta 1998 je na pobudo Janija Šalomona legenda slovenskega god- beništva, skladatelj in dirigent Vinko Štrucl napisal Venček Avsenikovih TATTOO FESTIVAL NA ČEŠKEM
  • 26. Fotografija: štabni vodnik Robert Seme 2. mesto na fotografskem natečaju Kfor USPOSABLJANJE HELLI MEDEVAC INDIA ČETA SVNKON KFOR 32
  • 27.
  • 28. 28 SV SPOMLADANSKI KONCERT ORKESTRA SV V četrtek, 10. marca, je v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski fil- harmoniji v Ljubljani Orkester SV odigral tradicionalen spomladan- ski koncert. Glede na pobudo Nata po sodelovanju med vojaškimi godbami članic zavezništva smo imeli priložnost spoznati izvrstne- ga dirigenta iz Latvije Guntisa Kumačevsa, ki je pripravil za naš prostor edinstven in najbrž premieren spored, sestavljen iz izvirne glasbe za pihalni orkester, zložene v treh baltskih državah. Tako je večino sporeda pripadel njegovim latvijskim rojakom Gunar- su Ordelovskisu, Raimondsu Paulsu, Ingi Meijere in Sergejsu Au- strisu Universsu, ob njih pa je litovsko glasbo zastopal Eduardas Balsys in estonsko Eduard Tamm. Navedena skladateljska imena predstavljajo najbolj žlahten izbor stoletja ustvarjanja za ta zvoč- ni medij, ki prihaja z vzhodnih obal Baltskega morja. Najstarejša skladba Sanje na vlaku Eduarda Tamma iz leta 1912 po zvočnem jeziku spada v pozno zlato dobo oziroma belle epoque vojaških godb na pihala, ko so bile središče družabnosti najširšega poslu- šalstva Evrope, obeh Amerik in kolonialnega sveta. Najbolj sveža petstavčna suita Kurzeme (Kurlandija) Sergejsa Austrisa Universsa iz leta 2010 pod zunanjim programom domoljubne zasnove, ki je bila na koncertu še podkrepljena s predvajanjem čudovitih posnet- kov dežele ponosnih Kuršov z zahoda Latvije, skriva pravo zvočno in izrazno bogastvo simfonične zasnove ter izpeljave, ki smo je na- vajeni v velikih simfoničnih delih Sibeliusa, Rautavaare ali Vasksa. Ne le po sporedu, temveč tudi v poustvarjalni izpeljavi je bil kon- cert poseben in edinstven, saj je Kumačevs s svojim umirjenim, oku- snim ter preudarnim glasbenim vodstvom iz naše poklicne godbe izvabil zvočno lepoto, pretanjenost, izčiščenost in muzikalični na- boj, ki se ne zgodi vedno na tovrstnih koncertih. Tako je še enkrat dokazal, da za glasbeno veličino ni potrebna številčnost, temveč žlahtno srce in nezgrešljiv okus, ki ta baltski narod kljub slabemu poldrugem milijonu pripadnikov uvršča med največje ta hip v svetu tako klasične kot (zanimivo) tudi rock glasbe. Večer navdušujočih zvočnih odkritij je poslušalstvo nagradilo s toplim in dolgim ploska- njem, Orkester Slovenske vojske, ki se je Kumačevsu pustil voljno popeljati v žar severnjaške zvočnosti, pa je še enkrat dokazal svo- jo poustvarjalno zrelost in odličnost. Na koncu čestitamo solistu na saksofonu Tadeju Drobnetu, ki se je izkazal v ljubki melodiji iz filma Dolga pot v sipine Raimondsa Paulsa. Prof. Igor Krivokapič, skladatelj in profesor na KGBL tabtoe, ki pomeni ročko piva, po njej pa so danes poimenovani festiva- li vojaških orkestrov in spektakli, ki jih lahko spremljamo v tujini ter pred dobrimi tremi leti tudi v Sloveniji, vedno pa so zanimivi za gledalce. Treba je vedeti, da nastop na festivalih ni le igranje glasbe, temveč sta pomembna predvsem predstavitev orkestra, ki zastopa tudi svojo voj- sko in državo, ter korakanje v ritmu. Tovrstni festivali so zelo priljubljeni, saj si jih v živo ogleda več tisoč obiskovalcev, posnetke na televiziji in kanalu youtube pa tudi več sto tisoč. VELIKI IN DOBRODELNI KONCERTI TER MEDNARODNI FESTIVALI Skozi dvajsetletno delovanje je Orkester SV pridobil kakovost in vsakič znova lahko občudujemo njegovo podajanje zgodbe skladatelja sko- zi glasbo na različnih koncertih. Celovečerni koncerti, ki potekajo vse leto, tradicionalni božično-novoletni koncerti, dobrodelni plesi in kon- certi, gostovanja v tujini in še bi lahko naštevali. So nepogrešljiv del na slovesnih prisegah vojakov in proslavah ob obletnicah enot Slovenske vojske ter pomembnih zgodovinskih dogodkih v Sloveniji, poleg tega spodbujajo ustvarjalnost na glasbenem področju tako na vojaškem kot civilnem področju. Orkester se je iz skromne zasedbe leta 1996 raz- vil v kakovosten ansambel, ki je poznan v Sloveniji in tujini. V sodelova- nju z RTV Slovenija je posnel več radijskih in televizijskih oddaj ter izdal svojo kaseto leta 1997 z božično-novoletnim koncertom v Laškem, zgo- ščenki Orkester SV vol. 1 in vol. 2, Pod slovenskim praporom, ob dese- ti obletnici pa trojni CD in DVD s posnetki big banda ter avdio in video posnetki koncertnega orkestra. Edinstven in poseben je prav zato, ker glasbeniki igrajo v zasedbah od big banda, klasičnih koncertov in protokolarnega orkestra do manj- ših komornih skupin, poleg tega korakajo na show programu, imeti mo- rajo končano vsaj srednjo glasbeno šolo in so vojaške osebe. Pred pri- hodom glasbenika v Orkester SV ga čaka temeljno vojaškostrokovno usposabljanje in še vedno velja, da je prvi korak za zaposlitev uspe- šno opravljena avdicija. Kot vojaška oseba, čeprav je član orkestra, ima enake obveznosti kot vojaki, in sicer urjenja, preverjanja ter terene. Biti glasbenik in vojak ni lahko, saj se morajo člani orkestra nenehno iz- obraževati ter usposabljati tako na individualni ravni kot skupnih vajah, ki so naporne in zahtevne, pogosto pa imajo le dan ali dva časa, da se pripravijo na nastop. Nastopajo ob vsakem vremenu in času, na vroči- ni ter mrazu. Kot so mi povedali pred časom, so doživeli tudi igranje ob prižganih baklah in nastopali v temi z naglavnimi lučkami. Njihovi na- stopi potekajo tako v koncertnih dvoranah kot na prostem pred publiko, ki od njih pričakuje kakovostno izvedbo skladb. Kljub temu lahko ob koncu zapišem, da z zagnanostjo in predanostjo skozi glasbo tako nam v Sloveniji kot ob različnih priložnostih v tujini predstavljajo kulturno bogastvo slovenske glasbe. Dvajseto obletnico bodo proslavili z gala koncertom v Cankarjevem domu 16. oktobra. Vabljeni! TATTOO FESTIVAL V LJUBLJANI